novice

18. junij 2018

Zaključeni dve e-javni dražbi


Na dveh e-javnih dražbah, ki sta bili zaključeni v mesecu juniju 2018, je Stanovanjski sklad RS prodal tri hiše in štiri stanovanja v soseski Zeleni gaj na Brdu v Ljubljani, dve hiši v Pivki, dve stanovanji v Trbovljah in še nekaj manjših nepremičnin. Vrednost prodanih nepremičnin skupaj znaša 2.454.190,00 EUR.

V letu 2018 načrtujemo še dve e-javni dražbi, predvidoma v mesecu septembru in novembru.


Preberite tudi

novice

06. junij 2018

Objava razpisa za javno naročilo “ZEMELJSKA DELA IN VAROVANJE GRADBENE JAME, Novo Brdo, E2 in E3”


Lepo vabljeni, da si več o razpisu preberete na:

 

Javna naročila


Preberite tudi

novice

06. junij 2018

Vabilo za prijavo na projektni natečaj “SOSESKA NOVO POBREŽJE – MARIBOR”


Odprti, enostopenjski, projektni natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve in izbiro izdelovalca projektne dokumentacije za: SOSESKA NOVO POBREŽJE – MARIBOR

Vsebina projektnega natečaja:

Natečaji

 

 


Preberite tudi

novice

30. maj 2018

Sodelovanje v mednarodnem projektu CoNZEBs


Fraunhofer IBP

Projekt CoNZEBs

Stanovanjski sklad RS se je z mednarodnim konzorcijem prijavil in v letu 2016 uspel na evropskem razpisu – okvirni program EU za raziskave in inovacije, Obzorje 2020. Iz Slovenije je kot nosilni partner na projektu GI ZRMK d. o. o., sicer pa v projektu sodeluje kar devet partnerjev iz Nemčije, Italije, Danske in Slovenije. V nacionalnih skupinah sodelujejo raziskovalne organizacije in predstavniki stanovanjskih skladov ter združenj.

 

Cilj projekta CoNZEBs, ki se je pričel izvajati v letu 2017 in bo trajal do 2020 je zniževanje investicijskih stroškov skoraj nič-energijskih (večstanovanjskih) stavb (sNES – oziroma angleško: NZEB). V sklopu projekta CoNZEBs partnerji analizirajo, raziskujejo, preučujejo in ocenjujejo niz izvedenih tehnoloških rešitev, ki bodo privedle do znatnega znižanja stroškov in značilnosti novih skoraj nič energijskih stavb.

 

  1. in 31. maja 2018 v Kopenhagnu na Danskem poteka že tretji delovni sestanek partnerjev na projektu. Sestanka se udeležujeta tudi predstavnici Stanovanjskega sklada RS.

 

Več informacij o projektu na povezavi: https://www.conzebs.eu/

 

Projekt HAPPEN

 

Sklad je v letu 2017 sodeloval še v prijavi projekta na evropski razpis – okvirni program EU za raziskave in inovacije, Obzorje 2020, in sicer za pilotni projekt HAPPEN. HAPPEN ali celovit pristop in platforma za globoko (celovito) prenovo stanovanjskih stavb v mediteranskem območju. Tudi v tem primeru sodeluje z GI ZRMK d. o. o. . Tudi ta projekt je bil potrjen, udeleženci pa so v maju 2018 že pričeli z delom.

 

Sklad je podal pismo o nameri za sodelovanje s pilotno stavbo, kjer se bo izvajala prenova v skladu s skoraj nič-energijskimi in stroškovno optimalnimi smernicami – predmet energetske prenove: “Stanovanjska stavba v Brezno (SI)” (Brezno 87A, Slovenija).

 

Več informacij o projektu na povezavi: https://cordis.europa.eu/project/rcn/213576_en.html

 


Preberite tudi

novice

24. maj 2018

Rezultati izbora najemnikov stanovanj z dne 24.5.2018


Stanovanjski sklad RS je dne 24.5.2018 pred komisijo izvedel izbor najemnikov stanovanj, ki so prijave za najem stanovanj oddali skladno s terminskim planom in sicer v času od 20.4.2018 do vključno 11.5.2018. V izboru je bilo obravnavanih 17 prijav za najem, oddanih je bilo 7 stanovanj, in sicer po eno stanovanje v Kočevju, Miklavžu, Slovenj Gradcu, Kranju, Mariboru, Šmarju pri Jelšah in Ljutomeru.

 

Naslednji krog zbiranja prijav za prosta stanovanja bo potekal od 25.5.2018 do vključno 15.6.2018, naslednji izbor najemnikov pa bo 21.6.2018. Prijavo zainteresirani lahko oddate preko elektronske vloge na spletni strani http://www.najem.stanovanjskisklad-rs.si/ ali v papirni obliki.


Preberite tudi

novice

26. april 2018

Ponedeljek, 30.4.2018


  • Cenjene stranke,

obveščamo vas, da Stanovanjski skladu RS v ponedeljek, 30.4.2018 zaradi kolektivnega dopusta ne bo posloval.

Zahvaljujemo se vam za razumevanje.

Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad

 

  • Spoštovani novinarji in novinarke,

obveščamo vas, da Stanovanjski skladu RS v ponedeljek, 30.4.2018 ne bo posloval zaradi kolektivnega dopusta.

Vsa morebitna novinarska vprašanja in zaprosila prejeta z redno pošto, po faksu ali na elektronsko pošto sklada na ta dan, bomo obravnavali, kot da smo jih prejeli na prvi naslednji delovni dan in sicer 3.5.2018 s čemer se šteje, da s 3.5.2018 tudi pričnejo teči roki za odgovor po veljavni zakonodaji.

Zahvaljujemo se vam za razumevanje.

Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad


Preberite tudi

novice

24. april 2018

Upamo na mirno rešitev spora v Zelenem gaju


Sporočilo za javnost
torek, 24. april 2018

 

Upamo na mirno rešitev spora v Zelenem gaju

 

Pomočnica direktorja Stanovanjskega sklada RS (SSRS) mag. Mojca Štritof-Brus je izrazila upanje, da se bo odprt sodni spor z etažnimi lastniki in upravnikom v Zelenem gaju rešil po mirni poti. Pojasnila je, da SSRS nima odprtega nobenega sodnega postopka, ki bi bil vezan na projekte, zaključene v zadnjih dvanajstih letih in bi ga sprožili etažni lastniki in upravnik. »Glede reševanja situacije v soseski Zeleni gaj na Brdu v Ljubljani, imamo trenutno en sodni postopek vezan na F5.1, ki ga je Sklad sprožil zoper etažne lastnike in upravnika, ki so v nesorazmernem delu neupravičeno vnovčili bančno garancijo za odpravo hipotetičnih napak, ki bi se lahko pokazale v dveletnem jamčevalnem roku na skupnih delih. S tem želimo preprečiti, da bi tamkajšnji upravnik in etažni lastniki neupravičeno porabili denar, ki so ga dobili za hipotetične napake, torej napake na objektu, ki bi lahko potencialno nastale, a do danes niso nastale, zanje pa so vseeno že marca lani vnovčili bančno garancijo na podlagi njihovih izvedenskih mnenj. V SSRS želimo, da ta del denarja vrnejo,« je dejala mag. Mojca Štritof-Brus. Trenutno ima Sklad od 42 lokacij, kjer je prodajal stanovanja, le na treh mestih odprtih šest sodnih postopkov, od katerih je enega sprožil sam. Pet primerov začetih s strani etažnih lastnikov in upravnika je vezanih na stanovanja in objekte, katerih gradnja in prodaja je bila zaključena do leta 2006. Pri ugotavljanju napak je bistveno ugotoviti, ali izhajajo iz gradnje ali iz nedovoljenih posegov v stanovanje. Ugotovljene napake, ki izhajajo iz gradnje, bo sklad odpravil. Vendar sklad ne bo odpravljal hipotetičnih napak, torej tistih, ki se niso zgodile. Za tovrstne napake je tudi nesprejemljiva vnovčitev prevladujočega dela garancije v višini 992.750,20 evrov.

 

»Eden od osnovnih ciljev Stanovanjskega sklada RS je skrb za uravnoteženo ponudbo primernih stanovanj za vse skupine prebivalstva, torej mlade, družine in starejše. To zagotavljamo z lastnimi investicijskimi projekti in programi za spodbujanje zagotavljanja ponudbe,« je pojasnil direktor SSRS mag. Črtomir Remec in dodal: »Stanovanjski sklad RS se je z letošnjim letom usmeril v zagotavljanje stanovanj za najem, za katerega je po naši oceni povpraševanje zelo visoko. Tega se v Skladu zavedamo, zato je naš cilj v naslednjih projektih v Ljubljani, Kranju, Mariboru in drugih mestih po Sloveniji zagotoviti nova najemna stanovanja za različne skupine prebivalstva.«

 

Stanovanjski sklad RS je v preteklih desetih letih prodajal stanovanja na 42 različnih lokacijah, v 19 različnih mestih, kar nanese 2.850 stanovanj, ki so bila preko razpisov ponujena v javno prodajo po ceni, od 50 do 20 odstotkov nižji od tržne. Največji del stanovanj je bil prodan v Ljubljani, saj so tam največje potrebe, sledil je Maribor, nato sledijo še manjša mesta. Do leta 2020 je cilj SSRS zagotoviti 2.000 novih najemnih stanovanj, do leta 2025 pa glede na leto 2015 potrojiti njihovo število, da bi dosegli naslednjo prelomno stopničko, 10.000 javnih najemnih stanovanj.

Zvočna izjava:

Pomočnica direktorja SSRS mag. Mojca Štritof-Brus o upanju na mirno rešitev spora z etažnimi lastniki in upravnikom.

 

Foto:

Anže Krže, Mediaspeed.

 

Več informacij:

telefonska številka: 01 471 05 07

e-pošta: tajnistvo@ssrs.si


Preberite tudi

novice

19. april 2018

Rezultati izbora najemnikov stanovanj z dne 19.4.2018


Stanovanjski sklad RS je dne 19.4.2018 pred komisijo izvedel izbor najemnikov stanovanj, ki so prijave za najem stanovanj oddali skladno s terminskim planom in sicer v času od 16.3.2018 do vključno 6.4.2018. V izboru je bilo obravnavanih 80 prijav za najem, oddanih pa je bilo 12 stanovanj od 14-ih in sicer 5 v Ljubljani, 3 v Borovnici, 2 v Ribnici ter po 1 stanovanje v Mariboru in Tržiču.

 

Naslednji krog zbiranja prijav za prosta stanovanja bo potekal od 20.4.2018 do vključno 11.5.2018, naslednji izbor najemnikov pa bo 24.5.2018. Prijavo zainteresirani lahko oddate preko elektronske vloge na spletni strani http://www.najem.stanovanjskisklad-rs.si/ ali v papirni obliki.


Preberite tudi

novice

17. april 2018

Vabilo na novinarsko konferenco Stanovanjskega sklada RS, 24.4.2018 ob 11. uri


Napoved za medije

torek, 17. april 2018

 


Stanovanjski sklad RS o mirnem reševanju nesporazumov v Zelenem gaju in prihodnosti

 

Do leta 2020 je cilj Stanovanjskega sklada RS zagotoviti 2.000 novih najemnih stanovanj, do leta 2025 pa potrojiti njihovo trenutno število, da bi dosegli naslednjo prelomno stopničko – 10.000 javnih najemnih stanovanj. V medijih se je pojavilo kar nekaj informacij glede reševanja nesporazumov s kupci stanovanj v soseski Zeleni gaj. Na srečanju z novinarji bomo predstavili prihodnje načrte sklada in ukrepe, ki jih pripravljamo za odpravo nesporazumov.

 

Novinarska konferenca bo v torek, 24. aprila, ob 11. uri v prostorih Stanovanjskega sklada RS, Poljanska cesta 31, Ljubljana.

 

Na novinarski konferenci bo govoril direktor SSRS mag. Črtomir Remec s strokovnimi sodelavci.

 

Več informacij:

telefonska številka: 01 471 05 07

e-pošta: tajnistvo@ssrs.si


Preberite tudi

novice

04. april 2018

Simpozij “Družba, prostor, graditev – Nova zakonodaja in stanovanjska gradnja”


Zakonodaja za hitrejšo, bolj kakovostno in cenejšo gradnjo

Na Brdu pri Kranju so se na simpoziju Družba, prostor, graditev – Nova zakonodaja in stanovanjska gradnja zbrali strokovnjaki in državni vrh. Simpozij so organizirali Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), Inženirska zbornica Slovenije (IZS) ter Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS).

Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen je v pozdravnem nagovoru izpostavila premik od gradnje lastniških h gradnji najemnih stanovanj in realizacijo uspešnih projektov. MOP je v sodelovanju s stanovskimi združenji in strokovno javnostjo pripravil na primer Nacionalni stanovanjski program, pri katerem je bil ključen akter Stanovanjski sklad RS, projekt Sobivamo za izboljšanje bivanjskih pogojev starejše populacije in pilotni projekt Skupnost za mlade. »Celovite spremembe Stanovanjskega zakona so že pripravljene, njegov sprejem pa ostaja izziv za prihodnji vladni mandat,« je še povedala ministrica.

Že sprejeta prostorska in gradbena zakonodaja skupaj z Zakonom o arhitekturni in inženirski dejavnosti predstavljata kompromis več let priprav in usklajevanja z ministrstvi, zbornicami in ostalo strokovno javnostjo. »Seveda ne bo sama po sebi pomenila koraka v pravo smer, a osebno verjamem, da s pozitivno uporabo zakonodaje in uvajanjem novih, sodobnih tehnologij in managementa lahko celoten proces graditve bistveno izboljšamo,« je povedal predsednik IZS mag. Črtomir Remec. »Ob vidiku nove zakonodaje ne morem mimo stanovanjske gradnje, ker smo že na zadnjem srečanju Zbora za oživitev in razvoj slovenskega gradbeništva pred 13 leti vprašanju kakovosti stanovanj posvetili veliko pozornosti. V svojem takratnem prispevku sem veliko stavil na evropsko gradbeno tehnološko platformo, ki pa žal ni prinesla pričakovanih izboljšav. V zadnjih letih slonijo naše aktivnosti predvsem na uvajanju novih tehnologij  in managementa v celoten proces graditve, vse to naj bi nam omogočilo, da bodo projektiranje, gradnja in upravljanje stavb v prihodnosti bolj učinkovite.« Tega se zavedajo tudi v Stanovanjskem skladu RS, zato vlagajo v kakovostno gradnjo: Novo Brdo s 500 stanovanji, Pod Pekrsko Gorco z 250 enotami, v Kranju 150 in na Gerbičevi 110 enot. Vsa ta stanovanja želijo zgraditi na tak način, da bodo tudi najemnine bolj dostopne širšemu krogu najemnikov, da bodo stroški vzdrževanja čim nižji. S tem bi lahko počasi obrnili razmišljanje mnogih, da je bolje imeti lastniško stanovanje na kredit, saj je najemanje bolj gospodarno. Za prihodnji april je mag. Remec napovedal novo veliko priložnost za strokovno pretresanje rešitev: Svetovni gradbeni forum v Ljubljani, ki ga ob 100-letnici Univerze v Ljubljani in njene tehniške fakultete ter 100-letnici Ljubljanske inženirske zbornice, predhodnice IZS, organizirata IZS in Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo UL.

Predsednik ZAPS Aleš Prijon je o novem trojčku zakonov povedal, da obeta bolj funkcionalen sistem umeščanja v prostor predvsem z upravnega vidika pa tudi z vidika projektantske prakse. Zakon o inženirski in arhitekturni dejavnosti že sam po sebi predstavlja priznanje stroke, zato pričakuje povečanje pravic in odgovornosti pooblaščenih arhitektov in inženirjev. Obenem zbornicama nudi dodatne vzvode za zaščito svojih članov, kakovosti grajenega prostora in veča težo stroke v družbenih odločevalskih procesih. Pohvalil je delo Stanovanjskega sklada, ki je dosegel, da gradnja stanovanj kot temeljna družbena potreba ni prepuščena le trgu.

Prvi vsebinski sklop o družbeni razsežnosti prostora in družbenem kontekstu arhitekture in inženirstva je odprl častni govorec dr. Milan Brglez, predsednik Državnega zbora RS. »Prostor, s katerim razpolagamo in ki nam je na voljo, ni neskončen,« je dejal. Prav zato mora biti upravljanje in ravnanje z njim premišljeno in preudarno. Prostor je po njegovih besedah še veliko več. Družba in politika sta postavljeni pred zahtevno nalogo, kako trajnostno, kulturno in bolj učinkovito naravnano upravljati s prostorom. »Upam, da bomo zmogli ne le uskladiti vse deležnike, ampak tudi različne in pogosto med seboj izključujoče ali nasprotujoče si interese subjektov v prostoru.« Pri tem moramo upoštevati ohranitev krajine kot širšega družbenega interesa. »Naj bo torej vodilo za naš prihodnji prostorski razvoj, za našo prostorsko identiteto zlasti zavedanje, da arhitektura in krajina predstavljata kulturno dediščino, da sta temeljna pričevalca zgodovine in življenja naroda ter kot takšni nepogrešljivi nosilki nacionalne pripadnosti,« je zaključil dr. Brglez.

Dekan Fakultete za gradbeništvo in geodezijo UL dr. Matjaž Mikoš se je osredotočil na graditev v vlogi dvigovanja odpornosti družbe in konkurenčnosti gospodarstva. Slovenija je v globalni konkurenčnosti na 48. mestu med 137 državami, v globalnem indeksu odpornosti smo na 39. mestu med 130 državami, kar pomeni visoko izpostavljenost naravnim nesrečam in slabo kakovost varstva pred njimi ter slabo kakovost požarnega varstva. Zmanjšati moramo izpostavljenost gospodarske in drugih dejavnosti pred naravnimi nesrečami, torej določiti ogrožena območja in izboljšati požarno varnost. »Začeti je treba dialog o dvigu produktivnosti v gradbeništvu in kako tudi tu vzpostaviti boljšo gospodarsko klimo. Cilji trajnostnega razvoja morajo biti tudi cilji gradbeništva. Od pametnih mest do podnebnih ukrepov in čiste vode, tudi gradbeništvo se mora v teh ukrepih prepoznati,« je dejal in omenil še katastrofalno zanimanje za študij gradbeništva, ki bo imel srednjeročne posledice, saj bo magistrov gradbeništva le še peščica. Predlagal je spodbujanje zanimanja na državni ravni in tudi s kadrovskimi štipendijami. Področje graditve je neločljivo povezano z družbo in prostorom in zanjo je značilno inovativno inženirsko delo. Ocenil je še, da razprava o umeščanju v prostor ni le trend, ampak nuja.

Mag. Peter Gabrijelčič je na arhitekturo pogledal od začetka samostojne Slovenije naprej in povedal, da ni dovolj le ozemeljska neodvisnost, temveč tudi skrb za ohranitev in celovitostjo prostora: »Ni dovolj le neodvisnost, potrebna je vizija.« Vprašal se je, če bomo ohranili svoje kulturne značilnosti ali se zlili z Evropo. Meni, da moramo posebno  skrb moramo posvetiti obrobju, saj se na robovih najhitreje širi razkroj. To se že dogaja na Koroškem, kjer je poudarjen problem bega možganov v kombinaciji s pomanjkanjem vlaganj v infrastrukturo.

V drugem sklopu, o doseženih premikih in potrebnih nadaljnjih korakih, je Luka Ivanič z Ministrstva za okolje in prostor predstavil delo MOP pri pripravi trojčka zakonov. Ocenil je, da pravih premikov še ni, saj se zakoni še niso pričeli uporabljati, je pa zakonodaja dobra osnova zanje. Arhitekturno politiko je kratko predstavila Damjana Pečnik z Ministrstva za kulturo in apelirala na pristojne, naj imajo, ko govorijo o prostoru, v mislih tudi že zapolnjen prostor, torej revitalizacijo obstoječega. Miha Dešman iz ZAPS je na Slovensko nacionalno arhitekturno politiko Arhitektura za ljudi pogledal s širšega vidika stroke. Svet gre pospešeno v dobo tehnologije, stremeti moramo pa moramo k prihodnosti, v kateri bo ustvarjalno delo glavno. Pritrdil je predhodnikom, da Slovenija potrebuje učinkovito arhitekturno politiko, da bi se družba in stroke lahko razvijale. Mag. Lenča Humerca Šolar z MOP je predstavila Strategijo prostorskega razvoja Slovenije in nove koncepte pri vzpostavljanju funkcionalnih povezav.

Kako naprej v naslednjih štirih letih, se je v svoji predstavitvi vprašala mag. Barbara Škraba Flis. Zadnje obdobje pravkar mineva in ob njegovem začetku je novoustanovljeni Zbor za oživitev in razvoj slovenskega gradbeništva (ZORG) na vlado naslovil zahteve s predlogi ukrepov. Zadovoljno je ugotovila, da so se na akcijski načrt pozitivno odzvala štiri ministrstva in je bilo od takrat več kot pol ukrepov realiziranih, tudi s sprejemom trojčka zakonov, ki se začnejo uporabljati junija. Celoten učinek bo mogoče oceniti šele čez nekaj let, vendar kaže dobro. Pripravljen je tudi Akcijski načrt za uvedbo digitalizacije v gradbeni sektor, ki čaka na potrditev na vladi, kar v tem trenutku zaradi nestabilnosti pomeni negotovo prihodnost. Ustvarjanje kakovostnih delovnih mest v gradbeništvu je naslednji nujni ukrep. S tem je povezana tudi nujna zakonska osnova za uvedbo paritetnega sklada za gradbeništvo, ker takega ukrepa ni mogoče uvesti, če ni zakonske osnove. Pohvalila je obe gradbeni fakulteti, ki se trudita nagovoriti mlade in jih navdušiti za gradbeni poklic, kljub temu pa bo potrebna še širša akcija s strani države. »Ne želimo nič drugega kot to, kar drugje v Evropi že imajo, in želimo, da se to implementira,« je še spomnila na besede ZORG izpred let.

V tretjem sklopu je Sanja Burnazović iz Stanovanjskega sklada RS predstavila nove soseske, ki jih je v uvodu omenil že mag. Remec. Tomaž Krištof je predstavil dobre prakse celovitih prenov večstanovanjskih stavb, dr. Leon Hladnik je govoril o zmanjševanju števila obstoječih potresno neodpornih stavb, Anja Planišček pa o zadružni stanovanjski gradnji.

Simpozij Družba, prostor, graditev se je zaključil z okroglo mizo, kjer so dr. Pavel Gantar, dr. Žiga Turk, prof. Janez Koželj in Leon Kobetič razpravljali o priložnostih, ki jih odpira nova zakonodaja.

 


Preberite tudi