Novinarska vprašanja

22. januar 2018

Novinarsko vprašanje – Delo

102 NAJEMNI STANOVANJI ZELENI GAJ NA BRDU

Spoštovana,

V nadaljevanju vam pošiljamo odgovore na vaša novinarska vprašanja:

 

  1. Glede na to, da je bilo veliko zanimanja za omenjena neprofitna najemniška stanovanja (222 prosilcev za 102 stanovanj), me zanima v čem je prednost najema prek republiškega stanovanjskega sklada v primerjavi s tržnim najemom? Ker, če pogledamo najemnine za neprofitna stanovanja republiškega stanovanjskega sklada te niso tako nizke kot bi pričakovali… Kot vem, znaša stroškovna najemnina za stanovanja v Zelenem gaju 6,5 evra za kvadratni meter (kar denimo za 60 kvadratnih metrov znaša kar 390 evrov, tu pa so potem še drugi obratovalni stroški..)..Zakaj menite, da so neprofitna stanovanja tako zanimiva za Ljubljančane? V čem so torej  prednosti  tovrstnega najema? Ali lahko sčasoma najemniki postanejo tudi lastniki stanovanj ?

 

Uvodoma pojasnjujemo, da 102 stanovanji na Ježkovi ulici v Ljubljani, ki jih je Stanovanjski sklad RS v najem ponudil preko razpisa dne 10.11.2017 sodijo v fond stanovanj s stroškovno najemnino in ne v fond neprofitnih najemnih stanovanj.

Veliko zanimanje za najemna stanovanja  v okviru stroškovnega najema preko Stanovanjskega sklada RS je ponovno dokaz, da obstajajo poleg potreb po neprofitnem tudi potrebe po stroškovno ugodnem najemu in stanovanjskem fondu, ki naj jih najemniku zagotavljajo javni subjekti in ki omogočajo bivanje za nedoločen čas. Vsa razmerja so vnaprej opredeljena in zagotavljajo varnost in predvidljivost. Stanovanjski sklad RS spoštuje veljavno zakonodajo in najemnikom omogoča zakonske pravice in izpolnjevanje njihovih dolžnosti, različno trajanje najema in nemoteno uporabo, zaradi česar najemniki niso izpostavljeni tveganju samovoljnih ukrepov zasebnega najemodajalca, na sicer dokaj neurejenem prostem najemnem trgu. Stanovanjski sklad RS ima tudi vzpostavljeno mrežo upravljanja in ima v lasti dve podjetji, ki se ukvarjata z upravljanjem.

ReNSP15-25 najem s kasnejšim odkupom omenja kot nov upravljavski instrument, ki lastniku javnega najemnega fonda daje možnost boljšega upravljanja s celotnim fondom, a odkup stanovanja iz najema s trenutno veljavno zakonodajo in splošnimi pogoji najema še ni predviden.

 

  1. Zagotovo ste že izdelali analizo o tem, kakšne so potrebe po neprofitnih najemnih stanovanji v Ljubljani, zato me zanima kaj kažejo ti podatki? V javnosti  namreč velja prepričanje, da Ljubljani primanjkuje neprofitnih najmeniških stanovanj. Ali to drži in koliko tovrstnih stanovanj bi potrebovali v prestolnici?

 

Stanovanjski sklad RS je  v časovnem obdobju november 2016 – februar 2017 izvedel anketo  potreb po neprofitnih najemnih stanovanjih po občinah na nivoju Republike Slovenije. Iz odgovora,  ki smo ga  prejeli, v decembru 2016 s strani Javnega stanovanjskega sklada MOL izhaja, da v Mestni občini Ljubljana potrebujejo  4.200 javnih najemnih stanovanj. Ker so se podatki o številu potrebnih javnih najemnih stanovanj lahko iz različnih razlogov že spremenili (dodelitev stanovanj, menjava prebivališča, itd.), z ažurnejšimi podatki ne razpolagamo.  Ob tem naj omenimo študijo, ki jo je pridobil MOP in je dostopna na tej povezavi:   http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/studije/PROSO_koncno_porocilo.pdf –  v tej so vezano na MOL večplastno in strokovno obdelani podatki, ki so jih prispevali različni subjekti.

Želeli bi še dodati, da Stanovanjski zakon, ki v 87. členu določa postopek oddajanja neprofitnih stanovanj samo na podlagi objave javnih razpisov, Stanovanjski sklad RS pa le-teh ne izvaja sam, ampak v primeru izpraznitve primernega najemnega stanovanja, ki je v lasti Stanovanjskega sklada RS, najprej opravi zamenjave med lastnimi najemniki, če le-teh ni, da razpolagalno pravico Občini, v kateri se nahaja razpoložljivo stanovanje, saj je za dodelitev neprofitnih najemnih stanovanj pristojna Občina, kjer ima prosilec prijavljeno stalno bivališče. V primeru stanovanj, ki so bila pridobljena na podlagi so investitorskih pogodb pa ima pristojna Občina oziroma Javni sklad razpolagalno pravico že določeno s pogodbo.

 

  1. Kakšne pogoje so morali izpolnjevati tisti, ki so se prijavili za najem neprofitnega stananovanja ob Ježkovi ulici v Ljubljani in na podlagi katererih kriterijev ste izbrali 102 najemnika izmed 222 prijavljenih prosilcev?

 

Skladno z razpisnimi določili so najemniki oziroma najemnice stanovanj Stanovanjskega sklada RS lahko popolno poslovno sposobne fizične osebe, če imajo dovoljenje za stalno bivanje v Republiki Sloveniji ter pravne osebe zasebnega in javnega prava oziroma organizacije, vse s sedežem v Republiki Sloveniji. Pri večjem povpraševanju za določeno stanovanje imajo prednost mlade družine, družine z osnovnošolskim otrokom, družine, mlade osebe do 29. leta starosti ter ostali, znotraj teh kategorij pa prosilci, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje. Pri izpolnjevanju enakih kriterijev za določeno stanovanje je v veljavi računalniški protokol izbire, ki znotraj enakega prioritetnega razreda vsakomur daje enake možnosti. Prijave prosilcev fizičnih oseb imajo prednost pred prijavami pravnih oseb in organizacij.

Stanovanja na Ježkovi ulici v Ljubljani so bila dodeljena v 60,8% mladim družinam, sledile so družine z osnovnošolskim otrokom in mlade osebe z enakim odstotkom dodelitve stanovanj, 15,7%, 5% stanovanj je bilo dodeljenih družinam, najmanjši delež stanovanj pa kategoriji ostalih.

 

  1. Kakšni so načrti republiškega stanovanjskega sklada glede gradenj najemnih neprofitnih stanovanj v Ljubljani? Kot vem se bo kmalu začela gradnja stanovanjskega naselja Novo Brdo. Koliko bo tam na voljo neprofitnih najemniških stanovanj in kakšna bo cena za najem?

 

Stanovanjski sklad RS v letošnjem letu, v soseski Novo Brdo v Ljubljani, načrtuje gradnjo 498 novih najemnih stanovanj s stroškovno najemnino. Stanovanja bodo predvidoma vseljiva leta 2020. Sklad si bo tako kot do sedaj prizadeval doseči čim nižjo najemnino, pri čemer bo končna cena m2 za najem stanovanja in pripadajočih delov lahko določena šele, ko bodo znani vsi investicijski in izvedbeni stroški projekta in sicer pred objavo razpisa za oddajo.

 

Lep pozdrav,

Stanovanjski sklad RS

 


Preberite tudi