Novinarska vprašanja

18. april 2018

Novinarska vprašanja – Manager

zadružna stanovanja

V nadaljevanju vam pošiljamo odgovore na vaša vprašanja:

 

– Zakaj v (samostojni) Sloveniji ni že prej (oziroma doslej) prišlo do gradnje zadružnih stanovanj, glede na to, da je obstajala ta tradicija, tako v socializmu kot pred 2. svetovno vojno? (Obenem pa so v drugih državah tovrstne prakse, na primer v Avstriji in Švici, dobro utečene in delujejo.)

 

Predvojna dobra praksa je bila avstrijska stanovanjska zadruga “Stan in dom” na Viču, ki pa je bila vezana na okoliške industrijske obrate v tuji lasti. Stanovanjske zadruge v socializmu so bile namenjene lažjemu pridobivanju zemljišč preko podjetij oz. organizacij (Litostroj, RTV, Murgle …) in skupinski nabavi gradbenega materiala brez davka, končni cilj pa je bila privatna in ne zadružna lastnina. Glede prenosa sistemskih rešitev, ki v tujini učinkovito delujejo, imamo pri nas očitno velike probleme, kot npr.: stečaji, prisilne poravnave, zemljiški dolg, slaba banka in če hočete tudi zadruge, bodisi zaradi kritične mase ali pa stanja etike in morale ter neugodnega poslovnega in finančnega okolja.

 

– Pod kakšnimi pogoji naj bi Stanovanjski sklad RS zagotovil posojilo za gradnjo stavbe v pilotnem projektu stanovanjske zadruge Zadrugator na Rakovi Jelši?

 

O pogojih financiranja je preuranjeno govoriti, saj je priprava pilotnega projekta še v začetni fazi. Marca 2018 je bilo dogovorjeno, da se prične s pripravo strokovnih izhodišča za uskladitev javnega poziva promotorjem, oba deležnika JSS MOL in SSRS pa izvedeta aktivnosti za uskladitev svojih izhodišč glede projekta, predvsem glede ciljev in vložkov ter vloge v projektu. Pogoji bodo odvisni tudi od razpoložljivih sredstev Sklada za delovanje v obdobju 2019-2020, ki so opredeljeni s Poslovnim in finančnim načrtom, ki je še v medresorski in vladni obravnavi. Na kateri lokaciji bi se pilotna stanovanjska zadruga gradila, še ni dokončno odločeno, prav tako ni znan zasebni partner, saj javno zasebno partnerstvo še ni objavljeno. S tem smo seznanili tudi Zadrugator-ja.

 

– Pred kratkim ste dejali, da bodo potrebne čim bolj preproste rešitve pri gradnji ter dovolj robustni in trajni materiali, gradnja pa naj bi stala okoli dva milijona evrov: Ali je to ekonomsko izvedljivo? Kje so možni največji prihranki v primerjavi s konvencionalno “tržno” gradnjo?

 

Glede na napovedano 5 – 10% lastno udeležbo najemnikov vidim smisel združevanja v zadrugi samo, če bodo najemnine nižje od naših stroškovnih najemnin za 1000 stanovanj v gradnji do 2020, kar pomeni, da morajo biti stroški gradnje in vzdrževanja še nižji, to pa omogočajo le enostavne projektne rešitve in masovno uporabljeni gradbeni materiali, ki ne potrebujejo veliko vzdrževanja.

 

Stanovanjski sklad RS naj bi zadrugi Zadrugator zagotovil denar za gradnjo v obliki posojila. Vendar ste obenem tudi povedali, da vsi projekti javnih najemnih stanovanj in zadrug ne bodo uresničljivi, “če ne bo sistemskih virov” (od države oziroma vlade). Kaj to pomeni za ta konkretni projekt? Bo lahko izpeljan le s temi konkretnimi sredstvi? Ali obstajajo kakšna zagotovila za ta sredstva (in kolikšna naj bi bila)?

 

Stanovanjski sklad SSRS je finančno vzdržen do 2020, z dodatnim zadolževanjem do 30% kapitala in vpeljavo  stroškovne najemnine  za vsa javna najemna stanovanja pa predvidoma še nekaj dodatnih let, bolj natančno pa bo znano po zaključku študije finančne vzdržnosti SSRS do 2025, ki jo pripravljamo v sodelovanju z dr. Cirmanovo iz Ekonomske fakultete. Za sistemsko financiranje stanovanjskih zadrug  ali prav za kredit  za pilotni projekt zaenkrat nimamo predvidenih sredstev, možnosti financiranja pa so predvidene s Poslovnim in finančnim načrtom Stanovanjskega sklada RS za 2019 in 2020. Vsekakor pa bi kakršna koli sredstva Sklad dodelil ali izvedel javno zasebna partnerstva  na transparenten način in neposredna dodelitev posamezni zadrugi brez tega ni mogoča.

 

– Dejali ste še, da je “odprtih še nekaj vprašanj, med drugim zavarovanje za posojilo pri republiškem skladu in varovanje javnega interesa”. Ali lahko podrobneje pojasnite to navedbo?

 

Glede pogojev javno – zasebnega partnerstva smo  z JSS MOL naročili študijo, na osnovi katere bomo določili tudi ostale pogoje razpisa javno-zasebnega partnerstva za zadružno gradnjo.

 

– Pilotni projekt stanovanjske zadruge Zadrugator je eden izmed ukrepov v nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2020. Zakaj ste se ga lotili šele ob časovnem izteku programa?

 

V Re-NSP 2015-2025 pilotni projekt za stanovanjske zadruge sicer ni bil predviden, vendar smo zaradi priporočila MOP  pričeli izvajati aktivnosti za njegovo izvedbo pod pogojem, da se  našemu skladu zagotovi dolgoročni sistemski vir financiranja, do česar pa še ni prišlo. Najprej smo morali počakati na zaključke in usmeritve delovne skupine MOP, potem pa nekaj lokacij ni bilo sprejemljivih za predstavnike zadrug. Kot možna se trenutno kaže lokacija Rakova jelša.

 

Lep pozdrav,

Stanovanjski sklad RS

 


Preberite tudi