Spoštovani, podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:
- Kakšen je trenutni manko stanovanj in bivalnih enot v Ljubljani – glede na vloge in trenutne kapacitete SSRS ter kakšno spremembo opažate v letošnjem letu glede na leto poprej, ko pride do števila vlog in potreb ter razpoložljivosti kapacitet?
Pomanjkanje najemnih stanovanj in bivalnih enot je država opredelila kot problem že v Resoluciji o nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025 (ReNSP15-25) ter zato opredelila PROSO kot prednostna območja za stanovanjsko oskrbo, t.j. območja, kjer je potreba prebivalstva in gospodarstva po javnih najemnih stanovanjih največja. Opredelitev PROSO se vključuje tako v prostorsko kot tudi stanovanjsko politiko države. Predvideno je namreč, da MOP usmerja izvajanje obeh politik tako na lokalni kot na regionalni ravni v območja, kjer je izkazana potreba po stanovanjih največja, Stanovanjski sklad RS pa naj bi najmanj 60 % sredstev, namenjenih financiranju gradnje novih stanovanj, usmeril v gradnjo javnih najemnih stanovanj na območjih PROSO, čemur sledi z vsakokratno poslovno politiko in svojimi poslovnimi načrti. Prav zato je Stanovanjski sklad RS svoje napore usmeril prioritetno v gradnjo najemnih stanovanj na območjih, ki jih PROSO izpostavlja kot področja, kjer je primanjkljaj največji.
Rezultati Ankete o potrebah po javnih najemnih stanovanjih, bivalnih enotah in oskrbovanih stanovanjih, ki jo je Stanovanjski sklad RS (kateremu je bila na podlagi ReNSP15-25 dodeljena naloga, da postane glavni izvajalec stanovanjske politike na nacionalni ravni), za svoje potrebe izvedel v obdobju november 2018 – april 2019 in so oblikovani glede na prejete podatke s strani subjektov (mestnih in drugih občin ter javnih skladov), ki so se odzvali na naš poziv, kažejo, da v mestnih občinah primanjkuje kar 6.800 najemnih stanovanj, največje pomanjkanje beležijo v Mestni občini Ljubljana, in sicer kar 59% vseh potreb med mestnimi občinami. Največ potreb je v Osrednjeslovenski statistični regiji, to je kar 46 % vseh potreb od 9.100 potrebnih javnih najemnih stanovanj po vseh statističnih regijah. Na nivoju države je potrebno tudi 1.000 drugih najemnih stanovanj (službenih, namenskih), od tega največ v Mestni občini Ljubljana ter 480 bivalnih enot, od tega je največja potreba v Mestni občini Ljubljana in Osrednjeslovenski statistični regiji, to je 42. Na nivoju države je potrebnih 520 oskrbovanih stanovanj. Po Anketi SSRS izvedeni v obdobju 2018 – 2019 potrebe v Mestni občini Ljubljana znašajo 44 %, upoštevajoč celoten primanjkljaj na nacionalnem nivoju Za podrobnejše in ažurne informacije vam svetujemo, da se glede potreb po stanovanjih in bivalnih enotah obrnete neposredno na Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljane (JSS MOL). Stanovanjski sklad RS je JJS MOL-u v letu 2018 sofinanciral zagotovitev 14 bivalnih enot.
Po Programu sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj v letih 2016 do 2020 (Uradni list RS št. 41/2016, z dne 10.06.2016, št. 88/2016, z dne 22.12.2016 in št. 10/2019, z dne 15. 2. 2019), je JSS MOL že prejel sredstva za naslednje projekte gradnje neprofitnih stanovanj in bivalnih enoti:
– Hladilniška pot 34: 596.971,94 EUR
– Zaloška c. 273: 1.765.960,48 EUR
– Soseska »Novo Brdo E1«: 9.858.986,63 EUR
– Soseska »Rakova Jelša II«: 7.000,000,00 EUR (opomba: sredstva nedavno odobrena in še ne koriščena)
Skupna vrednost: 19.221.919,05 EUR
Stanovanjski sklad RS trenutno v Ljubljani, na lokaciji Novo Brdo gradi 498 najemnih stanovanj, od tega 25 oskrbovanih stanovanj za starejše, zaključek gradnje je predviden jeseni 2021 ter 109 stanovanjskih enot, namenjenih bivalni osamosvojitvi mladih od 18. do dopolnjenega 29. leta starosti – Skupnost za mlade Gerbičeva, s predvidenim zaključkom v začetku leta 2021. Predvidoma še v letošnjem letu bo Stanovanjski sklad RS pričel z gradnjo dveh večstanovanjskih stavbnih sklopov s skupaj 40 javnimi najemnimi stanovanji na lokaciji Dolgi most v Ljubljani, do leta 2025 pa bo predvidoma gradil še 400 stanovanjskih enot na lokaciji Podutik Glince.
- Prav tako bi me zanimalo, ali ste med oziroma po prvem valu epidemije zaznali porast težav, ki jih imajo stanovalci pri poravnavi obveznosti in kako k temu pristopate?
- Kakšna so vaša pričakovanja za naslednje obdobje, do poletja 2021 in ali načrtujete posebne ukrepe glede na to, da se bliža kurilna sezona, hkrati pa se zdravstveno-socialna situacija zaostruje?
Ob izrednih razmerah, ki so nastale ob epidemiji Koronavirusa (SARS-CoV-2), spremljamo in sprotno urejamo tudi novo nastale situacije povezane z najemnimi razmerji in problematiko, s katero se sooča Stanovanjski sklad RS kot najemodajalec, najemniki in uporabniki stanovanj ter upravniki. Redno spremljamo odločitve Vlade RS in priporočila NIJZ. Najemniki Skladovih stanovanj, ki so oziroma bodo zaradi trenutnih razmer v težjem socialnem položaju in bodo upravičenost izkazali pri pristojnem Centru za socialno delo, bodo lahko prejeli državno pomoč oziroma uveljavljali pravico do socialnih transferjev – subvencijo.
Glede na to, da so najemnine edini redni vir prihodkov in torej Stanovanjski sklad RS nima drugega zakonskega stalnega vira financiranja, poleg tega pa Stanovanjski sklad RS od 1.1.2017 dalje ne gradi več stanovanj za prodajo na trgu, temveč preko različnih razpisov in pozivov ter z lastno gradnjo pridobiva stanovanja za oddajo v najem različnim populacijam (mladi, mlade družine, družine, starejši) kar mu, kot že navedeno, narekuje tudi ReNSP15-25 in posledično potrebuje sredstva tudi za odplačevanje svojih obveznosti (vračanje kredita), se Stanovanjski sklad RS za znižanje najemnin ni odločil, saj bi bile posledice vidne v zmanjšanem pridobivanju javnih najemnih stanovanj, kar pa bi bilo v nasprotju s cilji ReNSP15-25 in v škodo obstoječim in potencialnim najemnikom Skladovih stanovanj.
Lepo vas pozdravljamo,
Stanovanjski sklad RS