Spoštovani,
podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:
na naše uredništvo smo prejeli zgodbo gospe, ki je na subvencijo najemnine čakala več kot leto dni, saj na CSD-ju niso upoštevali treh mladoletnih otrok ge. Krajnc.
Spodaj si lahko preberete za kateri primer konkretno je šlo.
Pozdravljeni,
pišemo vam v zvezi z go. Simono Krajnc, ki ima z vami sklenjeno najemno pogodbo na naslovu Ježkova ulica 8, 1000 Ljubljana. Ga. Krajnc je maja 2021 vložila novo vlogo za subvencijo najemnine. CSD Ljubljana Vič-Rudnik je dne 28. 5. 2021 izdal odločbo št. 1231-24377/2021-31984, s katero je vlogo za subvencijo najemnine zavrnil, iz obrazložitve pa izhaja, da pri ugotavljanju materialnega položaja zmotno niso upoštevali treh mladoletnih otrok ge. Krajnc, ki so dodeljeni v skupno vzgojo in varstvo, pri ge. Krajnc pa imajo prijavljeno stalno prebivališče.
Ga. Krajnc se je na odločbo nemudoma pritožila, ter večkrat kontaktirala tako pristojni center za socialno delo, kot tudi Ministrstvo za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju: MDDSZ). Kljub navedenemu je MDDSZ odločbo o pritožbi izdalo šele januarja 2022, odločba CSD Ljubljana Vič-Rudnik št. 1231-24377/2021-31984/13 pa je bila v ponovljenem postopku izdana dne 18. 1. 2022. Odločba je bila izdana za obdobje od dne 1. 6. 2021 do dne 30. 11. 2021. Ga. Krajnc je bila namreč šele novembra s strani CSD Ljubljana Vič-Rudnik seznanjena, da lahko vloži še eno vlogo za subvencijo najemnine.
Ga. Krajnc in njena družina trenutno prejema zgolj otroški dodatek in denarno socialno pomoč, s čimer težko poplačujejo že redne mesečne obveznosti ob upoštevanju subvencije najemnine. Celotnega zneska najemnine žal niso bili zmožni plačevati, zaradi česar je do SSRS kot najemodajalca nastal dolg. Ga. Krajnc je v zvezi z dogajanjem redno obveščala tudi SSRS. V rednem stiku po telefonu in elektronskih sporočilih je bila z g. Dejanom Skokom. Kljub poznavanju težke situacije ge. Krajnc, je SSRS vložil ne samo eno, temveč več izvršb, dolg pa se je zaradi vseh stroškov izvršb še povečal. Ga. Krajnc si je za poplačilo dolga del denarja celo izposodila, dolg je bil poplačan tudi po prejemu popravljene odločbe za subvencijo najemnine, preostanek dolga, ki je nastal zaradi stroškov postopka, pa še ostaja.
Zanima me, zakaj ste gospe, kljub težki situaciji vložili ne eno temveč več izvršb? So to enostavno takšni postopki, ki so enaki za vse, ne glede na to, v kakšni situaciji je posameznik?
Potrebovala bi eno vašo ustno izjavo na to temo, lahko je tudi pisna. Razumem, da zaradi varovanja osebnih podatkov ne morete podrobno komentirati ta primer, a vas vseeno lepo prosim za vsaj neko splošno pojasnilo tega postopka. Mi bomo prispevek s to zgodbo v vsakem primeru danes spustili v eter, zato bi bila resnično vesela vašega odziva.
Odgovor Stanovanjskega sklada RS:
vezano na vaše novinarsko vprašanje, ki smo ga prejeli dne 27.9.2022 vam sporočamo, da se Stanovanjski sklad RS o konkretnih primerih odnosov s svojimi najemniki in uporabniki stanovanj ter o podatkih s katerimi ga le-ti seznanjajo zaradi varstva osebnih podatkov oseb ne more konkretno izjasnjevati, zato vam v nadaljevanju podajamo splošen odgovor, ker pa navajate, da vas je kontaktirala najemnica sama, dodajamo še kratek splošen povzetek aktivnosti vezan na konkretno najemno razmerje.
Najprej naj izpostavimo, da Stanovanjski sklad RS nima pristojnosti na področju obravnave vlog za subvencioniranje najemnine in na ravnanja ter postopke odločanja CSD nima vpliva, četudi ga najemniki oziroma uporabniki o postopkih pri njih sprotno oziroma redno obveščajo pisno ali ustno. Ravnanja drugih pristojnih institucij, ki so omenjena v posredovanem sporočilu pa Sklad ni pristojen spremljati ali nadzorovati ter jih posledično ne more komentirati. Za primere neplačevanja obveznosti po najemni pogodbi so na Skladu vzpostavljeni skladno z zakonodajo procesi opominjanja in izterjave, katerim sledijo tudi naše strokovne službe. Vsi postopki so ustrezno evidentirani, sami postopki izterjave pa se sprožijo v vseh primerih, ko ni bilo odziva na poslani opomin, oziroma če se najemniki niso držali dogovorov o poplačilu nastalih neplačanih obveznosti. Skladno z določbami najemne pogodbe vsak najemnik prevzame obveznosti, med katere spada redno plačevanje najemnine in stroškov obratovanja. Sklad se z vsakim najemnikom, ki je v stiski vezano na plačila obveznosti po najemni pogodbi, v postopkih opominjanja in izvršbe sprotno strokovno ukvarja in z njimi ustrezno komunicira kot institucija in ne kot ena zaposlena oseba, zato javno izpostavljanje fizične osebe – našega zaposlenega ni potrebno, primerno, korektno ali bistveno za potrebe obravnave oziroma poznavanja predmetnega primera, saj bi bil postopek enak ne glede na osebo, ki bi konkretni primer obravnavala. V primeru stisk najemnikov vezanih na plačilo obveznosti namreč Skladove službe vzpostavijo kontakte s pristojnimi institucijami in najemnika napotijo na dobrodelne ustanove. Tudi s konkretno izpostavljeno najemnico je bilo veliko kontaktiranja in iskanja ter usklajevanja možnosti, da ohrani najemno razmerje, pri čemer izrecno opozarjamo, da Sklad ne more mimo postopkov izterjave obveznosti, saj se iz prihodkov iz najema financira vse njegovo delovanje na področju zagotavljanja, vzdrževanja in gradnje javnih najemnih stanovanj s strani Sklada ter ukrepi, ki zagotavljanja le teh po celotni Slovenije (sofinanciranje zagotavljanja pridobivanja najemnih stanovanj in bivalnih enot za občine, javne stanovanjske sklade in druge institucije). Prav tako se iz tega financira izvajanje drugih pristojnosti in dejavnosti Sklada, ter delo kot institucije, kajti Sklad za razliko drugih skladov v državni lasti nima nobenega stalnega ali občasnega sistemskega vira financiranja.
V konkretnem najemnem razmerju, je bila najemnica v kontaktih s strokovni službami Sklada. Daljši čas so se vodili dogovori o poplačilu dolga, a dogovori s strani najemnice kljub vsem naporom strokovnih služb Sklada žal niso bili izpolnjeni. Zaradi višine dolga je najemnica v mesecu septembru 2021 ponovno prejela opomin, na katerega se žal ni odzvala. Posledično je bil vložen predlog za izvršbo in v začetku decembra 2021 izdan sklep o izvršbi. Po izdanem sklepu o izvršbi, je bil dogovor z najemnico, da bo dolg poplačala v mesečnih obrokih oz. se bo poplačal z nakazilom subvencije. V januarju 2022 je Sklad prejel nakazilo MOL za izplačilo subvencij za nazaj. Najemnica je bila o prejemu plačila subvencije s strani Mestne občine Ljubljana v začetku februarja obveščana ter ponovno pozvana še na plačilo preostanka dolga. Na obvestilo se tudi tokrat ni odzvala, prejeli nismo niti nobenega plačila za kritje izvršbe, zato so se postopki izvršbe nadaljevali. Novih nakazil za plačilo preostanka dolga ni prejel, zato je bil v postopku izterjave razpisan in izveden rubež. Sklad je podal soglasje na CSD, da izvršitelj ni nadaljeval s postopkom prodaje zarubljenih predmetov in je postopek ostal v mirovanju. Najemnica je preostali dolg poravnala v mesecu juliju 2022. Predlog za umik izvršbe je bil po prejetem plačilu nemudoma poslan s strani Sklada. Prav tako je bila konec decembra 2021 vložena izvršba, ki pa se je nanašala na obratovalne stroške oz. subsidiarno odgovornost lastnika. Za obratovalne stroške skladno z Obligacijskim zakonikom velja le enoletni zastaralni rok – izvršba je bila tako vložena v izogib zastaranju. Izvršba je bila zaradi poplačila dne 15. 9. 2022 ustavljena. Pri tem glede števila pojasnjujemo, da Stanovanjski sklad RS ločeno vodi obveznosti iz naslova najemnin in obveznosti iz naslova obratovalnih stroškov. Stanovanjski sklad RS namreč obveznosti iz naslova obratovalnih stroškov – prevzema subsidiarno – kar pomeni, da ko upravniku oz. drugemu dobavitelju niso plačane obveznosti najemnika iz naslova obratovalnih stroškov – le ti podajajo zahtevek za uveljavljanje subsidiarne odgovornosti lastniku. Najemnica torej primarno terjatev iz naslova obratovalnih stroškov ni poravnala upravniku oz. drugemu dobavitelju – izterjavo pa je nato na podlagi zakonske obveznosti in pogodbe o odstopu terjatev prevzel Stanovanjski sklad RS.
Za konec naj dodamo, da se zavedamo, da ima vsak najemnik skladovega stanovanja svojo zgodbo in svoje stiske, a število stroškovnih najemnih stanovanj se je v zadnjih dveh letih več kot podvojilo in s tem tudi se število najemnikov, ki so v stiskah in s katerimi se je potrebno dnevno ukvarjati, kar obremenjuje tudi Stanovanjski sklad RS, kateremu pa se število zaposlenih ne povečuje sorazmerno. Kljub temu Sklad s trudom celotne institucije in svojih zaposlenih zagotavlja skladno s svojimi pristojnostmi za najemnike ustrezen in odziven javni servis kjer deluje po načelu enake obravnave in skladnega poslovanja. Ob tem je potrebno poudariti, da kljub vsemu temu Sklad ni pristojen za reševanje socialnih stisk, ki so posledica dogajanja in razmer v družbi oziroma državi.
S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS