Spoštovani,
vezano na vaša vprašanja vam predlagamo, da se glede vladnih načrtov za gradnjo stanovanj za odgovore in pojasnila obrnete na Vlado RS oziroma pristojno ministrstvo za stanovanjske zadeve, Stanovanjski sklad RS je namreč le eden od izvajalcev stanovanjske politike države in ne njen snovalec ali odločevalec (glejte shemo izvajalskih struktur – priloga št. 4 k ReNSP15-25). Po naših razpoložljivih podatkih pa vam podajamo naslednje odgovore:
Koliko novih javnih najemnih stanovanj bi potrebovali v Sloveniji?
Potreba po novih najemnih stanovanjih je odvisna od višine najemnine, zato je lahko ocena od 10.000 do 20.000. Evidence konkretnih potreb v Sloveniji ni. 141. člen SZ-1 določa pristojnosti države na stanovanjskem področju, in sicer med drugim tudi vodi evidence, registre in statistične podlage za spremljanje in izvajanje stanovanjske politike.
Vlada napoveduje 100 milijonov evrov letno za stanovanjski sklad. Pravite, da bi za 20.000 stanovanj potrebovali najmanj 2,7 milijarde evrov. Kje vidite možnosti za dologoročno financiranje javnih najemnih stanovanj? V katerih virih?
Osnovni problem ni samo sistemsko dolgoročno financiranje, ki je glede na dobre prakse iz tujine lahko davek na nepremičnine ali plače, ampak tudi zagotavljanje s strani občin dovolj komunalno in prometno opremljenih zemljišč za javno in privatno gradnjo stanovanj, ki pa morajo biti seveda tudi energetsko opremljena kar je dodatna težave, a ni v domeni občine. Kakorkoli je potrebno pristopiti postopno s hkratnim povečevanjem vseh potrebnih virov vključno s kapaciteto stanovanjskih skladov ter projektivnih in gradbenih podjetij.
Ali je v Sloveniji dovolj zemljišč za ambiciozne napovedi gradnje 3000 stanovanj na leto?
Konkretnih lokacij za teh 3000 stanovanj ne poznamo. Trenutno je po nekaterih javnih ocenah na razpolago dovolj zemljišč s sprejetim OPPN za večstanovanjsko gradnjo, dolgoročno pa se mora aktivirati vse občine s potrebo po stanovanjih še posebej pa mestne občine.
Vemo, da so postopki do izdaje gradbenega dovoljenja lahko zelo dolgi, sploh če so potrebne spremembe OPN ali OPPN. Ali bi na tem administrativnem področju morali priti do sprememb, da bi časovno lahko pohitrili gradnjo?
Problemi so predvsem zaradi nerealnih pričakovanj investitorjev pri povečevanju stavb in neaktivnosti večine občin pri sistemskem zagotavljanju potrebnih urejenih zemljišč za večstanovanjsko gradnjo, kot tudi zaradi občinskih želja, da se ob tem preko investitorjev javnih in zasebnih, rešujejo še drugi problemi kot npr. manjkajoča družbena infrastruktura.
Kaj bi še bilo treba storiti, da se gradnja lahko časovno pohitri?
Vsekakor bo potrebno uvesti predvsem v javno gradnjo še več digitalizacije (BIM), tipizacije (instalacijski jaški) in pred-izdelave (kopalnice, kuhinje, stopnice, balkoni …). Stanovanjskemu skladu RS je potrebno zagotoviti ugodne zakonske pogoje za gradnjo v smislu zagotovljene prioritetnosti projektov Sklada pri umeščanju v prostor, komunalna urejenost zemljišč in pri pridobivanju upravnih dovoljenj ter potrebnih soglasij, zadostne finančne vire, omogočiti dodatno zaposlovanje ter zagotavljanje partnerskega odnosa z lokalnimi skupnostmi. Podajamo nekaj primerov: 1. primer: občina zagotovi urejeno zemljišče za gradnjo in pridobi gradbena dovoljenja sama ali s Skladom in skupaj izvedeta gradnjo; 2. primer: v Zakon o glavnem mestu se v 4. členu doda prednost Stanovanjskemu skladu RS in njegovim projektom; 3. primer: pilotni, raziskovalni in razvojni projekti Stanovanjskega sklada RS bi morali obravnavani kot razvojni projekti po Zakonu o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. Sklad namreč sedaj nima položaja razvojne oziroma raziskovalne institucije ter posledično ne more kandidirati za tovrstne razpise.
V letu 2021 smo imeli približno 4000 dokončanih stanovanj. Ali imajo inženirske in gradbena podjetja kapacitete za napovedano povečanje gradnje števila stanovanj?
Glede na to, da je bilo število dokončanih stanovanj v letu 2022 še večje, imamo še nekaj prostih kapacitet, kakorkoli pa bo potrebno postopno povečevanje vseh potrebnih virov.
Ali vidite še kakšne omejitve glede načrtovane povečanje gradnje stanovanj in kje so rešitve?
Omejitev ne vidim drugje kot v finančnih virih, urejenih zemljiščih za stanovanjsko gradnjo in drugih zgoraj omenjenih področjih, za rešitve pa je potrebno nadaljevati dobro začeto delo in postopoma uvajati sistemske izboljšave, če se da s čim manj normativnih sprememb ter bolj z učinkovitejšim izvajanjem obstoječih predpisov in dobrimi praksami. Zlasti pa je treba z analitičnim in konsistentnim pristopom vključiti vse akterje iz sheme načrtovalskih, odločevalskih in izvajalskih struktur. Stanovanjska politika države ni samostojna, ampak je neločljivo povezana s stanovanjsko politiko lokalnih skupnosti in ostalimi politikam ter ne sme biti odraz kratkoročnega, temveč dolgoročnega načrtovanja, izvajanja in spremljanja.
S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS