Novinarska vprašanja

25. november 2019

Novinarska vprašanja – Dnevnik

neprofitna stanovanja Stanovanjskega sklada RS

Novinarska vprašanja:

Spoštovani, imam nekaj vprašanj, nanašajočih se  neprofitna najemna stanovanja.

1) Koliko takih stanovanj ima Sklad trenutno v lasti?

2) V zadnjem izboru najemnikov, ki ste ga opravili minuli četrtek, ste oddali  21 stanovanj, prosilcev zanje pa je bilo 69. To je razmeroma malo. Kaj je po vaše razlog – da ima večina slovenskih družin rešen stanovanjski problem ali kaj drugega?

3) Centri za socialno delo opozarjajo, da se mnogi, ki potrebujejo stanovanje, na vaše razpise ne morejo prijaviti, ker ne morejo zagotoviti varščine, ki bi jo morali plačati pred vselitvijo, to je šest mesečnih najemnin. Za trisobno stanovanje znaša varščina okoli 3000 evrov. Toliko denarja družine, ki živijo na socialnem robu (v večini so to prejemniki socialne podpore),  po mnenju CSD-jev nikakor ne morejo zagotoviti. Razmišljate o drugačni  rešitvi tega problema – če da, kakšni?

4) Prednost pri oddaji v najem imajo družine z več otroki, vendar so točkovane enako, če imajo tri ali recimo deset otrok. Zakaj?

5) Če je prednostnih prosilcev za posamezno stanovanje po upoštevanju prednostnih skupin in kategorij več, med njimi izpeljete naključen računalniški izbor. Zakaj ne gre raje komisija na teren in tam preveri, kdo od prijavljenih resnično živi v najslabših razmerah?  Zakaj to prepuščate žrebu?

 

Odgovori na novinarska vprašanja:

Spoštovani, naj najprej pojasnimo, da postopek oddajanja neprofitnih stanovanj v najem določa v 87. členu Stanovanjski zakon (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 – odl. US, 87/11, 40/12 – ZUJF, 14/17 – odl. US in 27/17) in sicer je mogoče oddajati neprofitna najemna stanovanja samo na podlagi objave javnih razpisov, Stanovanjski sklad RS pa le-teh ne izvaja sam, ampak v primeru izpraznitve primernega najemnega stanovanja, ki je v lasti Stanovanjskega sklada RS, najprej opravi zamenjave med lastnimi najemniki, če le-teh ni, da razpolagalno pravico občini / javnemu skladu občine v kateri se nahaja razpoložljivo stanovanje. Za dodeljevanje neprofitnih najemnih stanovanj je torej pristojna občina oz. njen javni sklad in ne Stanovanjski sklad RS.

 

Vaša vprašanja se navezujejo na zadnje dodeljevanje stanovanj v stroškovni najem, kar izvaja Stanovanjski sklad RS na podlagi Javnega razpisa za oddajo, ki je objavljen na spletni strani http://www.najem.stanovanjskisklad-rs.si/. V nadaljevanju podajamo odgovore.

 

1) Koliko takih stanovanj ima Sklad trenutno v lasti?

Stanovanjski sklad RS ima za oddajo v stroškovni najem na voljo 657 stanovanj.

 

2) V zadnjem izboru najemnikov, ki ste ga opravili minuli četrtek, ste oddali  21 stanovanj, prosilcev zanje pa je bilo 69. To je razmeroma malo.

Kaj je po vaše razlog – da ima večina slovenskih družin rešen stanovanjski problem ali kaj drugega?

V zadnjem krogu je bilo v ponudbi 22 stanovanj in sicer 11 stanovanj v Vipavi, 4 stanovanja v Ljubljani ter po eno stanovanje v Novem mestu, Lovrencu, Kranju, Kočevju, Ljutomeru, Prevaljah ter na Jesenicah. V roku je prijavo za najem oddalo 93 prosilcev, v izboru je bilo obravnavanih 69 popolnih prijav, oddanih je bilo 21 stanovanj, kar pomeni, da je bilo v izboru zavrnjenih skoraj 70% prijaviteljev na razpis. S problemom prvega reševanja stanovanjskega vprašanja z najemom nepremičnin v Sloveniji se še vedno srečuje veliko (mladih) družin in mladih, ki se dnevno obračajo na Stanovanjski sklad RS. Stanovanjski sklad RS se je že v letu 2011 v Javnem razpisu za oddajo v najem osredotočil na skupine kot so mlade družine, družine z več otroki in mlade, kar je bilo sicer določeno že v resoluciji o Nacionalnem stanovanjskem programu, kot prioriteta. Zato Sklad odtlej, kot svoje prioritetne ciljne skupine, ki jim namenja največ pozornosti, postavlja omenjene skupine prebivalstva, saj se zaveda, da je mladim pridobitev lastnega doma najtežje dosegljiva potreba. Tako predstavljajo mlade družine, družine in mladi, v primeru večjega števila zainteresiranih prosilcev za posamezno stanovanje, v navedenem vrstnem redu z razpisom določene prednostne kategorije pri najemu skladovega stanovanja.

Sklad si skozi opravljanje svoje dejavnosti, kot eden od akterjev na nepremičninskem področju, ves čas intenzivno prizadeva, da bi njegovi projekti zaobsegli kar največje število tistih, ki se s problemom, kako do stanovanja še vedno srečujejo in k čemur bomo strmeli tudi v prihodnje. Med drugim izvaja tudi projekte namenjene mladim (pilotni projekt oddaje stanovanj v najem za mlade, pilotni projekta Skupnost za mlade), ki so po splošno veljavni definicije osebe, stare od 15 do 29 let (dopolnitve 30 leta).

 

3) Centri za socialno delo opozarjajo, da se mnogi, ki potrebujejo stanovanje, na vaše razpise ne morejo prijaviti, ker ne morejo zagotoviti varščine, ki bi jo morali plačati pred vselitvijo, to je šest mesečnih najemnin. Za trisobno stanovanje znaša varščina okoli 3000 evrov. Toliko denarja družine, ki živijo na socialnem robu (v večini so to prejemniki socialne podpore),  po mnenju CSD-jev nikakor ne morejo zagotoviti.

Razmišljate o drugačni  rešitvi tega problema – če da, kakšni?

Stanovanjski sklad RS v Javnem razpisu za oddajo v najem kot pogoj za najem stanovanja ne zahteva redne zaposlitve oziroma rednih mesečnih dohodkov.

Skladno z navedenim je varščina lahko edino sredstvo, ki ob zaključenem najemu najemnika zagotavlja poplačilo morebitnih neplačanih najemnin, stroškov vezanih na uporabo stanovanja ter stroškov morebitne ureditve stanovanja, v kolikor je ta potrebna zaradi napak, ki so nastale iz naslova nepravilne uporabe stanovanja s strani najemnika.  V primeru, da ima najemnik ob prenehanju najemnega razmerja poravnane vse obveznosti ter stanovanje preda v stanju kot ga je prevzel,  ob upoštevanju normalne rabe, se vplačan varščina vrne najemniku, v nasprotnem primeru se opravi poračun.

 

4) Prednost pri oddaji v najem imajo družine z več otroki, vendar so točkovane enako, če imajo tri ali recimo deset otrok. Zakaj?

Sklad sledi uveljavljeni praksi upoštevanja velike družine tako na velikost družine kot nepremičnin, s katerimi razpolagamo in ki jih oddajamo v najem.

Na ta del razpisnih pogojev in prednostnih kategorij do sedaj ni bilo argumentiranih pripomb oziroma pobud s strani potencialnih prosilcev, ki bi jim lahko sledila podrobna presoja glede potrebnosti oziroma smotrnosti uvedbe morebitnih sprememb.

 

5) Če je prednostnih prosilcev za posamezno stanovanje po upoštevanju prednostnih skupin in kategorij več, med njimi izpeljete naključen računalniški izbor. Zakaj ne gre raje komisija na teren in tam preveri, kdo od prijavljenih resnično živi v najslabših razmerah? Zakaj to prepuščate žrebu?

Pri tovrstni oddaji ne gre za neprofitna najemna stanovanja ali bivalne enote, ki so sicer namenjene reševanju stanovanjskih težav najbolj ranljivih skupin prebivalstva in prebivalcev, ki živijo v nevzdržnih razmerah. Kot smo pojasnili, ta oddajamo preko lokalnih skupnosti in njihovih skladov, ki so pristojne za taka reševanja. Kot že navedeno, gre v tem primeru za oddajo stanovanj v stroškovni najem (torej po najemnini, ki ni neprofitna) in za dopolnilno ponudbo najemnih stanovanj, pri čemer stalno prebivališče v lokalni skupnosti ni pogoj za dodelitev stanovanja na neki lokaciji. Za sodelovanje v tem javnem najemu je potrebno plačilo varščine. Pri tem Stanovanjski sklad RS ravno tako, v smislu sodelovanja, nudenja informacij in svetovanja, sodeluje z institucijami, ki so pristojne za izvajanje teh aktivnosti. S tako ponudbo najemnih stanovanj s strani Stanovanjskega sklada RS pa je prav tako vsem prebivalcem Slovenije omogočeno kandidiranje za najemno stanovanje izven občine stalnega prebivališča, kar omogoča približevanje ljudi delovnim mestom in posledično zmanjšanje onesnaževanja okolja zaradi dnevnih migracij. Najemniki oziroma najemnice stanovanj so lahko od fizičnih oseb popolno poslovno sposobne fizične osebe, če imajo dovoljenje za stalno bivanje v Republiki Sloveniji. Prednosti so določno in merljivo opredeljene v javnem razpisu. Uveljavljanje prednosti po razpisu se izkazuje izključno listinsko s ciljem zagotavljanja transparentne obravnave vlog prosilcev in zagotavljanja načela enakosti. Naključen računalniški izbor je opravljen v primerih in skladno z merili, ki jih določa javni razpis in ne na splošno kot žreb.

 

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS


Preberite tudi