Novinarska vprašanja:
Spoštovani, za prispevek v reviji Mladina – priloga Bivanje, pripravljam prispevek o potencialu spremembe pisarniških površin v stanovanjske. V času finančne krize je veliko pisarn ostalo praznih in se tudi v obdobju po koncu recesije niso napolnile. Medtem je povpraševanje po stanovanjih (še posebej v Ljubljani) vedno večje.
V prilogi Mladina Bivanje zato pripravljamo prispevek o možnostih prenove teh prostih površin za reševanje stanovanjskega problema.
Na to temo bi želel SSRS zastaviti nekaj vprašanj.
1/ Ali SSRS v spremembi namembnosti pisarniških v stanovanjske površine vidi potencial?
2/ Glede na to, da je pri spremembi namembnosti investicijska vrednost manjša, kot pri novogradnji, ali obstajajo druge prepreke, zaradi katerih tovrstne premembe niso racionalne?
3/ Ali so tovrstne spremembe kakorkoli vključene v vaše in/ali državne načrte in strategije? Obstajajo za to (aktualne ali predvidene) spodbude?
Odgovor na novinarska vprašanja:
Spoštovani,vezano na vaša vprašanja podajamo naslednje odgovore:
Stanovanjski sklad RS v sklopu svojih dejavnosti in ukrepov nima predvidenih aktivnosti za spreminjanje pisarniških površin v stanovanjske površine, saj skladno s finančnimi in kadrovskimi zmožnosti izvaja ukrepe po ReNSP15-25, ki ji sledijo, tak ukrep pa ni med ukrepi, ki mu jih nalaga ReNSP15-25. Stanovanjski sklad RS se zlasti posveča tistim ukrepom, ki v večji meri pripomorejo v cilju zagotovitve čim večje ponudbe javnih najemnih stanovanj za vse ciljne populacije. Po našem vedenju posebne strategije na tem področju v RS ni, prav tako ni trenutnih ali predvidenih spodbud.
Splošno lahko pripomnimo, da spreminjanje, po katerem sprašujete, posega v več področij, od katerih je bistveno spreminjanje namembnosti /klasifikacije objektov, ki so sedaj namenjeni za poslovne dejavnosti, zato zagotovo ne more biti stihijsko in dopuščati tovrstnih sprememb vsepovprek, saj so glede na uporabnost ter potrebe uporabnikov prostori za bivanje povsem drugačni in potrebne vsaj nujne prilagoditve (drugačno stavbno pohištvo, drugačne inštalacije, ogrevanje, razporeditev prostorov, parkirna mesta, pripadajoče površine, širine in izvedbe hodnikov, varstvo pred hrupom, varovanje dostopa, higienska in zdravstvena zaščita, varnost pri uporabi, trajnostna raba, univerzalna graditev in uporaba objekta ter drugi tehnični pogoji gradnje, itd. ….), kar pa seveda vpliva tudi na faktor racionalnosti in smotrnosti morebitnih tovrstnih spreminjanj v delu ali celoti objekta. Konec koncev pa ne smemo pozabiti na razmerja uporabe, lastništva in bivanja ter upravljanja med lastniki posameznih delov nepremičnin/nepremičninami, ki so pri lastništvu mešanih poslovno-večstanovanjskih objektov zelo kompleksna že kadar se objekt od samega začetka gradi kot tak ter bi bila v teh primerih še toliko kompleksnejša, saj bi posegala v urejena / obstoječa razmerja in pridobljene pravice posameznih lastnikov.
S spoštovanjem,
Stanovanjski sklad RS