Preskoči na vsebino Zemljevid strani

Novinarska vprašanja – Novi tednik, Radio Celje

30. maj 2019
prodaja stavbnega zemljišča v Mozirju

Novinarska vprašanja:

Spoštovani, lepo pozdravljeni.

Zaradi priprave časopisnega članka, ki se navezuje na prodajo stavbnega zemljišča v okolici stanovanjskega bloka Šolska ulica 33-39 v Mozirju, na Vas naslavljamo nekaj novinarskih vprašanj. Stanovanjski sklad ima v tej stavbi namreč nekaj stanovanj. Ker so Vaši odgovori nanje prav tako ključni za objektivno predstavitev zgodbe, Vas naprošam za odgovore najkasneje do petka, do 15. ure. V primeru dodatnih vprašanj, se bomo na Vas ponovno obrnili.

Na nas so se namreč obrnili nekateri stanovalci in opisali dogajanje s prodajo določene parcele v okolici te stavbe. Parcelo sta nato na dražbi (prodajal je Vegrad d-d. v stečaju) kupila lastnika dveh stanovanj v tem bloku. Po ureditvi dokumentacije sta na ostale lastnike naslovila tudi ponudbo za nakup določenih parcel ostalim stanovalcem za prodajo. S tem naj bi stanovalci pridobili določene pravice do uporabe teh parcel. Gre med drugim tudi za dostop do njihovih parkirnih mest/dostop do zbirnega mesta za odpadke/dostop do klopi, ki so bile do zdaj namenjene stanovalcem. Tak dostop so stanovalci pred dražbo že imeli.

 

Odgovori na novinarska vprašanja:

Spoštovani, v zvezi z vašimi vprašanji, ki smo jih prejeli 29.5.2019 vam pošiljamo naše odgovore.

 

– Ali je bil Stanovanjski Sklad pred dražbo leta 2017 o dražbi sploh obveščen?

Stanovanjski sklad RS o takratni dražbi, po podatkih naših evidenc, ni bil obveščen. O dražbi in nakupu parcele smo bili obveščeni šele 5.4.2019, ko nas je upravnik stavbe obvestil o ponudbi etažnim lastnikom za odkup dela parcele.

 

– Ali je uveljavljal predkupno pravico? In kako? Kako se je sklad sploh lahko vključil postopek dražbe?

Stanovanjski sklad RS v postopku dražbe v stečajnem postopku ni imel predkupne pravice, zato o dražbi tudi ni bil obveščen.

 

– Koliko točno ima Stanovanjski sklad v lasti stanovanj v tej stavbi?

Stanovanjski sklad RS ima v lasti 11 stanovanj namenjenih za oddajo v neprofitni najem.

 

– V pogovorih z dvema lastnikoma parcele je bilo pojasnjeno, da je interes za nakup določenega deleža parcele zainteresiran tudi stanovanjski sklad. Ali to drži?

Ne drži. Stanovanjski sklad RS ima interes, da se celotna parcela določi kot last vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe in lastnikoma ni nikoli izrazil interesa za ureditev zadeve na način, da se odkupi del parcele. Ob ponudbi za odkup parcele smo zaprosili za nekatera pojasnila, ki pa jih nismo nikoli prejeli.

 

– Če drži, kako to, da je sklad šele zdaj pokazal interes za nakup teh deležev  in ne že v samem začetku, torej tik pred dražbo ali na njej? Ali bo sklad  zdaj plačal morda več kot pa bi za omenjene deleže, ki spadajo k stavbi, plačal v času dražbe?

Kot navedeno zgoraj, to ne drži in o dražbi Stanovanjski sklad RS ni bil obveščen. Parcela,  ki je bila na dražbi, sploh ne bi smela biti predmet prodaje,  saj je to zemljišče ki spada k  stavbi. Vegrad bi moral ob vpisu etažne lastnine tudi to  parcelo vpisati v zemljiško knjigo kot last bloka, pa to ni naredil.    Stanovanjski sklad RS je bil obveščen o tem, da so etažni lastniki sprejeli sklep, da upravnik stavbe, ki mora zastopati interese etažnih lastnikov, v stečajnem postopku prijavi izločitveno pravico na parceli in da se to, kar bi moral Vegrad naredi že prej, uredi v stečajnem postopku.  Verjeli smo, da bo upravnik svoje delo opravil. Naknadno, po prejemu ponudbe za odkup, smo ugotovili, da je upravnik stavbe izločitveno pravico v korist etažnih lastnikov stavbe sicer prijavil, vendar je stečajna upraviteljica pravico prerekala. Zaradi tega bi moral upravnik kot zastopnik etažnih lastnikov izločitveno pravico uveljavljati v pravdi, česar pa ni storil. Zaradi tega je bila parcela, kljub temu, da je jasno, da gre za zemljišče, ki pripada stavbi, uvrščena na dražbo.

 

– Kako komentirate vse dogajanje, da so stanovalci zdaj v položaju, ko so primorani kupiti te parcele oziroma plačati uporabo le nekaj metrov površin od občinske ceste do svojih parkirnih prostorov, ki so v njihovi lasti. Drugače namreč se zadeva ne more rešiti? Ali gre znotraj vaših izkušenj za edini tak primer ali so se podobni primeri že dogajali kje drugje? Kako jih ponavadi rešujete? 

V omenjenem položaju se niso znašli samo stanovalci, ampak tudi vsi etažni lastniki, med katerimi je tudi Stanovanjski sklad RS. Odkup parcele ni edina možnost. Razmišljamo o sprožitvi sodnih postopkov, v katerih se bo dokazalo lastninsko pravico etažnih lastnikov stavbe na predmetni parceli in uveljavilo morebitno odškodninsko odgovornost oseb odgovornih za situacijo.

 

– Kako komentirate dejstvo, da je stečajna upraviteljica Vegrada d.d na tak način prodala te parcele na dražbi ne da bi kdorkoli domneval vnaprej, da bo lahko prišlo do zapletov zaradi prodaje s stanovalci?

Pričakovali bi, da bi stečajna upraviteljica proučila situacijo, preden se je odločila za javno dražbo oziroma da bi se odločila za druge zakonsko dopuščene možnosti, seveda pa nismo seznanjeni s katerimi podatki in listinami je v postopku dejansko razpolagala oziroma s kom je komunicirala.

 

Lepo vas pozdravljamo,

Stanovanjski sklad RS


Preberite tudi

27. februar 2024

Novinarska vprašanja Dnevnik

DVIG TOČKE
27. februar 2024

Novinarska vprašanja Žurnal

DVIG NAJEMNIN
23. februar 2024

Novinarska vprašanja STA

KOROŠKA