Spoštovani, vezano na vaša novinarska vprašanja, vam v nadaljevanju pošiljamo odgovore.
Ali bo po vaši splošni oceni novi stanovanjski zakon omogočil večjo dostopnost do javnih najemnih stanovanj in gradnjo teh stanovanj, kar naj bi bil eden od ciljev tega zakona? V kolikšni bo omogočil uresničitev načela, da je stanovanje človekova pravica?
Država je z ReNSP15-25 določila prednostne cilje stanovanjske politike in opredelila kazalnike za njeno spremljanje, z novo stanovanjsko zakonodajo pa jih želi prenesti v dejansko izvajanje na državno in lokalno raven. Četudi ReNSP15-25 nima podrobnejših opredelitev finančnih virov za njeno izvajanje in za izvajanje ukrepov iz novega stanovanjskega zakona, bo vpliv nekaterih izboljšav iz stanovanjske zakonodaje (spremembe najemnine, dodatne subvencije, itd.) deloma pozitivno vplival na izvajanje ReNSP15-25. Večjo dostopnost javnih najemnih stanovanj in gradnjo novih javnih najemnih stanovanj naj bi, če sledimo predlogu zakopa dosegli z uvedbo stroškovne najemnine in drugimi ukrepi zakona, zlasti z javno najemno službo. Menimo, da stroškovna najemnina zgolj odpravlja razliko med nerevalorizirano neprofitno najemnino in k zagotavljanju večjega števila javnih najemnih stanovanj ne bo bistveno pripomogla, predlog zakona namreč ne določa sistemskih in trajnih virov financiranja za Stanovanjski sklad RS. Ker je Stanovanjski sklad RS glavni izvajalec ReNSP15-25 vsekakor menimo, da bi mu morali biti sočasno z novo zakonodajo biti zagotovljeni sistemski in stalni viri financiranja ter tudi možnosti kadrovskih okrepitev Stanovanjskega sklada RS, saj bo sicer izvajanje novih ukrepov na državni ravni žal okrnjeno ali celo onemogočeno, v prihodnje pa se bomo v državi kljub dobrim namenom vseh vpletenih in odgovornih ponovno srečevali s kritikami o nedoseganju ciljev/kazalnikov opredeljenih v ReNSP15-25 ter iskali razloge in odgovorne za nastalo situacijo.
Ob tem poudarjamo, da je Ustava Republike Slovenije, ki je veljala skupaj s številnimi amandmaji do 23.decembra 1991, do razglasitve nove ustave, v 206. členu jamčila stanovanjsko pravico na stanovanju v družbeni lastnini. S to pravico je ustava občanom zagotavljala pravico, da pod pogoji, ki jih določa zakon, trajno uporabljajo takšno stanovanje za zadovoljevanje osebnih in družinskih stanovanjih potreb. Ustava RS iz leta 1991 pa ne jamči več stanovanjske pravice kot ene od človekovih pravic, pač pa vsebuje v poglavju o gospodarskih in socialnih razmerjih določbo (78.člen), da država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje.
Koliko takšnih javnih najemnih stanovanj po vaši oceni, glede na povpraševanje, ki ga zaznavate, primanjkuje na ravni držav in koliko na območju Savinjske regije, če razpolagate s takšnim podatkom?
Po obstoječih raziskavah je v Sloveniji skupaj 852.000 stanovanj, od tega 170.000 nenaseljenih.
Stanovanjski sklad RS na nivoju statističnih regij izvaja preverjanje dejanskih potreb po različnih oblikah bivanja; iz zadnje ankete v letu 2019 izhaja na področju Savinjske regije potreba po 1.176 javnih najemnih stanovanjih.
Ali ima morda zdaj kakšen fond najemnih stanovanj na območju Savinjske regije in s koliko stanovanjskimi enotami razpolagate?
Stanovanjski sklad RS ima na območju Savinjske regije 591 neprofitnih najemnih stanovanj in 18 javnih najemnih stanovanj.
Ali bo uvedba stroškovne najemnine in namesto sedanje neprofitne tisti ustrezni dodatni vir, ki bo SSRS omogočil gradnjo in nakup javnih najemnih stanovanj ter njihovo vzdrževanje?
Odgovor je podan pri prvem vprašanju.
S kakšnimi težavami se soočate ob sedanjem sistemu, v okviru obstoječega stanovanjskega zakona, ko gre za gradnjo in nakup javnih najemnih stanovanj?
Odgovor je podan pri prvem vprašanju in ga povzemamo: odsotnost ustrezne zakonske ureditve, odsotnost sistemskih in stalnih virov financiranja Stanovanjskega sklada RS ter kadrovske omejitve.
Ali bo novi stanovanjski zakon v omogočil, da bodo tudi mladi lažje prišli do stanovanja, kar naj bi tudi bil eden od ciljev novega zakona?
Odgovor je smiselno podan pri prvem in zadnjem vprašanju.
Kaj je namen javne najemniške službe, ki jo boste ustanovili na SSRS in kako naj bi delovala? Koliko praznih stanovanj (ki jih je po nekaterih ocenah približno 170 tisoč, bi lahko na tak način prišlo na trg po vaši oceni?)
Določbe glede tega instituta v zakonu še niso podrobno opredeljene in bodo opredeljene z uredbo, mišljeno pa je, da bi zasebni lastniki nepremičnin, ki so primerne za najem lahko oddale za najem oziroma podnajem. Namen je aktiviranje nezasedenih ali funkcionalno neustreznih stanovanj v zasebni lasti, kar pa ni podprto s pričakovanji in spodbudami ciljnih skupin, tako na strani potencialnih najemnikov kot potencialnih najemodajalcev. Glede na številne dodatne pristojnosti in naloge, ki jih predlog SZ-2 nalaga Stanovanjskem skladu RS v povezavi z javno najemno službo in upoštevajoč, da zakon nima prehodne določbe glede njene ustanovitve, se o tem institutu še ne moremo izjasniti, saj se postavlja veliko vprašanj o njej. Za več informacij se prosimo obrnite na pripravljavca zakona.
Koliko bodo lahko k omilitvi stanovanjske stiske prispevale zadruge in na kakšen namerava SSRS sodelovati pri njihovem delovanju?
ReNSP15-25 tega instituta ne opredeljuje podrobno in ga postavlja med alternativne ukrepe. Finančni viri in kadri ter druge pravne podlage za izvajanje določb, ki so sedaj predvideni v predlogu zakona še niso vzpostavljeni. S podatki o tem koliko bodo lahko k omilitvi stanovanjske stiske prispevale zadruge ali z analizami na tem področju ne razpolagamo.
Kakšno je vaše mnenju o sporočilu filma Pritisk, ki osvetljuje stanovanjsko problematiko z vidika zagotavljanja in ohranjanja stanovanj odnosu do interesov zasebnih nepremičninski družb in kakšna mora biti pri tem vloga SSRS?
Dejstvo je, da je tudi v Sloveniji vedno bolj otežen dostop določenim ranljivim skupinam prebivalstva do stanovanj in sicer še posebej najemnih stanovanj. Temeljni pogoj za implementacijo javne najemniške službe je vsekakor vključitev vseh potrebnih deležnikov na ravni države, tako v smislu pogojev za delovanje kot tudi priprave ustreznih zakonskih podlag, ki bodo urejale to področje. Predpogoj za vzpostavitev, delovanje in interes tako institucij kot državljanov v javno najemniško službo je ustrezna zakonska ureditev ter vzpostavitev zaupanja.
S spoštovanjem,
Stanovanjski sklad RS