Spoštovani, v nadaljevanju vam pošiljamo odgovore na novinarska vprašanja:
Za zdaj so za prenos predvidene tri lokacije (Glince, Brod Drage, Rožna dolina): ali je kateri od teh projektov že pripravljen?
Vsa tri zemljišča imajo sprejete podrobne prostorske načrte in so pripravljena za gradnjo stanovanj. Na vsaki od teh lokacij je potrebno pred pričetkom gradnje še izdelati projektno dokumentacijo in zemljišča komunalno opremiti. Za posamezna zemljišča preverjamo tudi možnosti sprememb Podrobnih prostorskih načrtov, glede na željen boljši izkoristek gradnje najemnih stanovanj.
Koliko stanovanj okvirno bi lahko zgradili na teh zemljiščih?
Na teh zemljiščih bi lahko zgradili do 700 stanovanj.
Koliko, vsaj okvirno, so vredna ta zemljišča (kako jih ima DUTB vrednotene v svojih knjigah)?
Trenutno vrednost zemljišč še ni določena, SSRS in DUTB pa sta skupaj izvedla postopek zbiranja ponudb za izbiro ocenjevalca nepremičnin, ki bo določil pošteno tržno vrednost predmetnih nepremičnin. Trenutno je v teku pregled prispelih ponudb.
SSRS je identificiral še nekaj primernih lokacij (štiri v Ljubljani, Vrhnika in Šmarje pri Kopru): koliko stanovanj bi bilo lahko na teh zemljiščih?
Na teh zemljiščih bi lahko zgradili do 1400 stanovanj.
Ali bo v vseh primerih šlo izključno za najemna stanovanja, ali bi bila morda katera primerna tudi za prodajo?
Stanovanjski sklad RS je kot glavna nacionalna institucija v Republiki Sloveniji, na stanovanjskem področju, sledil usmeritvi države v smeri povečanja in ureditve najemnega trga. Skladno z navadnimi usmeritvami bodo stanovanja namenjena oddaji.
Kdaj mislite, da bi prva stanovanja lahko ponudili trgu?
Prva stanovanja bi lahko ponudili na najemnem trgu predvidoma čez 3 leta. Dinamika je odvisna predvsem od datuma pridobitve in poteka razvoja zemljišča.
Imate slučajno podatek, koliko stanovanj v tem trenutku primanjkuje v Sloveniji (koliko od tega najemnih)?
Pomanjkanje najemnih stanovanj je država opredelila kot problem že v ReNSP15-25, saj opredeljuje PROSO kot prednostna območja za stanovanjsko oskrbo, t.j. območja, kjer je potreba prebivalstva in gospodarstva po javnih najemnih stanovanjih največja. Opredelitev PROSO se vključuje tako v prostorsko kot tudi stanovanjsko politiko države. Predvideno je namreč, da bo MOP usmerjal izvajanje obeh politik tako na lokalni kot na regionalni ravni v območja, kjer je izkazana potreba po stanovanjih največja. SSRS pa naj bi najmanj 60 % sredstev, namenjenih financiranju gradnje novih stanovanj, usmeril v gradnjo javnih najemnih stanovanj na PROSO, čemur je sledil s Poslovno politiko za obdobje 2017 do 2020 in svojimi poslovnimi načrti. Prav zato je SSRS svoje napore usmeril v gradnjo na območjih, ki jih PROSO izpostavlja kot področja, kjer je primanjkljaj največji.
S spoštovanjem.
Stanovanjski sklad RS