Pozdravljeni,
pošiljamo vam odgovore na vaša vprašanja:
– Koliko zasebnih lastnikov se je doslej prijavilo za oddajo stanovanja skladu v okviru javne najemne službe in za koliko od teh stanovanj se je sklad doslej dogovoril z lastniki in jih bo oddal v podnajem?
Na razpis se je do sedaj odzvalo 29 ponudnikov, od tega 27 fizičnih oseb ter Občina, ki je ponudila dve stanovanji. Od tega je na današnji dan 5 ponudnikov v fazi oddajanja ponudbe, 2 ponudbi sta popolni, 6 ponudb je sprejetih, od tega so 3 ponudniki že podpisali najemno pogodbo, ostali 3 pa so v fazi podpisovanja najemne pogodbe. Z ostalimi ponudniki nismo uspeli skleniti najemne pogodbe, saj ni prišlo do uskladitve pričakovanj lastnikov in Sklada potem, ko so ponudniki prejeli izračun ponujene najemnine po izdelanem točkovalnem zapisniku in zakonodaji. Tri ponudbe so bile zavržene, ker niso bilo popolne in jih ponudniki v določenem roku niso dopolnili.
– Kje so ta stanovanja, kakšne velikosti ter koliko znaša najemnina, ki jo prejme lastnik, in za koliko se ta stanovanja oddajajo v podnajem upravičencem?
Ponudbe za oddajo stanovanj v najem smo prejeli iz območja celotne Slovenije, med drugimi iz Maribora, Ljubljane, Krškega, Nove Gorice, Ankarana, Žalca, Murske Sobote, Črne na Koroškem, Litije in Novega mesta. Višina najemnine, po kateri je Sklad pripravljen od lastnika stanovanje najeti za podnajem, se določi v postopku obravnave popolne ponudbe glede na merila za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb na podlagi točkovalnega zapisnika, ki ga pripravi za to strokovno usposobljena oseba po izvedenem ogledu stanovanja. Višina najemnine je odvisna od več dejavnikov kot so izmerjena kvadratura, starost konstrukcije in njene obnove ter opremljenosti. Višina določene najemnine ne more biti višja od 1,3 kratnika neprofitne najemnine za posamezno stanovanje kot to določa 1. odstavek 148. b člena SZ-1. Stanovanja na različnih lokacijah po Sloveniji, za katera je Sklad že podpisal najemno pogodbo oz. so v podpisu pri notarju, so v velikosti med 36 m2 in 80 m2. Za ta stanovanja je bila na podlagi točkovalnega zapisnika izračunana in dogovorjena mesečna najemnina od 148,24 EUR do 344,32 EUR. Prav tako imamo podpisano najemno pogodbo za stanovanjsko hišo v okolici Ljubljane, velikosti 129,80 m2, za katero je bila na podlagi točkovalnega zapisnika izračunana in dogovorjena najemnina 395,90 EUR. Za ostale ponudnike – lastnike je bila ponujena najemnina, ki je omejena z zakonskimi določbami, prenizka in so od ponudbe žal odstopili. Sklad odda najeta stanovanja, skladno z zakonodajo, v podnajem po neprofitni najemnini (1. odstavek 148. a člena SZ-1). Najemnine za podnajem bodo določene v javnem razpisu za podnajem, skladno z določbami stanovanjske zakonodaje za neprofitna stanovanja.
– Ali je interes zasebnih lastnikov v skladu z vašimi pričakovanji?
Glede cilja najema stanovanj, ki si ga je Sklad zastavil v Javnem razpisu zbiranja ponudb najemodajalcev za najem stanovanj za potrebe javnega najema stanovanj (200 stanovanj po različnih statističnih regijah), si želimo več ponudb, zato bomo seznanjanju javnosti s tem produktom in možnostjo v prihodnje namenili še dodatno pozornost ter upamo, da se zakonodajna ureditev in okoliščine za izvajanja ukrepa v prihodnosti izboljšajo.
– Kakšne spremembe bi bilo treba po vašem mnenju uvesti, da bi sklad dosegel cilje glede najema stanovanj na trgu?
V javno najemni službi zaznavamo pomanjkljivosti zakonodajnega okvirja in ocenjujemo, da se največji izzivi pojavljajo pri pridobitvi obvezne dokumentacije na strani ponudnikov, ki je potrebna skladno z zakonodajo za oddajo popolne ponudbe ter pri višini izračunane najemnine za lastnike – ponudnike. Želimo si, da bi pristojni organi preučili obstoječ zakonodajni okvir za izvajanje tega ukrepa tako do najemodajalcev kot za oddajo v podnajem in ga izboljšali in bolj približali možnostim na trgu ter pričakovanjem vseh udeležencev v procesu. Verjamemo, da bo interesa in ponudb več v kolikor se bo zakonodaja spremenila in dopolnila, vsekakor pa bo poleg tega potreben tudi miselni preskok ciljnih ponudnikov, da se bodo odločali za obliko oddaje v javni najem, ki morda ni tako donosna kot tržne oblike, vendar nudi varnost najema, ustrezno upravljanje ter poslovne odnose, ki so predvidljivi. Sklad sicer ni pristojen za predloge sprememb in dopolnitev zakonodaje, vsekakor pa bomo svoje izkušnje in ugotovitve prispevali v morebitnem postopku prenove instrumenta.
S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS