Spoštovani,
podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:
Stanovanjski sklad je pred časom kupil 76 stanovanj s pripadajočimi parkirnimi mesti za oddajo v tržni najem v Kočevju – Kočevska rezidenca. Prosim za podatek, koliko od teh stanovanj je bilo do zdaj oddanih?
Stanovanjski sklad RS je na podlagi Javnega poziva za nakup stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj z investitorjem MM SVTK, družbo za signalnovarnostne in telekomunikacijske naprave, sklenil prodajno pogodbo za nakup 76 stanovanj s pripadajočimi parkirnimi mesti za oddajo v tržni najem v Kočevju – Kočevska rezidenca rezidenca A in B, na naslovu Pri Unionu 42 in 43. Na povezavi http://www.najem.stanovanjskisklad-rs.si/ se lahko podrobneje seznanite s ponudbo novih stanovanj v Kočevju ter oddajo prijavo. Prav tako je na spletni strani na voljo objavljen celotni Javni razpis.
Trenutno je na voljo v Kočevju od 76 stanovanj še 17 stanovanj, krog zbiranja prijav pa poteka od 21.1.2022 do vključno 2.2.2022, izbor pa bo izveden dne 10.2.2022.
Nekateri tamkajšnji lastniki stanovanj se pritožujejo, da so bila nekatera stanovanja oddana Romom, s katerimi naj bi imeli zdaj težave. Ste na skladu do zdaj prejeli kakšno pritožbo stanovalcev v zvezi s tem oziroma ali zaznavate kakšne težave v zvezi z najemniki ter kako lahko ukrepate?
Stanovanjski sklad RS ima skladno z ReNSP15-25 vlogo glavnega izvajalca nacionalne stanovanjske politike in vlogo povečanja javnega najemnega fonda stanovanj tam, kjer so s PROSO izkazane potrebe po njih. ReNSP15-25 ob tem določa: “Stanovanjski sklad Republike Slovenije bo fond najemnih stanovanj oblikoval v skladu s prostorsko razvojnimi trendi, upoštevajoč potrebe prebivalcev in gospodarstva. S ponudbo najemnih stanovanj s strani Stanovanjskega sklada Republike Slovenije bo prebivalcem omogočeno kandidiranje za najemno stanovanje izven občine stalnega prebivališča, kar bo omogočilo približevanje ljudi delovnim mestom in posledično zmanjšanje onesnaževanja okolja zaradi dnevnih migracij.« ReNSP15-25 in zakonodaja ne dovoljujeta Stanovanjskemu skladu RS razlikovanja med prebivalci – upravičenci za najem glede na njihovo narodnost, manjšinsko ali drugačno pripadnost in tega se Stanovanjski sklad RS v celoti drži tudi pri svojih razpisih za oddajo v najem ter delovanju. Sklad skladno z zakonodajo ne sprašuje po narodnosti ali manjšinski pripadnosti prijaviteljev in tako ni seznanjen, kateri prijavitelji na javni razpis so pripadniki Romske ali drugačne manjšine.
Prav tako Stanovanjski sklad RS ne pridobiva na nobeni lokaciji stanovanj, ki bi jih oddajal le Romski ali drugi manjšini ter tako ne spodbuja nobene getoizacije, segregacije ali nestrpnosti.
Strokovnjaki menijo, da ni dobro, da se Rome naseljuje preveč skupaj, ker se potem ustvarijo neke vrste zaprti geti, ki onemogočajo njihovo vključitev v širšo družbo. Ima sklad kakšno možnost, da prepreči, da bi Romi postali najemniki preveč stanovanj v določeni soseski oz. da bi se v neki stanovanjski soseski preko najema naselilo preveč romskih družin, kar bi preprečevalo njihovo integracijo v družbo. Če je nima, zakaj je nima?
Glede na naše izkušnje na področjih občin z romskim prebivalstvom je po našem mnenju potrebno, da vsak subjekt državne, lokalne in javne uprave od Občine, obeh ministrstev MDDSZ in MOP, Urada za enake možnosti, Varuha človekovih pravic, Varuha enakih možnosti, Centrov za socialno delo in tudi organov pristojnih za javni red in mir, pregon kaznivih dejanj in prekrškov svoje pristojnosti izvaja dosledno, nediskriminatorno, v preventivne programu, učinkovito in vezano na vse skupine prebivalstva. Posebej je potrebno, da vsi ti organi komunicirajo tudi z romskimi predstavniki in svetniki ter njihovimi organizacijami.
V kolikor Stanovanjski Sklad prejme pritožbo zoper našega najemnika, ima tako kot vsak drug lastnik stanovanja možnost, da najemnika (vključno s člani njegovega gospodinjstva), ki krši določila najemne pogodbe ali hišni red, pozove, da kršitev odpravi, sicer mu lahko odpove najemno pogodbo in zahteva izselitev po stanovanjski in drugi zakonodaji. Nikakor pa ni mogoče vnaprej izločiti iz možnosti najema npr. Romov, zaradi določenih pomislekov, to bi po našem mnenju pomenilo očitno diskriminatorno ravnanje. Prav tako je najemnik (in uporabniki z njim) odgovoren za vso morebitno škodo, povzročeno v stanovanju ali na skupnih delih stavbe. V primeru, da bi prišlo do kršenja javnega reda in miru pa to ni več odgovornost Sklada, temveč se morajo aktivno vključiti ter ukrepati za to pristojne inštitucije.
Skozi 30 let poslovanja je Stanovanjski sklad RS ustvaril fond lastnih stanovanj v 128 občinah po Sloveniji, med temi so tudi občine z Romskim prebivalstvom in sodeluje z lokalnimi skupnostmi. Sklad vsa leta tvorno sodeluje tudi z Uradom RS za narodnosti in pristojnimi organi ter organizacijami in društvi, kot je sodelovanje z društvom Kralji ulice v Maribor, zato verjamemo, da rešitev predmetne zadeve ni v diskriminaciji, bojazni do ljudi različnih narodnosti in predsodkih ter stigmatizaciji pod krinko zagotavljanja varnosti, strahu za otroke in starejše ter premoženje, temveč v spoštovanju pravic in obveznosti na vseh straneh udeležencev bivanja in doslednem izvajanju pristojnosti, kar se bo odrazilo v ustreznih pogojih za sobivanje vseh ranljivih skupin prebivalstva, nikakor pa Sklad ne more privoliti v prakse razlikovanja in kakršnega koli diskriminiranja Romov pri dostopu do odprtega javnega razpisa za najem stanovanj Sklada.
S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS