Preskoči na vsebino Zemljevid strani

Novinarska vprašanja Mladina

15. februar 2023
KADRI NA SSRS

 

Spoštovani,

vezano na vaša vprašanja vam najprej podajamo pojasnilo in nato odgovore:

Pojasnilo: Zaradi omejitev dodatnega zaposlovanja za Stanovanjski sklad RS, ki so podane s strani ustanovitelja Republike Slovenije, ki jo predstavlja Vlada RS preko vsakokratnega ministrstva prisojnega za stanovanjske zadeve, predstavlja nezadostno število zaposlenih na Skladu že sedaj kritični dejavnik tveganja za delovanje Sklada. Na potrebe po dodatnih kadrovskih okrepitvah za izvajanje projektov in dejavnosti za katere je Sklad pridobil med drugim tudi posojili v višini 120 milijonov evrov je Sklad opozorila tudi Razvojna banka sveta Evrope (CEB), ki zahteva  pri vseh sofinanciranih projektih svojih partnerjev ustrezno kadrovsko podporo izvajanju – implementaciji projektov, spremljanju, monitoringu in poročanju. Sklad je na potrebo po dodatnih zaposlitvah za Stanovanjski sklad RS v okviru Zbirnega kadrovskega načrta (ZKN) za osebe javnega prava pristojne organe tudi v letu 2022 večkrat opozoril, vendar do danes nismo prejeli odobritve dodatnih zaposlitev. Za zmanjšanje poslovnih in operativnih tveganj poslovanja ter nemoteno delovanje Stanovanjskega sklada RS v skladu z načeli zakonitosti, preglednosti, učinkovitosti, uspešnosti in gospodarnosti ter za doseganje zastavljenih ciljev je potrebno nujno povečanje dovoljenega števila zaposlenih na Stanovanjskem skladu RS v letih 2023 in 2024 za dodatnih deset (10) oseb v Zbirnem kadrovskem načrtu za osebe javnega prava iz pristojnosti ministrstva pristojnega za stanovanjske zadeve, in sicer iz 45 na 55 oseb, saj sicer Stanovanjski sklad RS ne bo mogel učinkovito izpolnjevati zakonskih in pogodbenih obveznosti. Namen novih zaposlitev:  zagotovitev nemotenega in neprekinjenega izvajanja pristojnosti (dejavnosti, procesov, projektov, resolucij, programov, ukrepov in nalog) Stanovanjskega sklada RS določenih v 148. členu Stanovanjskega zakona, z Resolucijo o nacionalnem stanovanjskim programom za obdobje 2015-2025, Nacionalnim programom za Rome za obdobje 2021-2030 (NPUR 2021-2030 – cilj 5.2.2.1), Resolucijo o družinski politiki 2018–2028 »Vsem družinam prijazna družba« (ReDP18-28, Ur. l. RS, št. 15/2018 – deloma ukrepi 3.3.1, 3.9.1 in 3.9.2); Zakonom o centralnem kreditnem registru (Ur. list RS, št. 77/2016) – člansko delovanje Sklada v sistemu Banke Slovenije SISBON in SISBIZ; s Poslovno politiko Sklada za obdobje 2021-2025 in Poslovnim in finančnim načrtom Sklada za leti 2023 in 2024, ki sta še v postopku sprejemanja. Financiranje novih zaposlitev: Sklad ni posredni proračunski porabnik, ki bi se pretežno financiral iz proračuna RS in nima sistemskega  finančnega vira iz proračuna RS. Sklad kot osrednja državna institucija za financiranje stanovanjske oskrbe glede na finančna in druga sredstva, predvidena v proračunu države in Sklada, v okviru lastnih razpoložljivih sredstev, spodbuja stanovanjsko gradnjo, prenovo in vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš, pri čemer ne opravlja pridobitne dejavnosti s ciljem maksimiranja dobička, temveč za dosego zastavljenih ciljev, zaradi katerih je bil ustanovljen. Število zaposlenih na Skladu ne vpliva na proračunsko porabo države, saj se vsa sredstva za plačila zaposlenim na Stanovanjskem skladu RS za izvajanje vseh nalog zagotavljajo izključno iz sredstev Sklada kot pravne osebe in ne iz proračuna RS. Za leto 2023 in 2024 bodo sredstva za plače zagotovljena v Poslovnim in finančnim načrtom Sklada za leti 2023 in 2024. Glede na navedeno povečanje števila zaposlitev za deset (10) oseb ne bi in ne bo obremenilo proračun države. Razlogi povečanja: bistveno povečanje števila projektov zagotavljanja javnih najemnih stanovanj, in sicer z lastnimi projekti Stanovanjskega sklada RS, projekti po programu zagotavljanja javnih najemnih stanovanjskih enot ter projekti po programu zagotavljanja bivanja za starejše in javnem pozivu za nakup zemljišč in stanovanj in posledično povečanje števila najemnih stanovanj, najemnih razmerij in vseh poslovnih procesov povezanih z dejavnostjo oddaje stanovanj; uresničevanje pogodbenih obveznosti gradnje, spremljanja gradnje, poročanja o projektih, oddaje in vzdrževanja stanovanj vezanih na posojili Razvojne banke sveta Evrope (CEB) – posojilna pogodba z dne 10.4.2019 in posojilna pogodba z dne 27.5.2022 za skupno 120 mio EUR za izgradnjo preko 1.700 javnih najemnih stanovanj. Obe pogodbi je potrdila Vlada RS in je podalo soglasje k njim ministrstvo za finance. Zahteva zagotovitev ustrezne kadrovske podpore izhaja iz pogodbenih zahtev CEB; uresničevanje obveznosti vezanih na odobrena nepovratna evropska sredstva v znesku 38.254.403,76 Skladu z odločbami o sofinanciranju za 11 projektov zagotavljanja javnih najemnih stanovanj po Javnem razpisu za dodelitev sredstev s področja komponente 16: Stanovanjska politika, investicija: Zagotavljanje javnih najemnih stanovanj z dne 11.4.2022. Zaključek gradnje 714 stanovanj ( od tega 136 za starejše) do konca leta 2024 ter ugotovitve Računskega sodišča RS v revizijskem poročilu Izvajanje stanovanjske politike v obdobju od 1. 1. 2015 do 30. 6. 2021 z dne 16.12.2022 (zlasti poglavje 2.2.1.2.d), ki izkazujejo, da je bilo obdobje v času od 1.1.2015 do 30.6.2021 minimalno in ni sledilo potrebam delovanja sklada zaradi česar so vsak dan večja tveganja poslovanja.

koliko kadrov manjka Stanovanjskemu skladu, zlasti upoštevajoč nove naloge nosilca stanovanjske gradnje? 

kakšne profile bi rabili? 

Načrt Vlade RS za povečanje stanovanjskega sklada v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju Načrt) še ni javno podrobno predstavljen in sprejet ter z morebitnimi novimi dejavnostmi, nalogami, finančnimi sredstvi, razpoložljivimi kadrovskimi povečanji Stanovanjski sklad RS posledično še ni seznanjen s strani ustanovitelja oziroma pristojnega ministrstva za stanovanjske zadeve. Glede na navedeno Sklad še ne more oceniti koliko in kakšnih kadrov bi Sklad potreboval za izvajanje Načrta. Ko bo Načrt sprejet ga bo Sklad preučil in izvedel analize za potrebe njegove implementacije ter ocenil kakšne bi bile finančne posledice. Naj izpostavimo, da Sklad nima sistemskega financiranja in da vse stroške za plače  zaposlenih (odhodki za plače in druge stroške zaposlenih ter socialne prispevke) in administrativne stroške svojega delovanja (razen del določenih stroškov iz naslova izvajanja javne najemne službe po noveli SZ-1E) Sklad v celoti zagotavlja sam iz svojega delovanja in se ne financira iz proračuna Republike Slovenije, čeprav je v celoti v javni lasti in je glavni izvajalec stanovanjske politike države po ReNSP15-25, izvajalec ukrepov po resolucijah za družine, za mlade, za Rome, izvajalec po javnem pooblastilu po posebnih zakonskih določbah npr. za odpravo posledic po potresih itd

koliko so plače na SSRS (od-do) in ali so privlačne za potrebne kadre?

Podatke o izplačanih plačah in druge vrste objav v zvezi s plačami v javnem sektorju iz sistema ISPAP objavlja pristojno ministrstvo: Pregled in analiza podatkov ISPAP (MJU, portal plač javnega sektorja)

Podatki o plačah v Stanovanjskem skladu RS so na voljo na povezavi: Portal plač JS (gov.si)

Sklad se pri izvajanju povpraševanj za nadomestne zaposlitve ob odhodih zaposlenih oz. porodniških nadomeščanjih (delo za določen čas) srečuje s težavo, da se na razpise sicer prijavijo tudi določeni ustrezno usposobljeni in izkušeni kadri, vendar pa so plačne omejitve, omejitve nagrajevanja in napredovanja, odsotnost božičnic, odsotnost dodatkov ter omejitve iz javnih razmerij zaposlovanja, nestimulativne in neprivlačne, saj so lahko kot ustrezno usposobljeni kadri bolje plačani v zasebnem sektorju. Tako se kljub izbiri s strani Sklada raje odločijo, da ne pridejo na Stanovanjski sklad RS. Prav tako se Sklad srečuje s težavo, da kadri pri njem pridobijo izkušnje, znanja, se usposobijo, potem pa zaradi boljših plačil odhajajo v zasebni sektor, kar nas še posebej žalosti.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS


Preberite tudi

28. julij 2025

Novinarsko vprašanje Časopis madžarske narodnosti Nèpúsàg Lendava

STANOVANJSKA SOSESKA KOBILJSKI POTOK LENDAVA
24. julij 2025

Novinarska vprašanja Primorske novice

NOVA DOLINSKA KOPER
23. julij 2025

Novinarska vprašanja Večer

NOVO POBREŽJE MARIBOR

Novinarska vprašanja Delo

14. februar 2023
NAPOVED GRADNJE

 

Spoštovani,

vezano na vaša vprašanja vam predlagamo, da se glede vladnih načrtov za gradnjo stanovanj za odgovore in pojasnila obrnete na Vlado RS oziroma pristojno ministrstvo za stanovanjske zadeve, Stanovanjski sklad RS je namreč le eden od izvajalcev stanovanjske politike države in ne njen snovalec ali odločevalec (glejte shemo izvajalskih struktur – priloga št. 4 k ReNSP15-25). Po naših razpoložljivih podatkih pa vam podajamo naslednje odgovore:

Koliko novih javnih najemnih stanovanj bi potrebovali v Sloveniji?

Potreba po novih najemnih stanovanjih je odvisna od višine najemnine, zato je lahko ocena od 10.000 do 20.000. Evidence konkretnih potreb v Sloveniji ni. 141. člen SZ-1 določa pristojnosti države na stanovanjskem področju, in sicer med drugim tudi vodi evidence, registre in statistične podlage za spremljanje in izvajanje stanovanjske politike.

Vlada napoveduje 100 milijonov evrov letno za stanovanjski sklad. Pravite, da bi za 20.000 stanovanj potrebovali najmanj 2,7 milijarde evrov. Kje vidite možnosti za dologoročno financiranje javnih najemnih stanovanj? V katerih virih?

Osnovni problem ni samo sistemsko dolgoročno financiranje, ki je glede na dobre prakse iz tujine lahko davek na nepremičnine ali plače, ampak tudi zagotavljanje s strani občin dovolj komunalno in prometno opremljenih zemljišč za javno in privatno gradnjo stanovanj, ki pa morajo biti seveda tudi energetsko opremljena kar je dodatna težave, a ni v domeni občine. Kakorkoli je potrebno pristopiti postopno s hkratnim povečevanjem vseh potrebnih virov vključno s kapaciteto stanovanjskih skladov ter projektivnih in gradbenih podjetij.

Ali je v Sloveniji dovolj zemljišč za ambiciozne napovedi gradnje 3000 stanovanj na leto?

Konkretnih lokacij za teh 3000 stanovanj ne poznamo. Trenutno je po nekaterih javnih ocenah na razpolago dovolj zemljišč s sprejetim OPPN za večstanovanjsko gradnjo, dolgoročno pa se mora aktivirati vse občine s potrebo po stanovanjih še posebej pa mestne občine.

Vemo, da so postopki do izdaje gradbenega dovoljenja lahko zelo dolgi, sploh če so potrebne spremembe OPN ali OPPN. Ali bi na tem administrativnem področju morali priti do sprememb, da bi časovno lahko pohitrili gradnjo?

Problemi so predvsem zaradi nerealnih pričakovanj investitorjev pri povečevanju stavb in neaktivnosti večine občin pri sistemskem zagotavljanju potrebnih urejenih zemljišč za večstanovanjsko gradnjo, kot tudi zaradi občinskih želja, da se ob tem preko investitorjev javnih in zasebnih, rešujejo še drugi problemi kot npr. manjkajoča družbena infrastruktura.

Kaj bi še bilo treba storiti, da se gradnja lahko časovno pohitri?

Vsekakor bo potrebno uvesti predvsem v javno gradnjo še več digitalizacije (BIM), tipizacije (instalacijski jaški) in pred-izdelave (kopalnice, kuhinje, stopnice, balkoni …). Stanovanjskemu skladu RS je potrebno zagotoviti ugodne zakonske pogoje za gradnjo v smislu zagotovljene prioritetnosti projektov Sklada pri umeščanju v prostor, komunalna urejenost zemljišč in pri pridobivanju upravnih dovoljenj ter potrebnih soglasij, zadostne finančne vire, omogočiti dodatno zaposlovanje ter zagotavljanje partnerskega odnosa z lokalnimi skupnostmi. Podajamo nekaj primerov: 1. primer: občina zagotovi urejeno zemljišče za gradnjo in pridobi gradbena dovoljenja sama ali s Skladom in skupaj izvedeta gradnjo; 2. primer: v Zakon o glavnem mestu se v 4. členu doda prednost Stanovanjskemu skladu RS in njegovim projektom; 3. primer: pilotni, raziskovalni in razvojni projekti Stanovanjskega sklada RS bi morali obravnavani kot razvojni projekti po Zakonu o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. Sklad namreč sedaj nima položaja razvojne oziroma raziskovalne institucije ter posledično ne more kandidirati za tovrstne razpise.

V letu 2021 smo imeli približno 4000 dokončanih stanovanj. Ali imajo inženirske in gradbena podjetja kapacitete za napovedano povečanje gradnje števila stanovanj?

Glede na to, da je bilo število dokončanih stanovanj v letu 2022 še večje, imamo še nekaj prostih kapacitet, kakorkoli pa bo potrebno postopno povečevanje vseh potrebnih virov.

Ali vidite še kakšne omejitve glede načrtovane povečanje gradnje stanovanj in kje so rešitve?

Omejitev ne vidim drugje kot v finančnih virih, urejenih zemljiščih za stanovanjsko gradnjo in drugih zgoraj omenjenih področjih, za rešitve pa je potrebno nadaljevati dobro začeto delo in postopoma uvajati sistemske izboljšave, če se da s čim manj normativnih sprememb ter bolj z učinkovitejšim izvajanjem obstoječih predpisov in dobrimi praksami. Zlasti pa je treba z analitičnim in konsistentnim pristopom vključiti vse akterje iz sheme načrtovalskih, odločevalskih in izvajalskih struktur. Stanovanjska politika države ni samostojna, ampak je neločljivo povezana s stanovanjsko politiko lokalnih skupnosti in ostalimi politikam ter ne sme biti odraz kratkoročnega, temveč dolgoročnega načrtovanja, izvajanja in spremljanja.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS


Preberite tudi

28. julij 2025

Novinarsko vprašanje Časopis madžarske narodnosti Nèpúsàg Lendava

STANOVANJSKA SOSESKA KOBILJSKI POTOK LENDAVA
24. julij 2025

Novinarska vprašanja Primorske novice

NOVA DOLINSKA KOPER
23. julij 2025

Novinarska vprašanja Večer

NOVO POBREŽJE MARIBOR

Novinarska vprašanja Oštro.si

07. februar 2023
PODATKI O SSRS

 

Spoštovani,

vezano na vaša vprašanja vam podajamo naslednje odgovore:

Koliko stanovanj je SSRS zgradil od leta 1992 do konca leta 2022? Koliko stanovanj je SSRS zagotovil v tem obdobju? Na kakšen način?

Stanovanjski sklad RS ima za potrebe oddaje stanovanj v javni najem na voljo 4.928 stanovanj, od tega 3.069 stanovanj za oddajo v neprofitni najem in 1.859 stanovanj, ki jih sam oddaja v najem preko javnih razpisov.

Dodatno je Stanovanjski sklad RS za tržno prodajo od pridobitve mandata, odkar deluje kot nepremičninski Sklad, in sicer v letih od 2000 do 31. 12. 2021, za prodajo na trgu ponudil in prodal 2.920 stanovanj na različnih lokacijah po vsej Sloveniji.

Sklad je Stanovanja skozi zgodovino pridobil na različne načine in sicer: na podlagi Programov sofinanciranja in Javnih pozivov za nakupe od leta 2001 dalje, na podlagi prenosa rabljenih stanovanj iz Republike Slovenije na Sklad in z gradnjami v lastnih investicijskih projektih.

Podatki o našem poslovanju so javno na voljo na spletni strani www.ssrs.si, letna poročila so na voljo v zavihku o nas, poslovno poročilo, kjer so na voljo vsa s strani ustanovitelja potrjena letna poročila od leta 1992 do 2021, saj je bil Sklad ustanovljen in deluje že od 19. 10. 2019.

Naj spomnimo še na kronologijo našega delovanja, ki je na voljo na povezavi https://ssrs.si/wp-content/uploads/2022/05/Kronoloski-pregled-delovanja-in-aktivnosti-SSRS-v-letih-do-2021.pdf

Koliko stanovanj so v tem obdobju zgradili občinski stanovanjski skladi?

Stanovanjski sklad RS ni pristojen za vodenje takih evidenc in podatkov za celotno Slovenijo, sporočamo pa, da je Stanovanjski sklad RS doslej po svojih programih od leta 2001 sofinanciral izgradnjo 3.064 enot, od tega jih je v lasti Stanovanjskega sklada RS ostalo 1.112, v lasti občin pa 1.952,  v skupni vrednosti 123,8 mio EUR, od tega 86,7 mio EUR za soinvestitorstvo in 37,1 mio EUR za posojila. Predlagamo, da se obrnete na ministrstvo pristojno za stanovanjske zadeve. 141. člen SZ-1 določa pristojnosti države na stanovanjskem področju, in sicer: Država ima na stanovanjskem področju zlasti naslednje pristojnosti in naloge:  ……vodi evidence, registre in statistične podlage za spremljanje in izvajanje stanovanjske politike,…….

Koliko občinskih stanovanjskih skladov je trenutno v Sloveniji?

Stanovanjski sklad RS ni pristojen za vodenje takih evidenc in podatkov. Podatki so razvidni iz ePRS pri AJPES.

 

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

 


Preberite tudi

28. julij 2025

Novinarsko vprašanje Časopis madžarske narodnosti Nèpúsàg Lendava

STANOVANJSKA SOSESKA KOBILJSKI POTOK LENDAVA
24. julij 2025

Novinarska vprašanja Primorske novice

NOVA DOLINSKA KOPER
23. julij 2025

Novinarska vprašanja Večer

NOVO POBREŽJE MARIBOR

Novinarska vprašanja Domovina

07. februar 2023
NAPOVEDI

 

Spoštovani,

vezano na vaša vprašanja vam posredujemo odgovore:

  • Torej kaj pomenijo nove napovedi, kje bodo gradili ta stanovanja – gre samo za Ljubljano ali po Sloveniji? Ali na Stanovanjskem skladu poznate te podrobnosti?

Podrobnosti načrtov pristojnih organov nam še niso poznane. Stanovanjski slad RS pri izbiri območij za gradnjo javnih najemnih stanovanj ter izvajanju programov za sofinanciranje zagotavljanja stanovanj za vse skupine prebivalstva zavezujejo usmeritve ReNSP15-25 ter resolucij za družine, mlade in druge skupine prebivalstva kot npr. Nacionalni program za Rome,  podatki o potrebah v PROSO (Opredelitev in določitev prednostnih območij za stanovanjsko oskrbo, november 2016) in ugotovitve potreb, ki jih izkažejo posamezne občine. Lastni ali sofinancirani projekti SSRS so v vseh statističnih regijah po Sloveniji (več podatkov o številu stanovanj SSRS v lasti in gradnji je na spletni strani spodaj: https://ssrs.si/ ). Predvidevamo, da se bo načrt Vlade RS osredotočil tudi na spodbujanje obsežnejšega zagotavljanja najemnih stanovanj s strani mestnih in ostalih občin ter javnih stanovanjskih skladov na lokalni ravni.

  1. člen SZ-1 določa pristojnosti države na stanovanjskem področju, in sicer: Država ima na stanovanjskem področju zlasti naslednje pristojnosti in naloge: določa stanovanjsko politiko v razvojnem in prostorskem načrtu države; določa nacionalni stanovanjski program ter zagotavlja sredstva za njegovo izvedbo; skrbi za razvojno raziskovalno dejavnost na stanovanjskem področju; spremlja višino najemnine po vrstah najemnih stanovanj na nivoju regije in države; ustanovi in imenuje stanovanjski svet in njegove člane; vodi evidence, registre in statistične podlage za spremljanje in izvajanje stanovanjske politike; ustanovi nacionalni svet za varstvo pravic najemnikov, v katerega so združeni občinski sveti za varstvo pravic najemnikov.

V 3. in 4. odstavku 142. člena SZ-1 pa je določeno: Nacionalni stanovanjski program se izvaja na osnovi opredelitev javnega interesa na področju poselitve slovenskega prostora z vidika smotrnosti izrabe prostora, kvalitete bivalnega okolja ter identitete širšega prostora.

Nacionalni stanovanjski program izhaja iz ustavne določbe, da država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje. Pri opredeljevanju kvalitete stanovanjske gradnje izhaja iz upoštevanja razvojnih trendov v načinu življenja in diferenciacije potreb oziroma standardov, v okviru humanizacije bivalnega in delovnega okolja.

Predvidevamo, da povsod po državi, kakor trenutno že izvajamo na SSRS, vendar bo po napovedi več aktivnosti padlo na občine in mestne stanovanjske sklade.

  • Ali te napovedi po vaše rešujejo ceno stanovanj v LJ

Tržna cena stanovanj v prestolnici je podobno kot povsod po svetu višja od povprečja, zato javna najemna stanovanja ne morejo bistveno vplivati na nakupne cene, lahko pa na nižje najemnine.

  • Ali razpolagate s podatki, koliko je denimo ta hip čakajočih na stanovanje na področju Ljubljane? 

Stanovanjski sklad RS ni pristojen voditi te podatke in s konkretnimi podatki ne razpolaga. Predlagamo, da se obrnete na MOL oziroma JSS MOL.

  • Koliko te nove napovedi sploh odstopajo od dosedanjih načrtov Stanovanjskega sklada? Primerjava.

Načrti za celotno obdobje do 2026 t.j. za ta mandat Vlade RS v odnosu do Stanovanjskega sklada RS ne odstopajo bistveno od ocen in načrtov Stanovanjskega sklada RS, pri čemer je Sklad Vlado RS seznanil, da za projekte po letu 2024 potrebuje in pričakuje dodatna finančna sredstva v obliki povečanja namenskega premoženja in kapitala (dokapitalizacije), nepovratnih sredstev financiranja ter ugodnih dolgoročnih kreditov za najmanj 1.000 stanovanj, za katera imamo že v lasti in pripravljena zemljišča z OPPN oz. OPPN v spreminjanju.

  • Ali držijo trditve v opoziciji, da praviloma ta neprofitna stanovanja zasedejo priseljenci, ne pa slovenske družine, češ, ker imajo nizek cenzus –  ker zgolj moški praviloma dela, ženske pa so doma z otroki? Kako ta cenzus torej vpliva na upravičenost? 

Stanovanjski sklad RS skladno z zakonodajo ni pristojen in zato ne zbira in evidentira osebnih podatkov posebne vrste iz katerih bi izhajalo kakšne narodnosti ali rase ali etničnega porekla so posamezniki ali njihove družine oziroma od kje so se priselili, ter ali delajo samo moški ali tudi ženske in zakaj.  Lastna stanovanja za neprofitni najem daje v najem preko razpisov, ki jih izvajajo po razpolagalni pravici občine in lokalni  javni stanovanjski skladi skladno s SZ-1 in podzakonskimi predpisi. Sklad v skladu z ReNSP15-25 sofinancira projekte zagotavljanja neprofitnih najemnih stanovanj občinam in lokalnim javnim stanovanjskim skladom. Skupno je doslej v obdobju 1.1.2015 do sedaj namenil 49,1 mio EUR za 942 neprofitnih najemnih stanovanj, vendar je v tem času bistveno povečal tudi ponudbo novih dostopnih najemnih stanovanj za stroškovni najem, ki jih sam oddaja v najem preko javnih razpisov kjer so prednostne skupine mlade družine in mladi, in sicer za 1.146 stanovanj v obdobju od 1.1.2015 do 31.12.2022. Za reševanje problematike mladih je Sklad v letu 2021 dokončal Skupnost za mlade Gerbičeva v Ljubljani ter v oddajo ponudil 109 bivalnih enot, svojo ponudbo najemnih stanovanj pa je razširil tudi na oddajo oskrbovanih najemnih stanovanj, ki so namenjena prosilcem starim nad 65 let, in sicer z 82 stanovanji na treh lokacijah (Maribor, Novo Brdo in Slovenj Gradec).

 

S spoštovanjem, Stanovanjski slad RS

 


Preberite tudi

28. julij 2025

Novinarsko vprašanje Časopis madžarske narodnosti Nèpúsàg Lendava

STANOVANJSKA SOSESKA KOBILJSKI POTOK LENDAVA
24. julij 2025

Novinarska vprašanja Primorske novice

NOVA DOLINSKA KOPER
23. julij 2025

Novinarska vprašanja Večer

NOVO POBREŽJE MARIBOR

Novinarska vprašanja Dolenjski list

06. februar 2023
NAJEM

 

Spoštovani,

vezano na vaša vprašanja vam podajamo odgovore:

  1. V katerih občinah na območju JV Slovenije in Posavja ima Sklad javna najemna stanovanja in koliko v posameznih občinah?
  2. Koliko od teh stanovanj je zasedenih oz. koliko prostih in kje so še prosta stanovanja?
  3. Kakšne so cene oz. najemnine v posameznih občinah na kvadratni meter oz. cenovno za enosobna, dvosobna, trosobna in štirisobna stanovanja? 

Združen odgovor za 1,2 in 3:

a. Podatki za stanovanja – stroškovni najem

POSAVSKA REGIJA
Lokacija stanovanj – projekt v občini Št. stanovanj Št. oddanih stanovanj Št. prostih stanovanj Odstotek zasedenosti Mesečna najemnina / uporabna površina
Brežice 22 21 1 95 143,23 EUR (29,9 m2) – 641,00 EUR (97,6 m2)
Krško 6 5 1 83 199,00 EUR (39,7 m2) – 366,00 EUR (82,3 m2)
Radeče 1 1 0 100 181,00 EUR (50,5 m2)
Sevnica 6 6 0 100 154,00 EUR (44,7 m2) – 196,00 EUR (47,5 m2)
Skupaj po lokacijah 35 33 2 94
JV SLOVENIJA
Lokacija stanovanj – projekt v občini Št. stanovanj Št. oddanih stanovanj Št. prostih stanovanj Odstotek zasedenosti Mesečna najemnina / uporabna površina
Črnomelj 30 14 16 47 312,00 EUR (45,9 m2) – 489,00 EUR (69,8 m2)
Kočevje 93 91 2 98 207,00 EUR (37,2 m2) – 661,00 EUR (88,8 m2)
Metlika 1 1 0 100 179,00 EUR (58,8 m2)
Mirna na Dolenjskem 1 1 0 100 177,00 EUR (30,6 m2)
Novo mesto 21 17 4 81 176,00 EUR (25,2 m2) – 550,00 EUR (92,9 m2)
Ribnica 7 5 2 71 221,00 EUR (49,6 m2) – 363,00 EUR (79,5 m2)
Šentrupert 1 1 0 100 164,00 EUR (67,5 m2)
Skupaj po lokacijah 154 130 24 84

b. Podatki za stanovanja – neprofitni najem

Stanovanjski zakon (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 – odl. US, 87/11, 40/12 – ZUJF, 14/17 – odl. US, 27/17, 59/19, 189/20 – ZFRO in 90/21) v 87. členu določa postopek oddajanja neprofitnih stanovanj samo na podlagi objave javnih razpisov, Stanovanjski sklad RS pa le-teh ne izvaja sam, ampak v primeru izpraznitve primernega najemnega stanovanja, ki je v lasti ali brezplačni uporabi Stanovanjskega sklada RS, najprej opravi zamenjave med lastnimi najemniki, če le-teh ni, da razpolagalno pravico občini oziroma javnemu stanovanjskemu skladu občine, v kateri se nahaja razpoložljivo stanovanje.

Ker je za dodeljevanje neprofitnih najemnih stanovanj pristojna občina, kjer ima posameznik prijavljeno stalno bivališče, se mora prosilec za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja obrniti na občino stalnega bivališča oziroma na javni stanovanjski sklad občine v občini stalnega bivališča.

Stanovanjski sklad RS ima v JV Sloveniji 36 neprofitnih najemnih stanovanj, od tega so 3 stanovanja prosta, ostala zasedena in v Posavju 76 neprofitnih najemnih stanovanj, od tega 10 prostih in 66 zasedenih.

Neprofitna najemnina se obračunava skladno z Uredbo o metodologiji za oblikovanje neprofitne najemnine in določitvi višine subvencij najemnin (Uradni list RS, št. 153/21).

  1. Na kakšen način določite cene?

Pri stanovanjih, ki se oddajo po postopkih za oddajo v neprofitni najem ter stanovanjih z določeno neprofitno najemnino (projekti sofinancirani iz sredstev za Načrta za okrevanje in odpornost – NOO) se najemnina določa skladno z določbami SZ-1 in Uredbe o metodologiji za oblikovanje neprofitne najemnine in določitvi višine subvencij najemnin (Uradni list RS, št. 153/21).

V primeru stanovanj, ki se oddajajo v stroškovni najem, najem za mlade in oskrbovanih stanovanj je metodologija za določitev najemnine podobna, razlika je v osnovi za izračun t.i. stroškovne najemnine. Pri neprofitni najemnin je osnova administrativno določena z zakonsko vrednostjo točke za ugotavljanje vrednosti stanovanja, pri stroškovni vrednosti pa osnovo predstavlja nabavna vrednost stanovanja.

  1. Ali se cene glede na povpraševanje v zadnjih letih spreminjajo?

Če je s ceno mišljena najemnina, se je neprofitna najemnina pričela usklajevati na podlagi zakonske spremembe stanovanjskega zakona iz leta 2021. V obdobju 2021 do 2023 se bo najemnina zvišala za približno 33 %. Sprememba zakona je uvedla obvezno uporabo lokacijskega faktorja, ki dodatno vpliva na višino najemnine, glede na lokacijo posameznega stanovanja. Spremembe tržnih najemnin pa odražajo strošek nakupa oz. gradnje stanovanja.

  1. Kdo ima prednost na razpisih?

Stanovanjski sklad RS oddaja stanovanja v stroškovni najem na podlagi Javnega razpisa za oddajo stanovanj v najem, ki je objavljen na spletni strani http://www.najem.stanovanjskisklad-rs.si/. V nadaljevanju navajamo nekaj osnovnih kriterijev Javnega razpisa za oddajo stanovanj v najem, pri čemer opozarjamo, da veljajo vsakokratna določila, ki jih vsebujejo objavljeni javni razpisi in da gre za splošno povzemanje trenutnih določb: Najemniki oziroma najemnice stanovanj so lahko le popolno poslovno sposobne fizične osebe, ki imajo v času vložitve prijave državljanstvo Republike Slovenije ali dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji.  Prednost pri najemu imajo prosilci, ki ustrezno dokažejo, da prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje oziroma tega vprašanja nimajo zadovoljivo rešenega, znotraj te kategorije pa mlade, družine, družine z OŠ otroki, družine in mladi do 35 let.

  1. Kako izbirate najemnike, kako če je več interesentov, kot je na voljo stanovanj?

Izbor najemnikov stanovanj po javnih razpisih za najem – stroškovni najem, ki jih izvaja Stanovanjski sklad RS poteka po posebnem protokolu izbora najemnikov s pomočjo posebnega računalniškega programa. V primeru večjega števila prosilcev za posamezno stanovanje ima prednost pri izboru prosilec iz višje prednostne kategorije znotraj prednostne skupine. Če je prednostnih prosilcev za posamezno stanovanje po upoštevanju prednostnih skupin in kategorij še vedno več, se med njimi izvede naključen računalniški izbor. Prioritetni razredi, protokol izbora in opis računalniškega programa za naključni izbor so objavljeni na spletni strani Sklada http://www.najem.stanovanjskisklad-rs.si/dokumentacija.

Dodeljevanje neprofitnih najemnih stanovanj poteka kot pojasnjeno pri odgovoru 1.b) z javnimi razpisi na podlagi 87. člena SZ-1 in Pravilnikom o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 11/09, 81/11, 47/14 in 153/21). Aktivnosti izvajajo občine, javni sklad in neprofitne stanovanjske organizacije katerim Sklad podeli razpolagalno pravico.

  1. Kakšen je fond vaših stanovanj v JV Sloveniji in Posavju v primerjavi z drugimi regijami glede na povpraševanje?

Stanovanjski sklad RS skladno z ReNSP15-25 ter usmeritvami PROSO pridobiva in zagotavlja gradnjo stanovanj za neprofitni najem in za stroškovni najem po celotni Sloveniji ter je prisoten v vseh statističnih regijah z dokončanimi stanovanji ter projekti v pripravi in izvedbi kot investitor lastnih projektov, lastnik kupljenih nepremičnin ali sofinancer projektov subjektov, ki zagotavljajo stanovanja za javno oddajo v najem.

Glede na povpraševanje menimo, da je fond stanovanj v teh regijah dobro pokrit v primerjavi z drugimi regijami. Vabimo vas, da si ogledate prikaz projektov v lasti in pridobivanju na strani www.ssrs.si spodaj: Število stanovanjskih enot v lasti SSRS in v fazi gradnje / priprave / nakupa.

  1. Ali načrtujete povečati fond stanovanj in če je odgovor da, kje, kdaj in za koliko?

Stanovanjski sklad RS stalno izvaja projekte pridobivanja stanovanj, tako je  na območju po katerem sprašujete v sklopu lastne investicije pričel z gradnjo 3 stanovanjskih blokov s skupaj 103 javnimi najemnimi stanovanji na lokaciji Podbreznik, Novo mesto. Na isti lokaciji Mestna občina Novo mesto gradi 81 neprofitnih najemnih stanovanj v dveh blokih katerih soinvestitor je po Programu sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanjskih enot in bivalnih enot Stanovanjski sklad RS.  Zaključek soseske Podbreznik je predviden v letu 2024/2025.

Po letu 2025 lahko SSRS na lokaciji Brod Drage, Novo mesto zagotovi še 150 javnih najemnih stanovanj. Razvoj investicije je odvisen od zagotovitve finančnih in kadrovskih virov za gradnjo.

 

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS


Preberite tudi

28. julij 2025

Novinarsko vprašanje Časopis madžarske narodnosti Nèpúsàg Lendava

STANOVANJSKA SOSESKA KOBILJSKI POTOK LENDAVA
24. julij 2025

Novinarska vprašanja Primorske novice

NOVA DOLINSKA KOPER
23. julij 2025

Novinarska vprašanja Večer

NOVO POBREŽJE MARIBOR

Novinarska vprašanja Dnevnik

06. februar 2023
CILJI

 

Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

 

1) Kako komentirate načrte vladne koalicije? So načrti izvedljivi? Kje vidite potencialne težave?

Cilj vladne koalicije – 5000 dokončanih novih najemnih stanovanj do leta

2026 na državni ravni je izvedljiv, če bo zagotovljeno postopno povečano proračunsko (stabilno) financiranje aktivnosti Stanovanjskega sklada RS v višini od 25 mio 2023 do 100 mio v letih do 2026, če bodo zagotovljena zemljišča za večstanovanjsko gradnjo, izboljšani pogoji za izvajanje gradnje javnih večstanovanjskih projektov in dovoljene Stanovanjskemu skladu RS že od leta 2023 naprej dodatne zaposlitve usposobljenih kadrov za doseganje zastavljenih ciljev. Vizija za naslednje obdobje Nacionalnega stanovanjskega programa 2025 – 2035 s 3000 novimi stanovanji letno pa je zelo optimistična, zato potrebujemo takoj analizo stanja in akcijski načrt s sistemsko zagotovljenim financiranjem ter nov Nacionalni stanovanjski program za obdobje 2026 -2035, sicer bo težko pravočasno zagotoviti primerna zemljišča ter kapacitete projektivnih in gradbenih podjetij.

2) Ali je možno do leta 2026 vzpostaviti sistem, po katerem se bo gradilo 3000 javnih stanovanj na leto? Kako je v zvezi s tem (časovno) s pripravo urbanističnih aktov in zagotovitvijo zemljišč? Kako pa s samo izvedbo – ali je sploh dovolj gradbenih podjetij oziroma izvajalcev gradnje?

Odgovor že pri 1. vprašanju.

3) Je 100 milijonov na leto dovolj za tako ambiciozne načrte gradnje? Je to osnova, na kateri se da začrtati reformo stanovanjske politike? Po nekaterih ocenah je ob predpostavki, da bi SSRS zgradil 20.000 stanovanj do leta 2030, potrebnih od štiri do 4,5 milijarde evrov proračunskih sredstev.

Glede na naše dosedanje povprečne stroške gradnje 135.000 eurov na stanovanje bi za 20.000 stanovanj potrebovali najmanj 2,7 milijarde, zato proračunska sredstva razumem bolj kot semenski kapital države namenjen Skladu, ki bo aktiviral dodatna sredstva občin, potencialnih institucionalnih investitorjev in po zmožnostih najemnikov z lastno udeležbo, lahko pa bi se izdale tudi stanovanjske obveznice. Kakorkoli potrebujemo najprej dolgoročni sistemski vir financiranja, ki je glede na tujo prakso lahko le davek na plače (zgled Avstrija) ali bolj verjetno nepremičnine (zgled Nizozemska).

 

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

 


Preberite tudi

28. julij 2025

Novinarsko vprašanje Časopis madžarske narodnosti Nèpúsàg Lendava

STANOVANJSKA SOSESKA KOBILJSKI POTOK LENDAVA
24. julij 2025

Novinarska vprašanja Primorske novice

NOVA DOLINSKA KOPER
23. julij 2025

Novinarska vprašanja Večer

NOVO POBREŽJE MARIBOR

Novinarska vprašanja TV Slovenija, Dnevnik

03. februar 2023
PODATKI

 

Spoštovani,

podajamo vam podatke in odgovore na vaša vprašanja:

 

za Dnevnik na Televiziji Slovenija zbiram podatke o stanovanjski problematiki. Vljudno vas prosim za pomoč, če ste pravi naslov.

Iščem podatke:

  • koliko stanovanj je država zgradila od 50-ih let prejšnjega stoletja do danes in v katerem obdobju največ
  • kako velike so bile nekoč državne novogradnje in kako velike so danes
  • kakšna je bila včasih cena na kvadratni meter v javnem stanovanju in kakšna je danes

Če ob tej temi obstajajo še kaki zanimivi in uporabni statistični podatki, se zelo lepo priporočam za nasvet.

Stanovanjski sklad RS ni pristojen za zbiranje podatkov po katerih sprašujete in zato z njimi ne razpolaga. Predlagamo, da se obrnete na ministrstvo pristojno za stanovanjske zadeve, saj Stanovanjski zakon določa, da ima država na stanovanjskem področju med ostalimi pristojnostmi in nalogami tudi naloge, da

določa stanovanjsko politiko v razvojnem in prostorskem načrtu države; določa nacionalni stanovanjski program ter zagotavlja sredstva za njegovo izvedbo; skrbi za razvojno raziskovalno dejavnost na stanovanjskem področju; spremlja višino najemnine po vrstah najemnih stanovanj na nivoju regije in države;

in vodi evidence, registre in statistične podlage za spremljanje in izvajanje stanovanjske politike.

Podatki o našem poslovanju so javno na voljo na spletni strani www.ssrs.si, letna poročila so na voljo v zavihku o nas, poslovno poročilo, kjer so na voljo vsa s strani ustanovitelja potrjena letna poročila od leta 1992 do 2021, saj je bil Sklad ustanovljen in deluje že od 19.10.2019.

Naj spomnimo še na kronologijo našega delovanja, ki je na voljo na povezavi https://ssrs.si/wp-content/uploads/2022/05/Kronoloski-pregled-delovanja-in-aktivnosti-SSRS-v-letih-do-2021.pdf

 

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS


Preberite tudi

28. julij 2025

Novinarsko vprašanje Časopis madžarske narodnosti Nèpúsàg Lendava

STANOVANJSKA SOSESKA KOBILJSKI POTOK LENDAVA
24. julij 2025

Novinarska vprašanja Primorske novice

NOVA DOLINSKA KOPER
23. julij 2025

Novinarska vprašanja Večer

NOVO POBREŽJE MARIBOR

Novinarska vprašanja Delo.si

27. januar 2023
KOPER DOLINSKA

 

Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

 

Pišem vam iz uredništva Slovenskih novic z nekaj vprašanji o neprofitnem podnajemnem stanovanju v Kopru v lasti Stanovanjskega sklada RS. Leto izgradnje objekta je 2007. Upravitelj: SPL d.d. Neprofitna najemnina znese 290 evrov.

Na primer je opozorila Delavska svetovalnica (https://www.facebook.com/delavskasvetovalnica/posts/pfbid0VzGePD6PoMSxfnJY9sAowMckpL1vzoNaeWdfxgqd6F3GqkBGZfWmH1uV7wDUdnMXl), in sicer je težava v stanovanju huda plesen. Kot opisujejo, v stanovanju delajo vse,kar je v njihovi moči. Kupili so tudi dva aparata – razvlažilca za zrak, redno prezračujejo. Opozorili o pristojne na težavo, vendar vsako leto, ko upravitelji pridejo na ogled stanovanja, je njihov odgovor zgolj prezračlevanje.

V tem stanovanju živi tudi 88-letna mama podnajemnika, ki ima hude zdravstvene težave in je nepokretna. Bojita se, da zaradi plesni ne zbolita za sarkoidozo.

Sprašujem vas, ali ste obveščeni o težavi v omenjenem stanovanju? Ali ste preverili pri upravitelju, kaj je naredil, da odpravi težavo? Če niste storili nič v zvezi s plesnijo v stanovanju, zakaj ne? Se vam zdi primerno zaračunavanje najemnine v vrednosti 290 evrov za stanovanje, polno črne plesni?

 

Stanovanjski sklad RS je lastnik stanovanja v Kopru, ki ga oddaja v neprofitni najem najemniku, ki v njem biva s štirimi uporabniki od leta 2007. Skladno z določilom 5. alineje 8. člena Najemne pogodbe z dne 16.2.2021, je najemnik dolžan lastnika obveščati o napakah na stanovanju, za odpravo katerih odgovarja lastnik v skladu z veljavnimi normativi in standardi, sam najemnik pa je dolžan skladno z določilom 10. alineje istega člena pravilno zračiti stanovanje po splošnih navodilih glede vlage in zidne plesni v najemnih stanovanjih. Stanovanjski sklad RS do dne prejema obvestila s strani Delavske svetovalnice takega obvestila najemnika ni prejel v povezavi s tem stanjem, temveč smo bili z njim seznanjeni šele s strani Delavske svetovalnice v ponedeljek dne 23. 1. 2023.

Takoj po seznanitvi smo urgentno obvestili upravnika objekta in tudi upravnika stanovanj Sklada o predmetni zadevi. Upravnika stanovanj smo pozvali k takojšnjemu ogledu stanja v stanovanju, ogled se je opravil včeraj dne 26.1.2023 in je najemnik pri njem prisostvoval. Na podlagi le-tega bo Sklad sprejel nadaljnje odločitve in postopke za ugotovitev in odpravo vzroka ter posledic omenjenega stanja, skladno z ustaljeno prakso poslovanja in zavezami po Najemni pogodbi in zakonodaji.

Ob dosedanjih preučitvah smo ugotovili, da je upravnik stanovanja ob rednem letnem pregledu junija 2022 sicer ugotovil, da je stanovanje imelo prisotnost plesni, pri čemer smo njegovo poročilo prejeli šele dne 14.1.2023, tako, da bi Sklad v vsakem primeru glede na navedeno v prvem kvartalu leta 2023 vključil stanovanje v izvajanje načrtovanih vzdrževalnih ukrepov. Ker pa se na nas najemnik žal doslej ni obrnil tudi sam, bodo lahko konkretne aktivnosti za ureditev stanja izvedene šele sedaj, o čemer bomo najemnika seveda sprotno obveščali in se potrudili za čimprejšnjo ureditev. Na podlagi postopkov za ureditev stanja bomo sprejeli odločitev glede morebitnega znižanja najemnine in o tem najemnika pravočasno obvestili. Ob tem dodajamo, da vsakokratnega upravnika stanovanj zaprošamo, naj najemnika sprotno opozarja na pravilno uporabo stanovanja, s katero je najemnik seznanjen sicer ob sklenitvi pogodbe in primopredaji. V pravilno vzdrževanje sodi tudi redno in pravilno prezračevanje, s katerim se odvaja presežna vlaga.

Z najemnikom smo torej že opravili ogled stanovanja dne 26.1.2023 in se dogovarjamo tudi glede nadaljnjih aktivnosti za čimprejšnjo ureditev stanja.

 

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS


Preberite tudi

28. julij 2025

Novinarsko vprašanje Časopis madžarske narodnosti Nèpúsàg Lendava

STANOVANJSKA SOSESKA KOBILJSKI POTOK LENDAVA
24. julij 2025

Novinarska vprašanja Primorske novice

NOVA DOLINSKA KOPER
23. julij 2025

Novinarska vprašanja Večer

NOVO POBREŽJE MARIBOR

Novinarska vprašanja Obala plus

27. januar 2023
KOPER

 

Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

Ali ste s primerom seznanjeni?

V letu 2020 smo bili s strani upravnika seznanjeni zgolj s pojavom plesni na fasadi. V letu 2021 in 2022 je Sklad v plane zaradi ukrepov, vezanih na Covid 19, uvrščal le nujna vzdrževalna dela in ureditve stanovanj po prenehanju najemnega razmerja. Morebitnih vmesnih prijav o plesni v stanovanjih ali na objektu s strani stanovalcev nismo prejeli.

Kako komentirate navedbe o plesni v stanovanju?

Za to lokacijo smo že naročili izvedbo razširjenega energetskega pregleda zgradbe. Ugotovitve iz strokovnega poročila tega pregleda nam bodo služile kot osnova glede izvedbe potrebnih strokovnih ukrepov.

Ste kdaj opravili ogled? Če da, kaj ste ugotovili?

V evidencah Sklada ne beležimo pisne prijave najemnikov na tej lokaciji, v katerih bi bila izpostavljena problematika, iz katere bi izhajalo, da posamezno stanovanje ni primerno za uporabo. Prav tako nismo prejeli prijave, s strani stanovalcev o pojavu plesni v stanovanjih, ki bi sovpadala s prijavljeno plesnijo na fasadi. Pojav tovrstnih zadev na fasadi, ob pravilni izvedbi fasade, praviloma ne vpliva na stanje v stanovanjih.

Kdo je zadolžen za sanacijo tovrstnih stanj?

Največ, glede povišane vlage v stanovanju ( ki predstavlja vzrok za razvoj plesni ), lahko naredi vsak posameznik s pravilnim prezračevanjem in s tem odvajanjem presežne vlage, ki nastane pri kuhanju, sušenju perila … iz stanovanja. Glede tega zaprošamo vsakokratnega upravnika stanovanj, naj s pravilnim prezračevanjem seznanja najemnike in jih na to opozarja.

Glede fasade pa bomo sanacijo in obnovitveno barvanje vključili v plan izvedbe za leto 2023. Osnova za ureditev zadeve bodo ugotovitve iz strokovnega poročila razširjenega energetskega pregleda.

Kaj lahko najemniki storijo v takem primeru?

Pojav razvoja plesni v stanovanju najemniki prijavijo vsakokratnemu upravniku stanovanj. Lahko pa težavo pisno sporočijo tudi na Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad. Če pri določenih stanovanjih obstaja sum na plesen, bomo skladno s tem opravili tudi meritve vlage ter preverili dinamiko prezračevanja stanovanj.

 

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS


Preberite tudi

28. julij 2025

Novinarsko vprašanje Časopis madžarske narodnosti Nèpúsàg Lendava

STANOVANJSKA SOSESKA KOBILJSKI POTOK LENDAVA
24. julij 2025

Novinarska vprašanja Primorske novice

NOVA DOLINSKA KOPER
23. julij 2025

Novinarska vprašanja Večer

NOVO POBREŽJE MARIBOR

Novinarska vprašanja RTVSlo

26. januar 2023
RAZPIS POD PEKRSKO GORCO

 

Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

Koliko prijav je prispelo?

Stanovanjski sklad RS je dne 26.1.2023 izvedel izbor najemnikov stanovanj, ki so prijave za najem stanovanj oddali skladno s terminskim planom, in sicer v času od 22.11.2022 do vključno 9.12.2022. V izboru je bilo upoštevanih 627 prijav prosilcev.

Ali je že bil opravljen izbor in ali so oddana vsa stanovanja?

Stanovanjski sklad RS je dne 26.1.2023 izvedel izbor najemnikov stanovanj. V ponudbi je bilo na voljo 182 stanovanj v Mariboru, od tega je bilo 176 stanovanj oddanih. Neoddanih stanovanj ostaja 6, ki pa so namenjena gibalno oviranim osebam.

Kateri prosilci so imeli prednost oz. dobili več točk?

Prednost pri izboru najemnikov so imeli prosilci, ki prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje, med njimi pa mlade družine, družine z osnovnošolskim otrokom, družine, mlade osebe in ostali.

Kdaj se bodo lahko prvi najemniki vselili?

Izbor najemnikov se je izvedel 26.1.2023. Po podpisih najemnih pogodb in plačilu varščine se bodo prvi najemniki lahko vselili najverjetneje v drugi polovici meseca februarja 2023.

Ali je z MO že sklenjena pogodba o najemu prostora za dva oddelka vrtca Studenci, ki naj bi bila v soseski?

Stanovanjski sklad RS je znotraj soseske Pod Pekrsko gorco zagotovil prostore za izvajanje dejavnosti predšolske vzgoje, in sicer se za oddajo oziroma prodajo prostora za dvooddelčni vrtec s površino 277,50 m2 dogovarja z Mestno občino Maribor. Prav tako z Mestno občino Maribor potekajo dogovori glede  pridobitve zemljišča za izgradnjo šest oddelčnega vrtca na Studencih.

Kdaj bo objavljen razpis za 60 oskrbovanih stanovanj Pod pekrsko gorco?

Razpis za najem oskrbovanih stanovanj bo objavljen v sklopu Javnega razpisa za oddajo oskrbovanih stanovanj v najem in sicer po zaključku vseh potrebnih postopkov ob zaključku gradnje, odprave napak in končnega prevzema stanovanj. Stanovanja bodo ponujena v najem takoj, ko bodo vzpostavljeni vsi potrebni pogoji za objavo v razpisu, zato vam v tem trenutku ne moremo podati podrobnejših informacij.

Kdaj bo končan tudi drugi del soseske, koliko in kakšna stanovanja bodo na voljo tam?

Razpis za najem preostalih stanovanj (Pod Pekrsko gorco – 2. faza s 158 najemnimi stanovanji) bo objavljen po zaključku vseh potrebnih postopkov ob zaključku gradnje, odprave napak in končnega prevzema stanovanj.

Stanovanja bodo glede na projekt enakih velikosti kot v 1. fazi.

 

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS


Preberite tudi

28. julij 2025

Novinarsko vprašanje Časopis madžarske narodnosti Nèpúsàg Lendava

STANOVANJSKA SOSESKA KOBILJSKI POTOK LENDAVA
24. julij 2025

Novinarska vprašanja Primorske novice

NOVA DOLINSKA KOPER
23. julij 2025

Novinarska vprašanja Večer

NOVO POBREŽJE MARIBOR