Spoštovani,

vezano na vaša vprašanja vam podajamo odgovore:

1. V katerih občinah na območju JV Slovenije in Posavja ima Sklad javna najemna stanovanja in koliko v posameznih občinah?
2. Koliko od teh stanovanj je zasedenih oz. koliko prostih in kje so še prosta stanovanja?
3. Kakšne so cene oz. najemnine v posameznih občinah na kvadratni meter oz. cenovno za enosobna, dvosobna, trosobna in štirisobna stanovanja? 

Združen odgovor za 1,2 in 3:

a. Podatki za stanovanja – stroškovni najem

b. Podatki za stanovanja – neprofitni najem

Stanovanjski zakon (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 – odl. US, 87/11, 40/12 – ZUJF, 14/17 – odl. US, 27/17, 59/19, 189/20 – ZFRO in 90/21) v 87. členu določa postopek oddajanja neprofitnih stanovanj samo na podlagi objave javnih razpisov, Stanovanjski sklad RS pa le-teh ne izvaja sam, ampak v primeru izpraznitve primernega najemnega stanovanja, ki je v lasti ali brezplačni uporabi Stanovanjskega sklada RS, najprej opravi zamenjave med lastnimi najemniki, če le-teh ni, da razpolagalno pravico občini oziroma javnemu stanovanjskemu skladu občine, v kateri se nahaja razpoložljivo stanovanje.

Ker je za dodeljevanje neprofitnih najemnih stanovanj pristojna občina, kjer ima posameznik prijavljeno stalno bivališče, se mora prosilec za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja obrniti na občino stalnega bivališča oziroma na javni stanovanjski sklad občine v občini stalnega bivališča.

Stanovanjski sklad RS ima v JV Sloveniji 36 neprofitnih najemnih stanovanj, od tega so 3 stanovanja prosta, ostala zasedena in v Posavju 76 neprofitnih najemnih stanovanj, od tega 10 prostih in 66 zasedenih.

Neprofitna najemnina se obračunava skladno z Uredbo o metodologiji za oblikovanje neprofitne najemnine in določitvi višine subvencij najemnin (Uradni list RS, št. 153/21).

4. Na kakšen način določite cene?

Pri stanovanjih, ki se oddajo po postopkih za oddajo v neprofitni najem ter stanovanjih z določeno neprofitno najemnino (projekti sofinancirani iz sredstev za Načrta za okrevanje in odpornost – NOO) se najemnina določa skladno z določbami SZ-1 in Uredbe o metodologiji za oblikovanje neprofitne najemnine in določitvi višine subvencij najemnin (Uradni list RS, št. 153/21).

V primeru stanovanj, ki se oddajajo v stroškovni najem, najem za mlade in oskrbovanih stanovanj je metodologija za določitev najemnine podobna, razlika je v osnovi za izračun t.i. stroškovne najemnine. Pri neprofitni najemnin je osnova administrativno določena z zakonsko vrednostjo točke za ugotavljanje vrednosti stanovanja, pri stroškovni vrednosti pa osnovo predstavlja nabavna vrednost stanovanja.

5. Ali se cene glede na povpraševanje v zadnjih letih spreminjajo?

Če je s ceno mišljena najemnina, se je neprofitna najemnina pričela usklajevati na podlagi zakonske spremembe stanovanjskega zakona iz leta 2021. V obdobju 2021 do 2023 se bo najemnina zvišala za približno 33 %. Sprememba zakona je uvedla obvezno uporabo lokacijskega faktorja, ki dodatno vpliva na višino najemnine, glede na lokacijo posameznega stanovanja. Spremembe tržnih najemnin pa odražajo strošek nakupa oz. gradnje stanovanja.

6. Kdo ima prednost na razpisih?

Stanovanjski sklad RS oddaja stanovanja v stroškovni najem na podlagi Javnega razpisa za oddajo stanovanj v najem, ki je objavljen na spletni strani http://www.najem.stanovanjskisklad-rs.si/. V nadaljevanju navajamo nekaj osnovnih kriterijev Javnega razpisa za oddajo stanovanj v najem, pri čemer opozarjamo, da veljajo vsakokratna določila, ki jih vsebujejo objavljeni javni razpisi in da gre za splošno povzemanje trenutnih določb: Najemniki oziroma najemnice stanovanj so lahko le popolno poslovno sposobne fizične osebe, ki imajo v času vložitve prijave državljanstvo Republike Slovenije ali dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji.  Prednost pri najemu imajo prosilci, ki ustrezno dokažejo, da prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje oziroma tega vprašanja nimajo zadovoljivo rešenega, znotraj te kategorije pa mlade, družine, družine z OŠ otroki, družine in mladi do 35 let.

7. Kako izbirate najemnike, kako če je več interesentov, kot je na voljo stanovanj?

Izbor najemnikov stanovanj po javnih razpisih za najem – stroškovni najem, ki jih izvaja Stanovanjski sklad RS poteka po posebnem protokolu izbora najemnikov s pomočjo posebnega računalniškega programa. V primeru večjega števila prosilcev za posamezno stanovanje ima prednost pri izboru prosilec iz višje prednostne kategorije znotraj prednostne skupine. Če je prednostnih prosilcev za posamezno stanovanje po upoštevanju prednostnih skupin in kategorij še vedno več, se med njimi izvede naključen računalniški izbor. Prioritetni razredi, protokol izbora in opis računalniškega programa za naključni izbor so objavljeni na spletni strani Sklada http://www.najem.stanovanjskisklad-rs.si/dokumentacija.

Dodeljevanje neprofitnih najemnih stanovanj poteka kot pojasnjeno pri odgovoru 1.b) z javnimi razpisi na podlagi 87. člena SZ-1 in Pravilnikom o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 11/09, 81/11, 47/14 in 153/21). Aktivnosti izvajajo občine, javni sklad in neprofitne stanovanjske organizacije katerim Sklad podeli razpolagalno pravico.

8. Kakšen je fond vaših stanovanj v JV Sloveniji in Posavju v primerjavi z drugimi regijami glede na povpraševanje?

Stanovanjski sklad RS skladno z ReNSP15-25 ter usmeritvami PROSO pridobiva in zagotavlja gradnjo stanovanj za neprofitni najem in za stroškovni najem po celotni Sloveniji ter je prisoten v vseh statističnih regijah z dokončanimi stanovanji ter projekti v pripravi in izvedbi kot investitor lastnih projektov, lastnik kupljenih nepremičnin ali sofinancer projektov subjektov, ki zagotavljajo stanovanja za javno oddajo v najem.

Glede na povpraševanje menimo, da je fond stanovanj v teh regijah dobro pokrit v primerjavi z drugimi regijami. Vabimo vas, da si ogledate prikaz projektov v lasti in pridobivanju na strani www.ssrs.si spodaj: Število stanovanjskih enot v lasti SSRS in v fazi gradnje / priprave / nakupa.

9. Ali načrtujete povečati fond stanovanj in če je odgovor da, kje, kdaj in za koliko?

Stanovanjski sklad RS stalno izvaja projekte pridobivanja stanovanj, tako je  na območju po katerem sprašujete v sklopu lastne investicije pričel z gradnjo 3 stanovanjskih blokov s skupaj 103 javnimi najemnimi stanovanji na lokaciji Podbreznik, Novo mesto. Na isti lokaciji Mestna občina Novo mesto gradi 81 neprofitnih najemnih stanovanj v dveh blokih katerih soinvestitor je po Programu sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanjskih enot in bivalnih enot Stanovanjski sklad RS.  Zaključek soseske Podbreznik je predviden v letu 2024/2025.

Po letu 2025 lahko SSRS na lokaciji Brod Drage, Novo mesto zagotovi še 150 javnih najemnih stanovanj. Razvoj investicije je odvisen od zagotovitve finančnih in kadrovskih virov za gradnjo.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

1) Kako komentirate načrte vladne koalicije? So načrti izvedljivi? Kje vidite potencialne težave?

Cilj vladne koalicije – 5000 dokončanih novih najemnih stanovanj do leta

2026 na državni ravni je izvedljiv, če bo zagotovljeno postopno povečano proračunsko (stabilno) financiranje aktivnosti Stanovanjskega sklada RS v višini od 25 mio 2023 do 100 mio v letih do 2026, če bodo zagotovljena zemljišča za večstanovanjsko gradnjo, izboljšani pogoji za izvajanje gradnje javnih večstanovanjskih projektov in dovoljene Stanovanjskemu skladu RS že od leta 2023 naprej dodatne zaposlitve usposobljenih kadrov za doseganje zastavljenih ciljev. Vizija za naslednje obdobje Nacionalnega stanovanjskega programa 2025 – 2035 s 3000 novimi stanovanji letno pa je zelo optimistična, zato potrebujemo takoj analizo stanja in akcijski načrt s sistemsko zagotovljenim financiranjem ter nov Nacionalni stanovanjski program za obdobje 2026 -2035, sicer bo težko pravočasno zagotoviti primerna zemljišča ter kapacitete projektivnih in gradbenih podjetij.

2) Ali je možno do leta 2026 vzpostaviti sistem, po katerem se bo gradilo 3000 javnih stanovanj na leto? Kako je v zvezi s tem (časovno) s pripravo urbanističnih aktov in zagotovitvijo zemljišč? Kako pa s samo izvedbo – ali je sploh dovolj gradbenih podjetij oziroma izvajalcev gradnje?

Odgovor že pri 1. vprašanju.

3) Je 100 milijonov na leto dovolj za tako ambiciozne načrte gradnje? Je to osnova, na kateri se da začrtati reformo stanovanjske politike? Po nekaterih ocenah je ob predpostavki, da bi SSRS zgradil 20.000 stanovanj do leta 2030, potrebnih od štiri do 4,5 milijarde evrov proračunskih sredstev.

Glede na naše dosedanje povprečne stroške gradnje 135.000 eurov na stanovanje bi za 20.000 stanovanj potrebovali najmanj 2,7 milijarde, zato proračunska sredstva razumem bolj kot semenski kapital države namenjen Skladu, ki bo aktiviral dodatna sredstva občin, potencialnih institucionalnih investitorjev in po zmožnostih najemnikov z lastno udeležbo, lahko pa bi se izdale tudi stanovanjske obveznice. Kakorkoli potrebujemo najprej dolgoročni sistemski vir financiranja, ki je glede na tujo prakso lahko le davek na plače (zgled Avstrija) ali bolj verjetno nepremičnine (zgled Nizozemska).

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

podajamo vam podatke in odgovore na vaša vprašanja:

za Dnevnik na Televiziji Slovenija zbiram podatke o stanovanjski problematiki. Vljudno vas prosim za pomoč, če ste pravi naslov.

Iščem podatke:

• koliko stanovanj je država zgradila od 50-ih let prejšnjega stoletja do danes in v katerem obdobju največ
• kako velike so bile nekoč državne novogradnje in kako velike so danes
• kakšna je bila včasih cena na kvadratni meter v javnem stanovanju in kakšna je danes

Če ob tej temi obstajajo še kaki zanimivi in uporabni statistični podatki, se zelo lepo priporočam za nasvet.

Stanovanjski sklad RS ni pristojen za zbiranje podatkov po katerih sprašujete in zato z njimi ne razpolaga. Predlagamo, da se obrnete na ministrstvo pristojno za stanovanjske zadeve, saj Stanovanjski zakon določa, da ima država na stanovanjskem področju med ostalimi pristojnostmi in nalogami tudi naloge, da

določa stanovanjsko politiko v razvojnem in prostorskem načrtu države; določa nacionalni stanovanjski program ter zagotavlja sredstva za njegovo izvedbo; skrbi za razvojno raziskovalno dejavnost na stanovanjskem področju; spremlja višino najemnine po vrstah najemnih stanovanj na nivoju regije in države;

in vodi evidence, registre in statistične podlage za spremljanje in izvajanje stanovanjske politike.

Podatki o našem poslovanju so javno na voljo na spletni strani www.ssrs.si, letna poročila so na voljo v zavihku o nas, poslovno poročilo, kjer so na voljo vsa s strani ustanovitelja potrjena letna poročila od leta 1992 do 2021, saj je bil Sklad ustanovljen in deluje že od 19.10.2019.

Naj spomnimo še na kronologijo našega delovanja, ki je na voljo na povezavi https://ssrs.si/wp-content/uploads/2022/05/Kronoloski-pregled-delovanja-in-aktivnosti-SSRS-v-letih-do-2021.pdf

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

Pišem vam iz uredništva Slovenskih novic z nekaj vprašanji o neprofitnem podnajemnem stanovanju v Kopru v lasti Stanovanjskega sklada RS. Leto izgradnje objekta je 2007. Upravitelj: SPL d.d. Neprofitna najemnina znese 290 evrov.

Na primer je opozorila Delavska svetovalnica (https://www.facebook.com/delavskasvetovalnica/posts/pfbid0VzGePD6PoMSxfnJY9sAowMckpL1vzoNaeWdfxgqd6F3GqkBGZfWmH1uV7wDUdnMXl), in sicer je težava v stanovanju huda plesen. Kot opisujejo, v stanovanju delajo vse,kar je v njihovi moči. Kupili so tudi dva aparata – razvlažilca za zrak, redno prezračujejo. Opozorili o pristojne na težavo, vendar vsako leto, ko upravitelji pridejo na ogled stanovanja, je njihov odgovor zgolj prezračlevanje.

V tem stanovanju živi tudi 88-letna mama podnajemnika, ki ima hude zdravstvene težave in je nepokretna. Bojita se, da zaradi plesni ne zbolita za sarkoidozo.

Sprašujem vas, ali ste obveščeni o težavi v omenjenem stanovanju? Ali ste preverili pri upravitelju, kaj je naredil, da odpravi težavo? Če niste storili nič v zvezi s plesnijo v stanovanju, zakaj ne? Se vam zdi primerno zaračunavanje najemnine v vrednosti 290 evrov za stanovanje, polno črne plesni?

Stanovanjski sklad RS je lastnik stanovanja v Kopru, ki ga oddaja v neprofitni najem najemniku, ki v njem biva s štirimi uporabniki od leta 2007. Skladno z določilom 5. alineje 8. člena Najemne pogodbe z dne 16.2.2021, je najemnik dolžan lastnika obveščati o napakah na stanovanju, za odpravo katerih odgovarja lastnik v skladu z veljavnimi normativi in standardi, sam najemnik pa je dolžan skladno z določilom 10. alineje istega člena pravilno zračiti stanovanje po splošnih navodilih glede vlage in zidne plesni v najemnih stanovanjih. Stanovanjski sklad RS do dne prejema obvestila s strani Delavske svetovalnice takega obvestila najemnika ni prejel v povezavi s tem stanjem, temveč smo bili z njim seznanjeni šele s strani Delavske svetovalnice v ponedeljek dne 23. 1. 2023.

Takoj po seznanitvi smo urgentno obvestili upravnika objekta in tudi upravnika stanovanj Sklada o predmetni zadevi. Upravnika stanovanj smo pozvali k takojšnjemu ogledu stanja v stanovanju, ogled se je opravil včeraj dne 26.1.2023 in je najemnik pri njem prisostvoval. Na podlagi le-tega bo Sklad sprejel nadaljnje odločitve in postopke za ugotovitev in odpravo vzroka ter posledic omenjenega stanja, skladno z ustaljeno prakso poslovanja in zavezami po Najemni pogodbi in zakonodaji.

Ob dosedanjih preučitvah smo ugotovili, da je upravnik stanovanja ob rednem letnem pregledu junija 2022 sicer ugotovil, da je stanovanje imelo prisotnost plesni, pri čemer smo njegovo poročilo prejeli šele dne 14.1.2023, tako, da bi Sklad v vsakem primeru glede na navedeno v prvem kvartalu leta 2023 vključil stanovanje v izvajanje načrtovanih vzdrževalnih ukrepov. Ker pa se na nas najemnik žal doslej ni obrnil tudi sam, bodo lahko konkretne aktivnosti za ureditev stanja izvedene šele sedaj, o čemer bomo najemnika seveda sprotno obveščali in se potrudili za čimprejšnjo ureditev. Na podlagi postopkov za ureditev stanja bomo sprejeli odločitev glede morebitnega znižanja najemnine in o tem najemnika pravočasno obvestili. Ob tem dodajamo, da vsakokratnega upravnika stanovanj zaprošamo, naj najemnika sprotno opozarja na pravilno uporabo stanovanja, s katero je najemnik seznanjen sicer ob sklenitvi pogodbe in primopredaji. V pravilno vzdrževanje sodi tudi redno in pravilno prezračevanje, s katerim se odvaja presežna vlaga.

Z najemnikom smo torej že opravili ogled stanovanja dne 26.1.2023 in se dogovarjamo tudi glede nadaljnjih aktivnosti za čimprejšnjo ureditev stanja.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

Ali ste s primerom seznanjeni?

V letu 2020 smo bili s strani upravnika seznanjeni zgolj s pojavom plesni na fasadi. V letu 2021 in 2022 je Sklad v plane zaradi ukrepov, vezanih na Covid 19, uvrščal le nujna vzdrževalna dela in ureditve stanovanj po prenehanju najemnega razmerja. Morebitnih vmesnih prijav o plesni v stanovanjih ali na objektu s strani stanovalcev nismo prejeli.

Kako komentirate navedbe o plesni v stanovanju?

Za to lokacijo smo že naročili izvedbo razširjenega energetskega pregleda zgradbe. Ugotovitve iz strokovnega poročila tega pregleda nam bodo služile kot osnova glede izvedbe potrebnih strokovnih ukrepov.

Ste kdaj opravili ogled? Če da, kaj ste ugotovili?

V evidencah Sklada ne beležimo pisne prijave najemnikov na tej lokaciji, v katerih bi bila izpostavljena problematika, iz katere bi izhajalo, da posamezno stanovanje ni primerno za uporabo. Prav tako nismo prejeli prijave, s strani stanovalcev o pojavu plesni v stanovanjih, ki bi sovpadala s prijavljeno plesnijo na fasadi. Pojav tovrstnih zadev na fasadi, ob pravilni izvedbi fasade, praviloma ne vpliva na stanje v stanovanjih.

Kdo je zadolžen za sanacijo tovrstnih stanj?

Največ, glede povišane vlage v stanovanju ( ki predstavlja vzrok za razvoj plesni ), lahko naredi vsak posameznik s pravilnim prezračevanjem in s tem odvajanjem presežne vlage, ki nastane pri kuhanju, sušenju perila … iz stanovanja. Glede tega zaprošamo vsakokratnega upravnika stanovanj, naj s pravilnim prezračevanjem seznanja najemnike in jih na to opozarja.

Glede fasade pa bomo sanacijo in obnovitveno barvanje vključili v plan izvedbe za leto 2023. Osnova za ureditev zadeve bodo ugotovitve iz strokovnega poročila razširjenega energetskega pregleda.

Kaj lahko najemniki storijo v takem primeru?

Pojav razvoja plesni v stanovanju najemniki prijavijo vsakokratnemu upravniku stanovanj. Lahko pa težavo pisno sporočijo tudi na Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad. Če pri določenih stanovanjih obstaja sum na plesen, bomo skladno s tem opravili tudi meritve vlage ter preverili dinamiko prezračevanja stanovanj.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

Koliko prijav je prispelo?

Stanovanjski sklad RS je dne 26.1.2023 izvedel izbor najemnikov stanovanj, ki so prijave za najem stanovanj oddali skladno s terminskim planom, in sicer v času od 22.11.2022 do vključno 9.12.2022. V izboru je bilo upoštevanih 627 prijav prosilcev.

Ali je že bil opravljen izbor in ali so oddana vsa stanovanja?

Stanovanjski sklad RS je dne 26.1.2023 izvedel izbor najemnikov stanovanj. V ponudbi je bilo na voljo 182 stanovanj v Mariboru, od tega je bilo 176 stanovanj oddanih. Neoddanih stanovanj ostaja 6, ki pa so namenjena gibalno oviranim osebam.

Kateri prosilci so imeli prednost oz. dobili več točk?

Prednost pri izboru najemnikov so imeli prosilci, ki prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje, med njimi pa mlade družine, družine z osnovnošolskim otrokom, družine, mlade osebe in ostali.

Kdaj se bodo lahko prvi najemniki vselili?

Izbor najemnikov se je izvedel 26.1.2023. Po podpisih najemnih pogodb in plačilu varščine se bodo prvi najemniki lahko vselili najverjetneje v drugi polovici meseca februarja 2023.

Ali je z MO že sklenjena pogodba o najemu prostora za dva oddelka vrtca Studenci, ki naj bi bila v soseski?

Stanovanjski sklad RS je znotraj soseske Pod Pekrsko gorco zagotovil prostore za izvajanje dejavnosti predšolske vzgoje, in sicer se za oddajo oziroma prodajo prostora za dvooddelčni vrtec s površino 277,50 m2 dogovarja z Mestno občino Maribor. Prav tako z Mestno občino Maribor potekajo dogovori glede  pridobitve zemljišča za izgradnjo šest oddelčnega vrtca na Studencih.

Kdaj bo objavljen razpis za 60 oskrbovanih stanovanj Pod pekrsko gorco?

Razpis za najem oskrbovanih stanovanj bo objavljen v sklopu Javnega razpisa za oddajo oskrbovanih stanovanj v najem in sicer po zaključku vseh potrebnih postopkov ob zaključku gradnje, odprave napak in končnega prevzema stanovanj. Stanovanja bodo ponujena v najem takoj, ko bodo vzpostavljeni vsi potrebni pogoji za objavo v razpisu, zato vam v tem trenutku ne moremo podati podrobnejših informacij.

Kdaj bo končan tudi drugi del soseske, koliko in kakšna stanovanja bodo na voljo tam?

Razpis za najem preostalih stanovanj (Pod Pekrsko gorco – 2. faza s 158 najemnimi stanovanji) bo objavljen po zaključku vseh potrebnih postopkov ob zaključku gradnje, odprave napak in končnega prevzema stanovanj.

Stanovanja bodo glede na projekt enakih velikosti kot v 1. fazi.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

v nadaljevanju pošiljam odgovore na vaša vprašanja:

Kot dogovorjeno po telefonu, pošiljam vprašanja v zvezi z gradnjo stanovanj na območju TVD Partizan na Jesenicah.

Koliko stanovanj se bo zgradilo? Komu bodo namenjena?

Koliko bo parkirnih mest?

Kdo bo izvajalec gradnje? Kdaj se bo gradnja začela?

Projekt zajema dva večstanovanjska objekta s skupno 46 javnimi najemnimi stanovanji. Skladno z Odlokom o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu Partizan (https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2020-01-2478) bodo zagotovljena parkirna mesta v podzemni garaži ter parkirna mesta na terenu. Javni razpis za izbiro izvajalca gradnje ter pričetek gradnje se predvideva v drugi polovici leta 2023. Stanovanja bodo predvidoma namenjena oddaji.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Pozdravljeni,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

• katere so prednosti lesene gradnje v primerjavi z ostalimi načini?
• kakšni so vaši predlogi vladi, s katerimi bi lahko boljše podprla leseno gradnjo v Sloveniji?

Stanovanjski sklad RS na podlagi javnega naročila projektira večstanovanjske objekte Glince/Podutik PE1 v Ljubljani (trenutno faza IZ, IZP, IDP in DGD) v leseni izvedbi za pridobitev okvirno 60 javnih najemnih stanovanj do konca leta 2025.

Gre za pilotni projekt Sklada s katerim pridobivamo izkušnje na področju lesene večstanovanjske gradnje, z željo povečanja deleža tovrstne gradnje v Sloveniji ter tudi večje finančne podpore države na tem področju v obliki subvencij za vgrajen les in promocijske aktivnosti.

Izpostavljamo nekatere splošne prednosti lesene gradnje:

• Les je naraven, trajnosten, ekološki in lokalen gradbeni material. Leseno konstrukcijo je mogoče razstaviti in reciklirati ali ponovno uporabiti;
• Les uravnava vlago v prostoru in izboljša kvaliteto zraka v prostorih. Les skozi celotno življenjsko obdobje nase veže več CO2, kot se ga sprosti v njegovi obdelavi, zato ima zelo pozitiven vpliv na ogljični odtis stavbe in kvaliteto zraka v okolici;
• Lesena gradnja je energetsko bolj učinkovita;
• Hitrejša in natančnejša izvedba napram klasični gradnji. Gradnja je človeku prijazna, ker je celotna proizvodnja prestavljena v tople in suhe delavnice, čas na gradbišču pa se zmanjša na minimum;
• Spodbuja lokalno gospodarstvo, če so vključeni lokalni dobavitelj….

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

Kje (v katerih mestih oz. krajih) bo Stanovanjski sklad letos začel graditi nova stanovanja? In koliko kje?

Sklad kot investitor trenutno gradi skupaj 319 stanovanjskih enot (od tega 30 oskrbovanih stanovanj) na lokacijah v Mariboru, Ljubljani in Kopru.

V tem letu bo Sklad začel tudi z gradnjo 103 stanovanjskih enot v Novem mestu. V pripravi so projekti (prostorski akti, pridobivanje gradbenih dovoljenj, projektiranje, javna naročila …) za zagotovitev dodatnih 490 stanovanj, katerih gradnja naj bi se pričela v letih 2024 in 2025 (od tega 28 oskrbovanih stanovanj) na lokacijah na Jesenicah, v Lukovici, Kranju, Lendavi, Ljubljani in Novi Gorici.

Na podlagi Skladovih programov sofinanciranja (soinvestitorstvo in posojila) zagotavljanja javnih najemnih stanovanj in stanovanjskih enot za starejše se v tem letu zaključuje gradnja 382 stanovanjskih enot (od tega 48 oskrbovanih stanovanj) na lokacijah Slovenske Konjice, Šmarje pri Jelšah, Celje, Ljubljana, Koper in Trbovlje, začela pa se bo gradnja 81 javnih najemnih stanovanj v Novem mestu.

Na podlagi javnih pozivov za nakup stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj bo Sklad v tem letu zaključil projekte nakupov 39 stanovanj na lokacijah Sv. Ana in Ravne na Koroškem, začela pa se je tudi gradnja objekta z 28 oskrbovanimi stanovanji na lokaciji Radlje ob Dravi.

Kateri so viri financiranja gradnje?

Zgoraj navedeni projekti se financirajo iz lastnih sredstev ter nepovratnih sredstev Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) za katere še niso podpisane pogodbe o dodelitvi finančnih sredstev in sofinanciranja – posojila s strani Razvojne banke Sveta Evrope CEB.

Boste v kratkoročnem obdobju (letu, dveh) morebiti gradili tudi na Ptuju ali v Ormožu? Če DA: na kateri lokaciji, koliko stanovanj, kdaj bi pričeli graditi? Če NE: zakaj? Po kakšnem ključu izbirate lokacije, kjer gradite?

Zaenkrat nimamo v načrtu gradnjo na lokacijah Ptuj in Ormož. Prav tako Mestna občina Ptuj in Občina Ormož zaenkrat nista prijavili projekte na Skladove programe sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj in stanovanjskih enot za starejše.

Koliko stanovanj imate v lasti oz. s kolikimi upravljate?

Stanovanjski sklad RS ima v lasti 5.079 stanovanj ter v upravljanju skupaj (v lasti in brezplačni uporabi) 5119 stanovanj.

Koliko novih stanovanj nameravate pridobiti (zgraditi, kupiti …) v srednjeročnem obdobju naslednjih pet let – da gre za resne načrte, kar pomeni zagotovljena sredstva, dokumetacijo, dovoljenja itd.?

V sklopu lastnih investicij Sklada  je v gradnji in pripravi za gradnjo od leta 2023 do leta 2025/2026 – 912 stanovanj na lokacijah po celi Sloveniji (Maribor, Ljubljana, Koper, Novo mesto, Jesenice, Kranj, Lukovica, Nova Gorica, Lendava). V pripravi za gradnjo po letu 2025 –  okvirno 1280 stanovanjskih enot (Ljubljana, Maribor, Kranj, Novo mesto, Lendava, Dragomelj, Jesenice). V sklopu Programov bo do leta 2024 ter glede na trenutno odobrene projekte zagotovljeno 463 stanovanjskih enot ter v sklopu zaključenih nakupov 67 stanovanjskih enot.

Posamezne številke so predstavljene v odgovoru na prvo vprašanje.  

Obseg in dinamika investicij v naslednjih letih sta predvsem odvisni od zagotovitve sistemskega vira financiranja, višjega obsega zadolževanja ter izvedbe ostalih ukrepov na strani države, vključno s kadrovsko okrepitvijo Sklada.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Pozdravljeni,

v nadaljevanju vam podajamo odgovore na vaša vprašanja:

Prosil bi vas za informacijo, koliko od 400 stanovanj v mariborski soseski Pod Pekrsko gorco bo namenjenih mladim družinam?

V soseski je 340 stanovanj, ki bodo oddana po Javnem razpisu za oddajo stanovanj v najem pri katerem imajo na podlagi meril za oblikovanje vrstnega reda prednost mlade družine. Poleg teh je v soseski še 60 oskrbovanih stanovanj namenjenih starejšim od 65. let,  ki bodo oddana po Javnem razpisu za oddajo oskrbovanih stanovanj v najem.

Prosim vas tudi za informacijo o tem, kako daleč ste v dogovorih z MO Maribor glede najema dveh prostorov, ki bosta služila za dva oddelka tamkajšnjega Vrtca Studenci? Kdaj pričakujete da se bo sklenila najemna pogodba?

Stanovanjski sklad RS čaka na odgovor Mestne občine Maribor na poslano ponudbo za  oddajo prostorov namenjenih dejavnosti predšolske vzgoje. Pričakujemo, da bosta strani v kratkem uskladili svoja stališča in pristopili k podpisu pogodbe. 

Ob tej priložnosti prosim še za informacijo o tem, kako daleč poteka pridobitev dela zemljišča za potrebe gradnje novega 6-oddelčnega vrtca v neposredni bližini soseske.

Glede na to, da sta tako Stanovanjski sklad RS kot Mestna občina Maribor osebi javnega prava, sta dolžni pri pridobivanju namenskega premoženja slediti določilom Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS-1). Med strankama poteka dogovarjanje glede načina pridobitve, prav tako bo najverjetneje potrebno izvesti še postopek parcelacije in pridobiti cenitev nepremičnin, zato se o časovnem okviru Stanovanjski sklad RS težko opredeli.

In pa: kdaj bo objavljen razpis za najem še preostalih stanovanj v soseski?

Razpis za najem preostalih stanovanj (Pod Pekrsko gorco – 2. faza s 188 najemnimi stanovanji, od tega je 30 stanovanj oskrbovanih) bo objavljen po zaključku vseh potrebnih postopkov ob zaključku gradnje, odprave napak in končnega prevzema stanovanj. Stanovanja bodo ponujena v najem takoj, ko bodo vzpostavljeni vsi potrebni pogoji za objavo razpisa, zato vam v tem trenutku ne moremo podati podrobnejših informacij.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS