Spoštovani,

v nadaljevanju pošiljam odgovore na vaša vprašanja:

Kot dogovorjeno po telefonu, pošiljam vprašanja v zvezi z gradnjo stanovanj na območju TVD Partizan na Jesenicah.

Koliko stanovanj se bo zgradilo? Komu bodo namenjena?

Koliko bo parkirnih mest?

Kdo bo izvajalec gradnje? Kdaj se bo gradnja začela?

Projekt zajema dva večstanovanjska objekta s skupno 46 javnimi najemnimi stanovanji. Skladno z Odlokom o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu Partizan (https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2020-01-2478) bodo zagotovljena parkirna mesta v podzemni garaži ter parkirna mesta na terenu. Javni razpis za izbiro izvajalca gradnje ter pričetek gradnje se predvideva v drugi polovici leta 2023. Stanovanja bodo predvidoma namenjena oddaji.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Pozdravljeni,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

• katere so prednosti lesene gradnje v primerjavi z ostalimi načini?
• kakšni so vaši predlogi vladi, s katerimi bi lahko boljše podprla leseno gradnjo v Sloveniji?

Stanovanjski sklad RS na podlagi javnega naročila projektira večstanovanjske objekte Glince/Podutik PE1 v Ljubljani (trenutno faza IZ, IZP, IDP in DGD) v leseni izvedbi za pridobitev okvirno 60 javnih najemnih stanovanj do konca leta 2025.

Gre za pilotni projekt Sklada s katerim pridobivamo izkušnje na področju lesene večstanovanjske gradnje, z željo povečanja deleža tovrstne gradnje v Sloveniji ter tudi večje finančne podpore države na tem področju v obliki subvencij za vgrajen les in promocijske aktivnosti.

Izpostavljamo nekatere splošne prednosti lesene gradnje:

• Les je naraven, trajnosten, ekološki in lokalen gradbeni material. Leseno konstrukcijo je mogoče razstaviti in reciklirati ali ponovno uporabiti;
• Les uravnava vlago v prostoru in izboljša kvaliteto zraka v prostorih. Les skozi celotno življenjsko obdobje nase veže več CO2, kot se ga sprosti v njegovi obdelavi, zato ima zelo pozitiven vpliv na ogljični odtis stavbe in kvaliteto zraka v okolici;
• Lesena gradnja je energetsko bolj učinkovita;
• Hitrejša in natančnejša izvedba napram klasični gradnji. Gradnja je človeku prijazna, ker je celotna proizvodnja prestavljena v tople in suhe delavnice, čas na gradbišču pa se zmanjša na minimum;
• Spodbuja lokalno gospodarstvo, če so vključeni lokalni dobavitelj….

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

Kje (v katerih mestih oz. krajih) bo Stanovanjski sklad letos začel graditi nova stanovanja? In koliko kje?

Sklad kot investitor trenutno gradi skupaj 319 stanovanjskih enot (od tega 30 oskrbovanih stanovanj) na lokacijah v Mariboru, Ljubljani in Kopru.

V tem letu bo Sklad začel tudi z gradnjo 103 stanovanjskih enot v Novem mestu. V pripravi so projekti (prostorski akti, pridobivanje gradbenih dovoljenj, projektiranje, javna naročila …) za zagotovitev dodatnih 490 stanovanj, katerih gradnja naj bi se pričela v letih 2024 in 2025 (od tega 28 oskrbovanih stanovanj) na lokacijah na Jesenicah, v Lukovici, Kranju, Lendavi, Ljubljani in Novi Gorici.

Na podlagi Skladovih programov sofinanciranja (soinvestitorstvo in posojila) zagotavljanja javnih najemnih stanovanj in stanovanjskih enot za starejše se v tem letu zaključuje gradnja 382 stanovanjskih enot (od tega 48 oskrbovanih stanovanj) na lokacijah Slovenske Konjice, Šmarje pri Jelšah, Celje, Ljubljana, Koper in Trbovlje, začela pa se bo gradnja 81 javnih najemnih stanovanj v Novem mestu.

Na podlagi javnih pozivov za nakup stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj bo Sklad v tem letu zaključil projekte nakupov 39 stanovanj na lokacijah Sv. Ana in Ravne na Koroškem, začela pa se je tudi gradnja objekta z 28 oskrbovanimi stanovanji na lokaciji Radlje ob Dravi.

Kateri so viri financiranja gradnje?

Zgoraj navedeni projekti se financirajo iz lastnih sredstev ter nepovratnih sredstev Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) za katere še niso podpisane pogodbe o dodelitvi finančnih sredstev in sofinanciranja – posojila s strani Razvojne banke Sveta Evrope CEB.

Boste v kratkoročnem obdobju (letu, dveh) morebiti gradili tudi na Ptuju ali v Ormožu? Če DA: na kateri lokaciji, koliko stanovanj, kdaj bi pričeli graditi? Če NE: zakaj? Po kakšnem ključu izbirate lokacije, kjer gradite?

Zaenkrat nimamo v načrtu gradnjo na lokacijah Ptuj in Ormož. Prav tako Mestna občina Ptuj in Občina Ormož zaenkrat nista prijavili projekte na Skladove programe sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj in stanovanjskih enot za starejše.

Koliko stanovanj imate v lasti oz. s kolikimi upravljate?

Stanovanjski sklad RS ima v lasti 5.079 stanovanj ter v upravljanju skupaj (v lasti in brezplačni uporabi) 5119 stanovanj.

Koliko novih stanovanj nameravate pridobiti (zgraditi, kupiti …) v srednjeročnem obdobju naslednjih pet let – da gre za resne načrte, kar pomeni zagotovljena sredstva, dokumetacijo, dovoljenja itd.?

V sklopu lastnih investicij Sklada  je v gradnji in pripravi za gradnjo od leta 2023 do leta 2025/2026 – 912 stanovanj na lokacijah po celi Sloveniji (Maribor, Ljubljana, Koper, Novo mesto, Jesenice, Kranj, Lukovica, Nova Gorica, Lendava). V pripravi za gradnjo po letu 2025 –  okvirno 1280 stanovanjskih enot (Ljubljana, Maribor, Kranj, Novo mesto, Lendava, Dragomelj, Jesenice). V sklopu Programov bo do leta 2024 ter glede na trenutno odobrene projekte zagotovljeno 463 stanovanjskih enot ter v sklopu zaključenih nakupov 67 stanovanjskih enot.

Posamezne številke so predstavljene v odgovoru na prvo vprašanje.  

Obseg in dinamika investicij v naslednjih letih sta predvsem odvisni od zagotovitve sistemskega vira financiranja, višjega obsega zadolževanja ter izvedbe ostalih ukrepov na strani države, vključno s kadrovsko okrepitvijo Sklada.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Pozdravljeni,

v nadaljevanju vam podajamo odgovore na vaša vprašanja:

Prosil bi vas za informacijo, koliko od 400 stanovanj v mariborski soseski Pod Pekrsko gorco bo namenjenih mladim družinam?

V soseski je 340 stanovanj, ki bodo oddana po Javnem razpisu za oddajo stanovanj v najem pri katerem imajo na podlagi meril za oblikovanje vrstnega reda prednost mlade družine. Poleg teh je v soseski še 60 oskrbovanih stanovanj namenjenih starejšim od 65. let,  ki bodo oddana po Javnem razpisu za oddajo oskrbovanih stanovanj v najem.

Prosim vas tudi za informacijo o tem, kako daleč ste v dogovorih z MO Maribor glede najema dveh prostorov, ki bosta služila za dva oddelka tamkajšnjega Vrtca Studenci? Kdaj pričakujete da se bo sklenila najemna pogodba?

Stanovanjski sklad RS čaka na odgovor Mestne občine Maribor na poslano ponudbo za  oddajo prostorov namenjenih dejavnosti predšolske vzgoje. Pričakujemo, da bosta strani v kratkem uskladili svoja stališča in pristopili k podpisu pogodbe. 

Ob tej priložnosti prosim še za informacijo o tem, kako daleč poteka pridobitev dela zemljišča za potrebe gradnje novega 6-oddelčnega vrtca v neposredni bližini soseske.

Glede na to, da sta tako Stanovanjski sklad RS kot Mestna občina Maribor osebi javnega prava, sta dolžni pri pridobivanju namenskega premoženja slediti določilom Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS-1). Med strankama poteka dogovarjanje glede načina pridobitve, prav tako bo najverjetneje potrebno izvesti še postopek parcelacije in pridobiti cenitev nepremičnin, zato se o časovnem okviru Stanovanjski sklad RS težko opredeli.

In pa: kdaj bo objavljen razpis za najem še preostalih stanovanj v soseski?

Razpis za najem preostalih stanovanj (Pod Pekrsko gorco – 2. faza s 188 najemnimi stanovanji, od tega je 30 stanovanj oskrbovanih) bo objavljen po zaključku vseh potrebnih postopkov ob zaključku gradnje, odprave napak in končnega prevzema stanovanj. Stanovanja bodo ponujena v najem takoj, ko bodo vzpostavljeni vsi potrebni pogoji za objavo razpisa, zato vam v tem trenutku ne moremo podati podrobnejših informacij.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

Kdaj bo prvih 182 najemnikov soseske Pod Pekrsko gorco dobilo ključe?

Izbor najemnikov bo potekal predvidoma 26.1.2023. Po podpisih najemnih pogodb in plačilu varščine se bodo prvi najemniki lahko vselili najverjetneje v drugi polovici meseca februarja 2023.

Kdaj predvidevate razpis za preostala stanovanja?

Razpis za najem preostalih stanovanj (Pod Pekrsko gorco – 2. faza s 188 najemnimi stanovanji, od tega je 30 stanovanj oskrbovanih) bo objavljen po zaključku vseh potrebnih postopkov ob zaključku gradnje, odprave napak in končnega prevzema stanovanj. Stanovanja bodo ponujena v najem takoj, ko bodo vzpostavljeni vsi potrebni pogoji za objavo razpisa, zato vam v tem trenutku ne moremo podati podrobnejših informacij.

In, kdaj bo namenu predan tudi vrtec? Obljubljali ste, da bo vrtec del stanovanjske stavbe 1. faze Stanovanjske soseske Pod Pekrsko gorco. Kdo v tem vrtcu izvajal dejavnost predšolske vzgoje? Bo to javni ali zasebni vrtec?

In soseska Novo Pobrežje. Ob otvoritvi soseske Pod Pekrsko gorco je direktor povedal, da za gradnjo soseske Novo Pobrežje SSRS še nima denarja. Se je to že spremenilo? Kdaj je predvidena gradnja 1. faze? Od kod financiranje? 

Na MOM se glede izgradnje vrtčevskih kapacitet zanašajo na SSRS, ker v sklopu soseske načrtujete tudi vrtec. Kdaj predvidevate, da bi lahko vrtec v sklopu te soseske sprejel otroke?

Stanovanjski sklad RS je znotraj soseske Pod Pekrsko gorco zagotovil prostore za izvajanje dejavnosti predšolske vzgoje, in sicer se za oddajo oziroma prodajo prostora za dvooddelčni vrtec s površino 277,50 m2 dogovarja z Mestno občino Maribor. Prav tako z Mestno občino Maribor potekajo dogovori glede  pridobitve zemljišča za izgradnjo šest oddelčnega vrtca na Studencih.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

vezano na vaša vprašanja  – prodaja nepremičnin ob stanovanjski soseski Novo Brdo v Ljubljani vam podajamo naslednje odgovore:

1. Zakaj se je SRSS odločil prodajati zemljišče v luči napovedi Vlade RS o povečani gradnji najemnih stanovanj?

Stanovanjski sklad RS nima zagotovljenega sistemskega financiranja in je za izvajanje svojih dejavnosti in poslovanje primoran pridobivati finančne vire tudi z razpolaganjem s premoženjem sklada, in sicer z odprodajo lastnega poslovno nepotrebnega premoženja.

Na območju na katerem se nahajajo zemljišča po katerih sprašujete glede na veljavni prostorski akt (OPPN 252 STANOVANJSKA SOSESKA BRDO) ni možno graditi stanovanj, prostorska enota PE4  je namenjena gradnji ene nestanovanjske stavbe.

Vsi pogoji so opisani v Odloku o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 252 Stanovanjska soseska Brdo del Uradni list RS, št 75 z dne 22.12.2017

https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2017-01-3652/odlok-o-obcinskem-podrobnem-prostorskem-nacrtu-252-stanovanjska-soseska-brdo—del

Sklad bi lahko gradil na tem območju le pod pogojem, da bi Mestna občina Ljubljana, kot nosilec prostorskega urejanja dovolila spremembo predmetnega prostorskega načrta (OPPN 252) in predmetno območje namenila gradnji večstanovanjskega objekta.

Glede na gostoto poselitve novega območja OPPN 252 STANOVANJSKA SOSESKA BRDO (Novo Brdo – skupno že zgrajenih 672 stanovanjskih enot) in obstoječe večstanovanjske pozidave Zeleni gaj na Brdu (kjer je SSRS zgradil 641 enot) ter okolice pa bo po razpoložljivih

informacijah MOL ohranil prostorsko ureditev PE4 s trgovskimi, storitvenimi in družbenimi namembnosti, namenjenimi prebivalcem soseske (npr. možna gradnja knjižnice).

2. Kdaj je bila sprejeta odločitev o prodaji zemljišča?

Prodaja predmetnih zemljišč je bila predvidena v načrtu poslovanja Stanovanjskega sklada RS za leti 2021 in 2022, ki ga je potrdil nadzorni svet Sklad in sprejela Vlada RS, 1.6.2021, saj so bila predmetna  zemljišča vodena kot zaloga, kjer je Sklad opredelil, da je glede na interese lokalne skupnosti in nadaljnjega razvoja območja možna tudi odprodaja dela zemljišča ter, da bosta namembnost in razpolaganje z zemljišči v Ljubljani še predmet nadaljnjih poslovnih odločitev. Sklad je tudi v letih 2021 in 2022 dodatno preverjal možnosti razvoja projektov na navedenih lokacijah. Končna odločitev o prodaji pa je bila sprejeta konec leta 2022. Kupnina bo v celoti namenjena za izvajanje dejavnosti Stanovanjskega sklada RS namenjenih zagotavljanju pridobivanja javnih najemnih stanovanj in bivalnih enot za ciljne skupine po ReNSP15-25 in skladno s PROSO.

3. Kako ste določili izklicno ceno?

Skladno z zakonodajo o razpolaganju s stvarnim premoženjem smo pridobili cenitev ustreznega subjekta.

4. Koliko zemljišč z gradbenim dovoljenjem namerava SRSS prodajati v letu 2023?

Sklad zemljišč na katerih je pridobljeno gradbeno dovoljenje za večstanovanjsko gradnjo v nobenem primeru ne prodaja. Prodaje torej niso predvidena.

Zemljišča po katerih sprašujete niso namenjena za stanovanjsko gradnjo in prav tako nimajo pridobljenega gradbenega dovoljenja. Prav tako Sklad nima zemljišč, ki bi imela pridobljeno gradbeno dovoljenje in bi jih prodajal.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

vezano na vaša vprašanja vam podajamo odgovore:

Glede podatkov o zagotavljanju stanovanj vam prilagamo gradivo, ki je bilo podano vsem predstavnikom medijev na tiskovni konferenci Stanovanjskega sklada RS 19.12.2022, ki se je niste udeležili. Informacije po katerih sprašujete so razvidne iz priloženega gradiva.

Glede vprašanj podajamo odgovore:

1. Ali je cilj do leta 2030 zagotoviti 20.000 novih javnih najemnih stanovanj po vaši oceni izvedljiv?

Stanovanjski sklad RS ocenjuje, da je tudi tako visok cilj lahko dosegljiv, če bi bili že v letu 2023 kumulativno izpolnjeni zlasti ti navedeni pogoji:

• če bi imeli vsi subjekti, ki zagotavljajo javna najemna stanovanja, zakonsko zagotovljeno ustrezno in stabilno javno financiranje in zadolževanje;če bi bil izveden razpis za nepovratna sredstva iz Načrta za okrevanje in obnovo za preostalih 120 mio EUR za zagotavljanje javnih najemnih stanovanj;
• če bi imeli izvajalci stanovanjske politike (zlasti Stanovanjski sklad RS) dovoljenje zaposliti dovolj ustreznih kadrov;če bi bila zakonodaja, ki ureja področje pridobivanja nepremičnin za gradnje ter same gradnje  večstanovanjskih objektov in izvajanja z njimi povezanih javnih naročil, prilagojena tako, da bi bili ti projekti prednostni in izvzeti iz določenih omejitev (npr. okoljske in trajnostne zahteve,..).
• če bi pristojni organi iz sheme izvajalskih struktur ReNSP15-25, zlasti iz nivoja odločanje in ustvarjanje in vodenje politik (priloga št. 4 ReNSP15-25), ravnali skladno z ReNSP15-25 in veljavno stanovanjsko zakonodajo ter omogočili izvajalcem na nacionalni in lokalni ravni ustrezne pogoje za doseganje ciljev  ReNSP15-25 ter
• če bi bil do konca leta 2025 sprejet in objavljen skladno z določbami 141. do 143. člena SZ-1 Nacionalni stanovanjski program za obdobje po 2025 ter na podlagi tega za indikativen finančni plan (ki ga zahteva 2. odstavek 143. člena SZ-1) tudi dejansko zagotovljena finančna sredstva njegovim izvajalcem.

2. Ali je koalicija že začela s postopki za okrepitev delovanja SSRS? Na kakšen način?

Predpostavljamo, da imate v mislih trenutno koalicijo. Do priprave teh odgovorov ni bil v tej smeri izveden še noben sklep. Sklad v morebitne tovrstne konkretne postopke (še) ni bil vključen.

3. Na kakšen način namerava SSRS zagotoviti omenjeno število novih javnih najemnih stanovanj?

Stanovanjski sklad RS je samo eden od izvajalcev v nivoju izvajanje na nacionalni ravni (glejte prilogo št. 4 k ReNSP15-25) in lahko prispeva svoj delež glede na razpoložljivo zakonodajo, pristojnosti, zemljišča, omejena finančna sredstva ter omejene kadre s katerimi razpolaga. Katere projekte izvaja oziroma načrtuje Sklad v tem trenutku je razvidno iz gradiva, ki je bilo podano vsem predstavnikom medijev na tiskovni konferenci Stanovanjskega sklada RS 19.12.2022 in ga prilagamo.

4. Koliko novih najemnih stanovanj bo SSRS lahko zagotovil na podlagi posojila Razvojne banke sveta Evrope? Do kdaj načrtujete zagotovitev teh stanovanj?

Informacija je razvidna iz gradiva, ki je bilo podano vsem predstavnikom medijev na tiskovni konferenci Stanovanjskega sklada RS 19.12.2022 in ga prilagamo.

5. Koliko novih najemnih stanovanj bo SSRS po vaši oceni zagotovil do leta 2026?

Informacija je razvidna iz gradiva, ki je bilo podano vsem predstavnikom medijev na tiskovni konferenci Stanovanjskega sklada RS 19.12.2022 in ga prilagamo.

6. Po anketi SSRS 2020/21 je lani primanjkovalo 9.668 javnih najemnih stanovanj. Ali o primanjkljaju JNS obstajajo novejši podatki, oziroma ali lahko ocenite, če se je primanjkljaj JNS v letu 2022 povečal ali zmanjšal?

Stanovanjski sklad RS ne razpolaga z novejšimi podatki. Anketa je še v fazi priprave in bo predvidoma izvedena v letu 2023.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Pozdravljeni,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

1. Ali ste v zadnjih treh letih prejeli kakršnekoli, pisne ali ustne prijave stanovalcev oz upravnika objekta o pojavu plesni na in v objektu?

O pojavi plesni na fasadi v predmetnem objektu smo bili obveščeni s strani upravnika. V letu 2021 in 2022 je Sklad v plane zaradi ukrepov vezanih na Covid 19 uvrščal le nujna vzdrževalna dela in ureditve stanovanj po prenehanju najemnega razmerja. Morebitnih vmesnih prijav o plesni v stanovanjih ali na objektu s strani stanovalcev nismo prejeli.

     2. Zakaj je po vašem mnenju prišlo do pojava vlage in plesni na in v objektu?

Na sam pojav mikroorganizmov na fasadi vpliva več dejavnikov: neposredna okolica stavbe ter prisotnost vegetacije in vode oz. vlage, zaščitenost fasade z nadstreški, pravilno odtekanje vode ter obsevanost s soncem. Pomemben vpliv ima tudi struktura in vpojnost zaključnega fasadnega sloja. Bolj groba površina nudi algam več hrane in boljši oprijem, vpojnejša površina pa vlago zadržuje dlje časa in tako ustvarja pogoje za razvoj mikroorganizmov. V dotičnem primeru se bo naročilo strokovno podjetje, ki bo opravilo pregled stanja ter na podlagi ugotovitev ustrezno strokovno ukrepali.

     3. Kdaj vas je upravljalec objekta obvestil o stanju dotične stavbe?

S pojavom plesni na fasadi smo bili seznanjeni s strani upravnika stavbe v letu 2020.

     4.  Kdaj so pristojne službe nazadnje opravile ogled stavbe, ki je v lasti stanovanjskega sklada?

Vsekakor bomo upravnika stanovanj in upravnika objekta pozvali k celotnemu pregledu zgradbe, tako na stanovanjih kot na skupnih delih ter bomo na podlagi njunih ugotovitev oziroma priporočil tudi po potrebi ustrezno strokovno ukrepali. Glede na navedeno bomo oba upravnika seznanili s tem odgovorom, ter ju pozvali k ukrepanju glede na ugotovljeno.

     5. Če ste bili o stanju, ki je izjemno nevarno za zdravje ljudi obveščeni, zakaj niste poskrbeli za takojšnjo sanacijo, saj so bila nujna vzdrževalna dela dovoljena tudi v času epidemije?

Kot že navedeno smo o stanju fasade bili obveščeni leta 2020, o morebitnem pojavu plesni v stanovanjih pa nismo bili obveščeni. Prav tako pojav tovrstnih zadev na fasadi, ob pravilni izvedbi fasade, ne vpliva na stanje v stanovanjih.

     6. Kdaj načrtujete sanacijo omenjenega objekta? Kdo jo bo izvajal?

Sanacija in obnovitveno barvanje bosta vključena v plan izvedbe za leto 2023. Za sanacijo zunanjega ovoja stavbe se bo preko upravnika pozvalo zunanje strokovno podjetje, ki bo podalo predlog za ureditev zadeve in v kolikor gre za manj zahtevno zadevo (sanacija plesni »pranje fasade in premazovanje s fungicidnimi sredstvi« ter obnovitveno barvanje), bomo ustrezno temu tudi ukrepali.

     7. Ali smatrate, da je stanovanje s plesnivimi stenami funkcionalno uporabno?

Znižana najemnina se najemniku prizna le v primerih izkazane nefunkcionalne uporabe stanovanja ali posameznega prostora. Vezano na dotični primer, nismo prejeli prijave s strani stanovalcev o pojavu plesni v stanovanjih, ki bi sovpadala tudi s prijavljeno plesnijo na fasadi.

     8. Ali boste najemnikom znižali najemnino, v kolikor bodo podali pisno prijavo o pojavu plesni v stanovanjih?

V evidencah Sklada ne beležimo pisne prijave najemnikov na tej lokaciji, v katerih bi bila izpostavljena problematika iz katere bi izhajalo, da posamezno stanovanje ni primerno za uporabo. V kolikor pri določenih stanovanjih obstaja sum na plesen, bomo skladno s tem opravili v stanovanjih tudi meritve vlage ter dinamiko prezračevanja stanovanj.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

podajamo vam komentar na revizijsko poročilo:

Stanovanjski sklad RS je od 12. februarja 2021 sodeloval pri reviziji Računskega sodišča RS: »Izvajanje stanovanjske politike v Republiki Sloveniji« (v nadaljevanju revizija). Računsko sodišče RS je namreč izvedlo revizijo, v kateri je preverilo, ali so bili Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za okolje in prostor in Stanovanjski sklad RS učinkoviti pri izvajanju Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025 (ReNSP15-25) v obdobju od 1. 1. 2015 do 30. 6. 2021. Kljub predlogu Stanovanjskega sklada RS, da se v revizijo vključi še ostale revidirance – akterje navedene v prilogi št. 4 ReNSP15-25 – Shema izvajalskih struktur, zlasti tiste iz odločevalskega nivoja ter nivoja ustvarjanje in vodenje politike, žal do tega ni prišlo.

Postopek revizije je bil zaključen 15.12.2022, pri čemer nas veseli, da je sodišče prepoznalo napore in prizadevanja Stanovanjskega sklada RS, ki sicer nastopa le v vlogi izvajalca na nacionalni ravni, njegovega vodstva in celotne ekipe, saj je ugotovilo, da pri izvajanju projektov, ki so predvideni v ReNSP15-25, vsakokratna Vlada RS in ministrstvo nista bila učinkovita, Stanovanjski sklad RS pa je bil delno učinkovit, glede na zakonodajo in okoliščine, v katerih je deloval ter glede na finančne in kadrovske vire s katerimi razpolaga. Sklad s strani Računskega sodišča ni prejel ukrepov ali priporočil.

Pozdravljamo ukrepe in priporočila, ki jih je Računsko sodišče podalo Vladi RS in Ministrstvo za okolje in prostor ter upamo, da bodo z njihovo čimprejšnjo in dosledno realizacijo pogoji za nadaljnje uresničevanje ReNSP15-25 v preostalem obdobju do konca leta 2025 izboljšani, kar bo pripomoglo k izboljšanju stanovanjske politike v Sloveniji ter možnostim še boljšega delovanja Sklada kot enega izmed akterjev. Vsekakor pa je bistveno, da nismo pozorni le na ugotovitve Poročila vezane na tri zajete revidirance, temveč da se s strani pristojnih in javno preverjajo in spremljajo rezultati tudi vseh ostalih akterjev iz sheme izvajalskih struktur, ki so bili tokrat pri reviziji izpuščeni.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

Na socialnih omrežjih smo opazili slike stavbe na naslovu Dolinska cesta 60, Koper, ki je v vaši lasti. Kot je zapisano ob slikah se stanovalci že več let pritožujejo nad plesnijo tako na zunanjem delu stavbe, kot v stanovanjih. Zanima nas, ali ste o stanju stavbe obveščeni? Zakaj se stavbe ne sanira? Ali je sanacija predvidena in kdaj?

O pojavi plesni na fasadi v predmetnem objektu smo bili obveščeni s strani upravnika. V letu 2021 in 2022 je Sklad v plane zaradi ukrepov vezanih na Covid 19 uvrščal le nujna vzdrževalna dela in ureditve stanovanj po prenehanju najemnega razmerja. V teku je priprava novih izvedbenih planov za leto 2023, kamor bo vključena tudi ureditev fasade na naslovu Dolinska cesta 60.

Ali najemniki neprofitnih stanovanj v tej stavbi zaradi stanja plačujejo znižano najemnino?

Znižana najemnina se najemniku prizna le v primerih izkazane nefunkcionalne uporabe stanovanja ali posameznega prostora. V evidencah Sklada ne beležimo pisne prijave najemnikov na tej lokaciji, v katerih bi bila izpostavljena problematika iz katere bi izhajalo, da posamezno stanovanje ni primerno za uporabo.

Kdo je upravnik stavbe?

Upravnik stavbe je Javni stanovanjski sklad Mestne občine Koper.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS