Spoštovani,

podajamo vam odgovore:

Moje ime je Nika Haddad, novinarka NET TV. V torek smo poročali o otvoritvi novih stanovanj pod Pekrsko Gorco in ljudje nas množično sprašujejo, kdaj bodo objavljeni razpisi za oddajo teh stanovanj. Posledično bi vljudno prosila za informacijo, kdaj približno boste objavili razpis za oddajo teh stanovanj in kdaj načrtujete prve selitve v novo sosesko?

Razpis in razpisni pogoji za najem stanovanj bodo objavljeni na spletni strani Sklada po zaključku vseh potrebnih postopkov ob zaključku gradnje in končnega prevzema stanovanj od izvajalca. Prve vselitve bodo možne po izboru najemnikov in podpisu najemnih pogodb in plačilu varščin.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

na naše uredništvo smo prejeli zgodbo gospe, ki je na subvencijo najemnine čakala več kot leto dni, saj na CSD-ju niso upoštevali treh mladoletnih otrok ge. Krajnc. 

Spodaj si lahko preberete za kateri primer konkretno je šlo.

Pozdravljeni,

pišemo vam v zvezi z go. Simono Krajnc, ki ima z vami sklenjeno najemno pogodbo na naslovu Ježkova ulica 8, 1000 Ljubljana. Ga. Krajnc je maja 2021 vložila novo vlogo za subvencijo najemnine. CSD Ljubljana Vič-Rudnik je dne 28. 5. 2021 izdal odločbo št. 1231-24377/2021-31984, s katero je vlogo za subvencijo najemnine zavrnil, iz obrazložitve pa izhaja, da pri ugotavljanju materialnega položaja zmotno niso upoštevali treh mladoletnih otrok ge. Krajnc, ki so dodeljeni v skupno vzgojo in varstvo, pri ge. Krajnc pa imajo prijavljeno stalno prebivališče.

Ga. Krajnc se je na odločbo nemudoma pritožila, ter večkrat kontaktirala tako pristojni center za socialno delo, kot tudi Ministrstvo za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju: MDDSZ). Kljub navedenemu je MDDSZ odločbo o pritožbi izdalo šele januarja 2022, odločba CSD Ljubljana Vič-Rudnik št. 1231-24377/2021-31984/13 pa je bila v ponovljenem postopku izdana dne  18. 1. 2022. Odločba je bila izdana za obdobje od dne 1. 6. 2021 do dne 30. 11. 2021. Ga. Krajnc je bila namreč šele novembra s strani CSD Ljubljana Vič-Rudnik seznanjena, da lahko vloži še eno vlogo za subvencijo najemnine.

Ga. Krajnc in njena družina trenutno prejema zgolj otroški dodatek in denarno socialno pomoč, s čimer težko poplačujejo že redne mesečne obveznosti ob upoštevanju subvencije najemnine. Celotnega zneska najemnine žal niso bili zmožni plačevati, zaradi česar je do SSRS kot najemodajalca nastal dolg. Ga. Krajnc je v zvezi z dogajanjem redno obveščala tudi SSRS. V rednem stiku po telefonu in elektronskih sporočilih je bila z g. Dejanom Skokom. Kljub poznavanju težke situacije ge. Krajnc, je SSRS vložil ne samo eno, temveč več izvršb, dolg pa se je zaradi vseh stroškov izvršb še povečal. Ga. Krajnc si je za poplačilo dolga del denarja celo izposodila, dolg je bil poplačan tudi po prejemu popravljene odločbe za subvencijo najemnine, preostanek dolga, ki je nastal zaradi stroškov postopka, pa še ostaja.

Zanima me, zakaj ste gospe, kljub težki situaciji vložili ne eno temveč več izvršb? So to enostavno takšni postopki, ki so enaki za vse, ne glede na to, v kakšni situaciji je posameznik?
Potrebovala bi eno vašo ustno izjavo na to temo, lahko je tudi pisna. Razumem, da zaradi varovanja osebnih podatkov ne morete podrobno komentirati ta primer, a vas vseeno lepo prosim za vsaj neko splošno pojasnilo tega postopka. Mi bomo prispevek s to zgodbo v vsakem primeru danes spustili v eter, zato bi bila resnično vesela vašega odziva.

Odgovor Stanovanjskega sklada RS:

vezano na vaše novinarsko vprašanje, ki smo ga prejeli dne 27.9.2022 vam sporočamo, da se Stanovanjski sklad RS o konkretnih primerih odnosov s svojimi najemniki in uporabniki stanovanj ter o podatkih s katerimi ga le-ti seznanjajo zaradi varstva osebnih podatkov oseb ne more konkretno izjasnjevati, zato vam v nadaljevanju podajamo splošen odgovor, ker pa navajate, da vas je kontaktirala najemnica sama, dodajamo še kratek splošen povzetek aktivnosti vezan na konkretno najemno razmerje.

Najprej naj izpostavimo, da Stanovanjski sklad RS nima pristojnosti na področju obravnave vlog za subvencioniranje najemnine in na ravnanja ter postopke odločanja CSD nima vpliva, četudi ga najemniki oziroma uporabniki o postopkih pri njih sprotno oziroma redno obveščajo pisno ali ustno. Ravnanja drugih pristojnih institucij, ki so omenjena v posredovanem sporočilu pa Sklad ni pristojen spremljati ali nadzorovati ter jih posledično ne more komentirati. Za primere neplačevanja obveznosti po najemni pogodbi so na Skladu vzpostavljeni skladno z zakonodajo procesi opominjanja in izterjave, katerim sledijo tudi naše strokovne službe. Vsi postopki so ustrezno evidentirani, sami postopki izterjave pa se sprožijo v vseh primerih, ko ni bilo odziva na poslani opomin, oziroma če se najemniki niso držali dogovorov o poplačilu nastalih neplačanih obveznosti. Skladno z določbami najemne pogodbe vsak najemnik prevzame obveznosti, med katere spada redno plačevanje najemnine in stroškov obratovanja. Sklad se z vsakim najemnikom, ki je v stiski vezano na plačila obveznosti po najemni pogodbi, v postopkih opominjanja in izvršbe sprotno strokovno ukvarja in z njimi ustrezno komunicira kot institucija in ne kot ena zaposlena oseba, zato javno izpostavljanje fizične osebe – našega zaposlenega ni potrebno, primerno, korektno ali bistveno za potrebe obravnave oziroma poznavanja predmetnega primera, saj bi bil postopek enak ne glede na osebo, ki bi konkretni primer obravnavala. V primeru stisk najemnikov vezanih na plačilo obveznosti namreč Skladove službe vzpostavijo kontakte s pristojnimi institucijami in najemnika napotijo na dobrodelne ustanove. Tudi s konkretno izpostavljeno najemnico je bilo veliko kontaktiranja in iskanja ter usklajevanja možnosti, da ohrani najemno razmerje, pri čemer izrecno opozarjamo, da Sklad ne more mimo postopkov izterjave obveznosti, saj se iz prihodkov iz najema financira vse njegovo delovanje na področju zagotavljanja, vzdrževanja in  gradnje javnih najemnih stanovanj s strani Sklada ter ukrepi, ki zagotavljanja le teh po celotni Slovenije (sofinanciranje zagotavljanja pridobivanja najemnih stanovanj in bivalnih enot za občine, javne stanovanjske sklade in druge institucije). Prav tako se iz tega financira izvajanje drugih pristojnosti in dejavnosti Sklada, ter delo kot institucije, kajti Sklad za razliko drugih skladov v državni lasti nima nobenega stalnega ali občasnega sistemskega vira financiranja.

V konkretnem najemnem razmerju, je bila najemnica v kontaktih s strokovni službami Sklada. Daljši čas so se vodili dogovori o poplačilu dolga, a dogovori s strani najemnice kljub vsem naporom strokovnih služb Sklada žal niso bili izpolnjeni. Zaradi višine dolga je najemnica v mesecu septembru 2021 ponovno prejela opomin, na katerega se žal ni odzvala. Posledično je bil vložen predlog za izvršbo in v začetku decembra 2021 izdan sklep o izvršbi. Po izdanem sklepu o izvršbi, je bil dogovor z najemnico, da bo dolg poplačala v mesečnih obrokih oz. se bo poplačal z nakazilom subvencije. V januarju 2022 je Sklad prejel nakazilo MOL za izplačilo subvencij za nazaj. Najemnica je bila o prejemu plačila subvencije s strani Mestne občine Ljubljana v začetku februarja obveščana ter ponovno pozvana še na plačilo preostanka dolga. Na obvestilo se tudi tokrat ni odzvala,  prejeli nismo niti nobenega plačila za kritje izvršbe, zato so se postopki izvršbe nadaljevali. Novih nakazil za plačilo preostanka dolga ni prejel, zato je bil v postopku izterjave razpisan in izveden rubež. Sklad je podal soglasje na CSD, da izvršitelj ni nadaljeval s postopkom prodaje zarubljenih predmetov in je postopek ostal v mirovanju. Najemnica je preostali dolg poravnala v mesecu juliju 2022. Predlog za umik izvršbe je bil po prejetem plačilu nemudoma poslan s strani Sklada. Prav tako je bila konec decembra 2021 vložena izvršba, ki pa se je nanašala na obratovalne stroške oz. subsidiarno odgovornost lastnika. Za obratovalne stroške skladno z Obligacijskim zakonikom velja le enoletni zastaralni rok – izvršba je bila tako vložena v izogib zastaranju. Izvršba je bila zaradi poplačila dne 15. 9. 2022 ustavljena. Pri tem  glede števila pojasnjujemo, da Stanovanjski sklad RS ločeno vodi obveznosti iz naslova najemnin in obveznosti iz naslova obratovalnih stroškov. Stanovanjski sklad RS namreč obveznosti iz naslova obratovalnih stroškov – prevzema subsidiarno – kar pomeni, da ko  upravniku oz. drugemu dobavitelju niso plačane obveznosti najemnika iz naslova obratovalnih stroškov – le ti podajajo zahtevek za uveljavljanje subsidiarne odgovornosti lastniku. Najemnica torej primarno terjatev iz naslova obratovalnih stroškov ni poravnala upravniku oz. drugemu dobavitelju – izterjavo pa je nato na podlagi zakonske obveznosti in  pogodbe o odstopu terjatev prevzel Stanovanjski sklad RS.

Za konec naj dodamo, da se zavedamo, da ima vsak najemnik skladovega stanovanja svojo zgodbo in svoje stiske, a število stroškovnih najemnih stanovanj se je v zadnjih dveh letih več kot podvojilo in s tem tudi se število najemnikov, ki so v stiskah in s katerimi se je potrebno dnevno ukvarjati, kar obremenjuje tudi Stanovanjski sklad RS, kateremu pa se število zaposlenih ne povečuje sorazmerno. Kljub temu  Sklad s trudom celotne institucije in svojih zaposlenih zagotavlja skladno s svojimi pristojnostmi za najemnike ustrezen in odziven javni servis kjer deluje po načelu enake obravnave in skladnega poslovanja. Ob tem je potrebno poudariti, da kljub vsemu temu Sklad ni pristojen za reševanje socialnih stisk, ki so posledica dogajanja in razmer v družbi oziroma državi.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

Želeli bi objaviti to novico o gradnji novih stanovanj in vas prosimo, da nam posredujete dodatne informacije glede te teme.

Dodatne informacije o projektu so dostopne na naši spletni strani na povezavi https://ssrs.si/projekti/maribor/predstavitev-soseske/

Najprej bi prosili za informacijo o tem kdaj bodo stanovanja na voljo, komu so namenjena in kakšna bo najemnina?

Odprtje soseske bo 27. septembra 2022, razpis za najem stanovanj pa bo objavljen po zaključku vseh potrebnih postopkov ob zaključku gradnje in končnega prevzema stanovanj. Stanovanja bodo ponujena v najem takoj, ko bodo vzpostavljeni vsi potrebni pogoji za objavo razpisa, žal pa vam v tem trenutku ne moremo podati podrobnejših informacij glede pogojev razpisa za najem stanovanj v tej soseski. Najemnine bodo znane z objavo razpisa, prve vselitve bodo možne po izboru najemnikov in podpisu najemnih pogodb in plačilu varščin.

Zanima nas koliko najemnih stanovanj bi po vašem mnenju bilo potrebno zgraditi, da bi zadostili povpraševanju?

Stanovanjski sklad RS je v letih 2020-2021 izvedel anketo o ugotavljanju potreb po vrstah  fonda v občinah, katera nam je v pomoč pri načrtovanju poslovne politike ter izvajanju aktivnosti in ukrepov na področju razvoja in realizacije investicijskih projektov za stanovanjsko gradnjo. Anketa temelji na prostovoljnem, pisnem odzivu anketirancev iz 212 občin in njihovih javnih stanovanjskih skladov.

V primerjavi s preteklimi leti se je potreba po številu javnih najemnih stanovanj povečala in sicer je bilo v letu 2010 to število 7.473, leta 2020/2021 pa je ta številka narasla na 9.668 enot. Prav tako rastejo potrebe po drugih stanovanjskih enotah in sicer po bivalnih enotah, ki jih po zadnjih podatkih  primanjkuje 644, drugih najemnih stanovanjih 1.896 enot in oskrbovanih stanovanj 1.459 enot.

Po zadnjih podatkih primanjkuje že 10.000 stanovanjskih enot in primanjkljaj z leti zgolj raste. S stanovanjsko krizo se sooča večina urbanih središč v Sloveniji, predvsem so to občine Koper, Ljubljana in Maribor ter Nova Gorica.

Kateri segment ljudi največ povprašuje po vaših stanovanjih. So to mlade družine ali starejši?

S problemom prvega reševanja stanovanjskega vprašanja z najemom nepremičnin v Sloveniji se še vedno srečuje veliko (mladih) družin, mladih ter tudi ostalih oseb, ki se dnevno obračajo na Sklad. Sklad si skozi opravljanje svoje dejavnosti, kot eden od akterjev na nepremičninskem področju, ves čas intenzivno prizadeva, da bi njegovi projekti zaobsegli kar največje število tistih, ki se soočajo s stanovanjsko problematiko.

Kako je v praksi zaživela javna najemna služba? Kakšno je odziv?

Dne 31.1.2022 je bil na spletni strani Sklada objavljen stalno odprti Javni razpis za najemodajalce, ki želijo svojo nepremičnino oddati preko Sklada za potrebe JNS v podnajem. Sklad je s 5 najemodajalci že podpisal najemne pogodbe. Dne 9.9.2022 je bil na spletni strani Sklada objavljen stalno odprti Javni razpis za podnajem stanovanj, ki želijo najeti stanovanje preko javne najemne službe. Na voljo za podnajem so trenutno na voljo štiri stanovanja in sicer v Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici in Črni na Koroškem ter hiša v Moravčah.

Odziv za podnajem stanovanj je izredno velik, saj smo od pričetka zbiranja prijav za najem od 19.9.2019 prejeli že 222 prijav zainteresiranih podnajemnikov. Po pregledu prijav in podatkov bodo upravičenci do podnajema stanovanj razvrščeni na sezname upravičencev, ki jih bo sklad vodil ločeno za območje vsake občine posebej, glede na število uporabnikov stanovanja. Upravičenci bodo razvrščeni na seznamu glede na čas vložitve popolne vloge za dodelitev stanovanja v podnajem. Če isti dan vlogo za dodelitev stanovanja v podnajem vloži več upravičencev z enakim številom uporabnikov stanovanja, imajo prednost mladi , mlade družine in upravičenec, ki se je na javnem razpisu za najem neprofitnega stanovanja vsaj dvakrat uvrstil na prednostni seznam iz drugega odstavka 87. člena SZ-1, vendar mu stanovanje ni bilo dodeljeno.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

podajamo vam odgovor na vaša vprašanja:

pišem v zvezi z otvoritvijo 400 novih najemnih stanovanj v soseski Pod pekrsko gorco. 
Zanima me več informacij glede predvidenih najemnin, in sicer kako bodo določene oziroma koliko bodo znašale za posamezna stanovanja.

Odprtje soseske bo 27. septembra 2022, razpis za najem stanovanj pa bo objavljen po zaključku vseh potrebnih postopkov ob zaključku gradnje in končnega prevzema stanovanj. Stanovanja bodo ponujena v najem takoj, ko bodo vzpostavljeni vsi potrebni pogoji za objavo razpisa, žal pa vam v tem trenutku ne moremo podati podrobnejših informacij glede pogojev razpisa za najem stanovanj v tej soseski. Najemnine bodo znane z objavo razpisa, prve vselitve bodo možne po izboru najemnikov in podpisu najemnih pogodb in plačilu varščin.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Pozdravljeni,

pošiljamo vam odgovore na vaša vprašanja:

Kakšen je bil odziv Zasavja na razpis za javno najemno službo? 

Na Javni razpis zbiranja ponudb najemodajalcev za najem stanovanj za potrebe javnega najema stanovanj sta se iz Zasavske regije do sedaj odzvala dva ponudnika, katerih stanovanji sta locirani v Litiji in Zagorju ob Savi.

Ali gre pri ponudnikih za fizične osebe, ste pogodbe že sklenili? Kako se bodo stanovanja oddaja naprej?

Na sam razpis se je do sedaj odzvalo 29 ponudnikov, od tega 27 fizičnih oseb. Najemno pogodbo je Sklad že sklenil s štirimi ponudniki, katerih stanovanja se bodo oddajala naprej v podnajem upravičencem preko stalno odprtega Javnega razpisa za podnajem stanovanj preko javne najemne službe, z dvema ponudnikoma je Sklad v fazi podpisovanja najemne pogodbe pri notarju, en ponudnik pa je naknadno od podpisa najemne pogodbe odstopil.

Kaj botruje odločitvi tistih, ki pogodbe za oddajo stanovanja skladu potem ne sklenejo?

Razlog, zaradi katerega Sklad ni uspel skleniti najemne pogodbe z lastniki, se nahaja v prenizki višini najemnine izračunane na podlagi točkovalnega zapisnika in omejeni z zakonskimi določbami.

Kakšne so prednosti, če lastnik stanovanje odda skladu namesto neposredno najemniku? 

Glavne prednosti oddajanja stanovanj preko Javne najemne službe so varnost najema, ustrezno upravljanje ter poslovni odnosi, ki so predvidljivi. Prav tako ponudnikom ni potrebno iskati podnajemnikov, saj to skrb  zanje prevzame Sklad kot njihov najemnik.

Poleg navedenega so prednosti tudi zagotovilo lastniku o redno poravnani najemnini vključno s stroški, da bo stanovanje ob koncu najema vrnjeno lastniku v takem stanju kot je bilo prevzeto ob pričetku najema, pri čemer se upoštevajo spremembe, nastale pri normalni uporabi stanovanja ter da bo Sklad edini sogovornik z lastnikom v času trajanja najema.

Kako komentirate odziv na razpis in kaj še lahko naredite, da bi “privabili” več ponudnikov? 

Povzamemo lahko, da je kljub vloženemu trudu Stanovanjskega sklada RS glede na način urejenosti tega instrumenta v zakonodaji tak odziv žal pričakovan. V javno najemni službi ocenjujemo, da se največji izzivi pojavljajo pri pridobitvi obvezne dokumentacije na strani ponudnikov, ki je potrebna skladno z zakonodajo za oddajo popolne ponudbe ter pri višini izračunane najemnine za lastnike – ponudnike. Želimo si, da bi pristojni organi preučili obstoječ zakonodajni okvir za izvajanje tega ukrepa tako do najemodajalcev kot za oddajo v podnajem in ga izboljšali in bolj približali možnostim na trgu ter pričakovanjem vseh udeležencev v procesu.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

Ali je gradnja soseske Pod Pekrsko gorco v Mariboru končana oz. katera dela še potekajo?

Gradnja prve faze stanovanjske soseske (212 najemnih stanovanj, od tega 30 oskrbovanih stanovanj za starejše) Pod Pekrsko gorco je končana. Tehnični pregled je bil opravljen v juliju, konec avgusta pa se pričakuje izdano uporabno dovoljenje. Trenutno potekajo kvalitativni pregledi in odprava napak.

Druga faza soseske (188 najemnih stanovanj, od tega 30 oskrbovanih stanovanj za starejše) je v zaključni fazi gradnje. Predviden zaključek gradnje je konec septembra.

Kdaj je predvideno njeno odprtje?

Odprtje soseske bo predvidoma konec septembra oz. začetek oktobra 2022.

Kdaj se bodo vselili prvi stanovalci?  Ali so bili najemniki že izbrani na razpisu oz. če ne, kdaj bo razpis objavljen in opravljen izbor?

Prve vselitve bodo možne po izboru najemnikov in podpisu najemnih pogodb in plačilu varščin. Razpis za najem stanovanj bo objavljen po zaključku vseh potrebnih postopkov ob zaključku gradnje in končnega prevzema stanovanj.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

Vezano na vaša vprašanja vam podajamo naslednje odgovore:

V gradu Zavrč je bilo na spletni javni dražbi prodano prazno stanovanje v pritličju. S kupko Občino Zavrč je v fazi sklepanje prodajne pogodbe. Doslej smo prodali že štiri stanovanja, potem ko so se izpraznila. Vsa tri preostala stanovanja v lasti SSRS so zasedena z najemniki. Najemna pogodba je z najemniki sklenjena za nedoločen čas, saj gre za neprofitni najem. Objekt v katerem se nahajajo preostala tri stanovanja je po razpoložljivih podatkih iz začetka 18. stoletja in je temu primerno tudi njegovo stanje, vlaganja pa se izvajajo v nujnih in vzdrževalnih primerih. Tudi  ta stanovanja bodo predvidoma šla v prodajo, saj glede na deleže etažnega lastništva, starost, stanje ter naravo objekta, le-ta ni primeren za večja vlaganja Sklada. V Občini Zavrč doslej nismo imeli drugih prostih primernih stanovanj, ki bi jih lahko najemnikom ponudili v zamenjavo in je trenutno to stanje nespremenjeno. Sklad lahko odpove najemno pogodbo zaradi nekrivdnih razlogov le, če najemniku priskrbi drugo primerno stanovanje, pri čemer se najemniku zaradi zamenjave njegov položaj iz najemnega razmerja ne sme poslabšati.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Pozdravljeni,

pošiljamo vam odgovore na vaša vprašanja:

– Koliko zasebnih lastnikov se je doslej prijavilo za oddajo stanovanja skladu v okviru javne najemne službe in za koliko od teh stanovanj se je sklad doslej dogovoril z lastniki in jih bo oddal v podnajem?

Na razpis se je do sedaj odzvalo 29 ponudnikov, od tega 27 fizičnih oseb ter Občina, ki je ponudila dve stanovanji. Od tega je na današnji dan 5 ponudnikov v fazi oddajanja ponudbe, 2 ponudbi sta popolni, 6 ponudb je sprejetih, od tega so 3 ponudniki že podpisali najemno pogodbo, ostali 3 pa so v fazi podpisovanja najemne pogodbe. Z ostalimi ponudniki nismo uspeli skleniti najemne pogodbe, saj ni prišlo do uskladitve pričakovanj lastnikov in Sklada potem, ko so ponudniki prejeli izračun ponujene najemnine po izdelanem točkovalnem zapisniku in zakonodaji. Tri ponudbe so bile zavržene, ker niso bilo popolne in jih ponudniki v določenem roku niso dopolnili.

– Kje so ta stanovanja, kakšne velikosti ter koliko znaša najemnina, ki jo prejme lastnik, in za koliko se ta stanovanja oddajajo v podnajem upravičencem?

Ponudbe za oddajo stanovanj v najem smo prejeli iz območja celotne Slovenije, med drugimi iz Maribora, Ljubljane, Krškega, Nove Gorice, Ankarana, Žalca, Murske Sobote, Črne na Koroškem, Litije in Novega mesta. Višina najemnine, po kateri je Sklad pripravljen od lastnika stanovanje najeti za podnajem, se določi v postopku obravnave popolne ponudbe glede na merila za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb na podlagi točkovalnega zapisnika, ki ga pripravi za to strokovno usposobljena oseba po izvedenem ogledu stanovanja. Višina najemnine je odvisna od več dejavnikov kot so izmerjena kvadratura, starost konstrukcije in njene obnove ter opremljenosti. Višina določene najemnine ne more biti višja od 1,3 kratnika neprofitne najemnine za posamezno stanovanje kot to določa 1. odstavek 148. b člena SZ-1. Stanovanja na različnih lokacijah po Sloveniji, za katera je Sklad že podpisal najemno pogodbo oz. so v podpisu pri notarju, so v velikosti med 36 m² in 80 m². Za ta stanovanja je bila na podlagi točkovalnega zapisnika izračunana in dogovorjena mesečna najemnina od 148,24 EUR do 344,32 EUR. Prav tako imamo podpisano najemno pogodbo za stanovanjsko hišo v okolici Ljubljane, velikosti 129,80 m², za katero je bila na podlagi točkovalnega zapisnika izračunana in dogovorjena najemnina 395,90 EUR.  Za ostale ponudnike – lastnike je bila ponujena najemnina, ki je omejena z zakonskimi določbami, prenizka in so od ponudbe žal odstopili. Sklad odda najeta stanovanja, skladno z zakonodajo, v podnajem po neprofitni najemnini (1. odstavek 148. a člena SZ-1). Najemnine za podnajem bodo določene v javnem razpisu za podnajem, skladno z določbami stanovanjske zakonodaje za neprofitna stanovanja.

– Ali je interes zasebnih lastnikov v skladu z vašimi pričakovanji?

Glede cilja najema stanovanj, ki si ga je Sklad zastavil v Javnem razpisu zbiranja ponudb najemodajalcev za najem stanovanj za potrebe javnega najema stanovanj (200 stanovanj po različnih statističnih regijah), si želimo več ponudb, zato bomo seznanjanju javnosti s tem produktom in možnostjo v prihodnje namenili še dodatno pozornost ter upamo, da se zakonodajna ureditev in okoliščine za izvajanja ukrepa v prihodnosti izboljšajo.

– Kakšne spremembe bi bilo treba po vašem mnenju uvesti, da bi sklad dosegel cilje glede najema stanovanj na trgu?

V javno najemni službi zaznavamo pomanjkljivosti zakonodajnega okvirja in ocenjujemo, da se največji izzivi pojavljajo pri pridobitvi obvezne dokumentacije na strani ponudnikov, ki je potrebna skladno z zakonodajo za oddajo popolne ponudbe ter pri višini izračunane najemnine za lastnike – ponudnike. Želimo si, da bi pristojni organi preučili obstoječ zakonodajni okvir za izvajanje tega ukrepa tako do najemodajalcev kot za oddajo v podnajem in ga izboljšali in bolj približali možnostim na trgu ter pričakovanjem vseh udeležencev v procesu. Verjamemo, da bo interesa in ponudb več v kolikor se bo zakonodaja spremenila in dopolnila, vsekakor pa bo poleg tega potreben tudi miselni preskok ciljnih ponudnikov, da se bodo odločali za obliko oddaje v javni najem, ki morda ni tako donosna kot tržne oblike, vendar nudi varnost najema, ustrezno upravljanje ter poslovne odnose, ki so predvidljivi. Sklad sicer ni pristojen za predloge sprememb in dopolnitev zakonodaje, vsekakor pa bomo svoje izkušnje in ugotovitve prispevali v morebitnem postopku prenove instrumenta.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Pozdravljeni,

pošiljamo vam odgovore na vaša vprašanja:

– Zanima nas, koliko stanovanj je bilo pridobljenih v javno najemno službo?

Na razpis se je do sedaj odzvalo 29 ponudnikov. Od teh jih je 5 v fazi oddajanja ponudbe, 2 ponudbi sta popolni, 6 ponudb je sprejetih, od tega pa so 3 ponudniki že podpisali najemno pogodbo ostali 3 pa so v fazi podpisovanja najemne pogodbe, z lastniki ostalih ponudb nismo uspeli skleniti najemne pogodbe, saj ni prišlo do uskladitve pričakovanj lastnikov in Sklada potem, ko so prejeli izračun ponujene najemnine po izdelanem točkovalnem zapisniku in zakonodaji. Tri ponudbe so bile zavržene, ker niso bilo popolne in jih lastniki niso v določenem roku dopolnili.

– Je katero od teh stanovanj locirano na Obali? Če da, koliko?

Sklad je prejel s strani lastnika prazne nepremičnine v Ankaranu ponudbo za oddajo le te v javno najemno službo, vendar po izdelanem točkovalnem zapisniku in ponujeni najemnini z lastnikom nismo uspeli skleniti najemne pogodbe, saj ni prišlo do uskladitve pričakovanj lastnika in Sklada.

– Od kdaj do kdaj sprejemate ponudbe za javno najemno službo?

Ponudniki, ki se želijo prijaviti na javni razpis zbiranja ponudb najemodajalcev za najem stanovanj za potrebe javnega najema stanovanj, lahko v obdobju od 01.02.2022 do 31.12.2022 oddajo ponudbo za oddajo stanovanja v najem na posebnem obrazcu »prijava za javni najem stanovanja«.

– Kako poteka postopek?

Obrazec ponudbe za oddajo stanovanja v javni najem je elektronsko objavljen na spletnih straneh Sklada in dostopen v prostorih Stanovanjskega sklada RS, na Poljanski cesti 31, 1000 Ljubljana.

Vse ponudbe za izbor morajo biti oddane v elektronski obliki preko SSRS PORTALA na spletni strani Sklada, ali preko elektronske pošte na naslovu javninajem@ssrs.si ali pa poslane priporočeno po pošti na naslov: Stanovanjski sklad RS, Poljanska cesta 31, 1000 Ljubljana z oznako »Prijava stanovanja za oddajo v javni najem – javni razpis za leto 2022«.

– Kakšen je vaš komentar na dosedanji odziv?

Glede samega interesa za oddajo stanovanj skladu lahko povzamemo, da je bil s strani Stanovanjskega sklada RS, kljub vloženemu trudu, tak odziv žal pričakovan glede na način urejenosti tega instrumenta v zakonodaji. Od objave javnega razpisa za javni najem »pridobivanje ponudb najemodajalcev«, z dne 31.1.2022, sicer zaznavamo zanimanje lastnikov stanovanj za oddajo praznih stanovanj preko javno najemne službe, vendar z merili in pogoji  ter omejitvami najema ta instrument žal ne more uspešno konkurirati možnostim, ki jih najemodajalcem nudi trg nepremičnin, sploh tam kjer so potrebe po stanovanjih za najem največje. Želimo si, da bi pristojni organi preučili obstoječ zakonodajni okvir za izvajanje tega ukrepa tako do najemodajalcev kot za oddajo v podnajem in ga izboljšal ter bolj približal možnostim na trgu ter pričakovanjem vseh udeležencev v procesu.  Verjamemo, da bo interesa in ponudb več v kolikor se bo zakonodaja spremenila in dopolnila, vsekakor pa bo poleg tega potreben tudi miselni preskok ciljnih ponudnikov, da se bodo odločali za obliko oddaje v javni najem, ki morda ni tako donosna kot tržne oblike, vendar nudi varnost najema, ustrezno upravljanje ter poslovne odnose, ki so predvidljivi. Prav tako ponudnikom ni potrebno iskati podnajemnikov, saj to skrb zanje prevzame Sklad kot njihov najemnik.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

podajamo odgovore na vaša vprašanja:

prosim za pojasnilo potencialno dvoumnega sporočila Mestne občine Koper v zvezi z dodelitvijo sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost.
Zapisali so: “Javni stanovanjski sklad MOK je za 75 neprofitnih stanovanj v objektu Blok 3 prejel nekaj manj kot 4,7 milijona evrov, Stanovanjski sklad Republike Slovenije pa je za Blok 1 in Blok 2 s skupno 91 stanovanji z neprofitno najemnino prejel nepovratna sredstva v višini 50 odstotkov lastne investicije.”

Ali to pomeni, da bo državni stanovanjski sklad, potem ko bo vložil n.pr. 10 milijonov, dobil povrnjenih 5 milijonov, ali bo naložbo sestavljalo 6,67 milijona iz stanovanjskega sklada ter 3,33 milijona iz evropskih sredstev za okrevanje?

Ob tem prosim za nekoliko natančnejši podatek o dejanskem predvidenem znesku naložbe v omenjena dva bloka v Kopru.

Stanovanjski sklad RS je za lokacijo Nova Dolinska v Kopru prejel odločbo Ministrstva za okolje in prostor. Zoper odločbo o (ne) dodelitvi sredstev za sofinanciranje je dovoljen upravni spor z vložitvijo tožbe na Upravo sodišče Republike Slovenije v roku 30 dni od vročitve odločbe.  Odločba še ni pravnomočna.

Po pravnomočnosti bo med ministrstvom in Stanovanjskim skladom RS sklenjena pogodba o sofinanciranju. Sredstva iz sklada za okrevanje pa bodo izplačana šele po zaključeni izgradnji projekta izgradnje 91 stanovanj v Bloku 1 in Bloku 2 v Kopru v višini 50% vseh upravičenih stroškov, nastalih od leta 2020 dalje. Med upravičene stroške sodijo stroški nakupa zemljišča, komunalni prispevek, projektiranje, izvedba in ostali stroški gradnje. Glede na investicijsko vrednost projekta, ki je ocenjena na 16,8 mio eur in zajema vse investicijske stroške skladno z metodologijo izdelave investicijskih programov, je bilo Stanovanjskemu skladu odobreno 8,4 mio eur sredstev.

Povzemamo še določbe iz javnega razpisa: »Izvajalec javnega razpisa (MOP) bo izplačilo sredstev Sklada za načrt in okrevanje upravičencu izvedel enkratno na podlagi končnega poračuna stroškov. Skladno z 32. členom Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023 (Uradni list RS, št. 187/21) je za plačilo pogodbenih obveznosti plačilni rok 30. dan po prejemu popolne dokumentacije, ki je podlaga za izplačilo. Plačila se izvajajo skladno s sklenjeno Pogodbo o sofinanciranju operacije (v nadaljevanju: POS). Priložena dokumentacija vlogi za izplačilo mora biti skladna z Gradbenim zakonom ter Priročnikom o načinu izvajanja Mehanizma za okrevanje in odpornost in drugimi smernicami ter navodili Urada za okrevanje in odpornost (URSOO). Pred podpisom POS, je upravičenec dolžan izvesti javno naročilo skladno z ZJN-3. Upravičenec je dolžan obvestiti MOP o pripravi razpisne dokumentacije za izbor izvajalca del in mu na poziv, kadarkoli poslati vso dokumentacijo v zvezi z razpisom in izborom izvajalca del v pregled. Najkasneje pred plačilom sredstev Sklada za načrt in okrevanje mora MOP pregledati dokumentacijo javnega naročila upravičenca. Upravičene stroške mora prijavitelj – upravičenec dokazati z verodostojnimi knjigovodskimi listinami in jih potrditi s svojim podpisom, skladno z navodili ministrstva in URSOO. Ob zaključku projekta poda upravičenec izjavo, da je s projektom zaključil in da so finančne obveznosti iz pogodbe o sofinanciranju zaključene. Prav tako mora v roku šestih mesecev od izjave o zaključku, predložiti dokazila, da je s končanim projektom dosegel cilje, opredeljene v JR in vlogi. Izjava z dokazili o doseženih ciljih pa mora biti predana na MOP pred 30.06.2026. Vsi stroški in druga predana dokazila, ki so nastali po tem datumu, niso veljavni in upravičeni do sofinanciranja.  Upravičenec mora ob zaključku projekta izdelati končno poročilo. Končno poročilo mora vsebovati tudi poglavje, kjer je opredeljena vsebinska in finančna realizacija na projektu glede na načrtovani finančni in vsebinski okvir projekta v povezavi z doseganjem mejnikov in ciljev.«

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS