Spoštovani,

vezano na vaša vprašanja vam podajamo naslednje odgovore:

Statistični urad je junija zabeležil mesečni padec izdanih gradbenih dovoljenj za stanovanjske stavbe, kar je prvi junijski padec števila gradbenih dovoljenj od leta 2015. Prav tako je letošnje junijsko število gradbenih dovoljenj za stanovanjske stavbe najnižje od leta 2015. Zanima me kako vi komentirate ta padec števila gradbenih dovoljenj?  Ali gre za naključje ali so za tem kakšni konkretni vzroki? Ali lahko govorimo o začetku padca investicijskega cikla v stanovanjsko gradnjo?

Priprava podlag in dokumentacij za izdajo gradbenih dovoljenj in samo izdajanje gradbenih dovoljenj  je dolgotrajnejši proces in ne le upravni postopek samega pridobivanja dovoljenj. Čeprav število gradbenih dovoljenje ne odraža obsega gradenj na določenem območju, se lahko iz števila izdanih gradbenih dovoljenj za stanovanjske gradnje sklepa na naravo razvoja določenega območja in potrebe urejanja bivanja. Če v določeni prostorski enoti tako več let zapored izdajajo samo gradbena dovoljenja za stanovanjsko gradnjo ali teh ni izdajajo, lahko to vpliva na bivanjsko/delovno naravo območja, število delovnih mest na delovno aktivnega prebivalca, gospodarsko razvitost itd. Dejstvo, da je statistično zaznan padec je predpostavljamo povezano bistveno z ukrepi COVID-19, stanjem na investicijskem trgu, omejenemu financiranju stanovanjskih gradenj, negotovosti na področju zaposlovanja (več brezposelnih, na čakanju oz. prejemnikov finančnih pomoči države) in zmanjšanemu številu  priprav dokumentacij za gradnjo, pa tudi manj dogajanj na področju priprave prostorskih aktov s strani lokalnih skupnosti. Investicijski ciklusi na področju stanovanjske gradnje so se v preteklem letu očitno zmanjšali ponekod pa celo ustavili.

Prav tako opažamo v letu 2021 hitrejše rasti cen za gradbena dela. Indeksi za obračun razlike v ceni gradbenih storitev, ki jih izdaja Gospodarska zbornica Slovenije (Zbornica za gradbeništvo in industrije gradbenega materiala) izkazujejo v prvem poletju leta 2021 rast od 9%, kar zagotovo vpliva na število in razvoj investicij stanovanjske gradnje zasebnih investitorjev kot tudi javnih naročnikov.

Koliko gradbenih dovoljenje za gradnjo javnih najemnih stanovanj ste letos vložili oziroma prejeli na vašem skladu?

Stanovanjski sklad RS ne izdaja gradbenih dovoljenj. Vezano na lastne investicijske projekte pa je v omenjenem obdobju Sklad prejel izdana gradbena dovoljenja za večstanovanjske objekte na lokacijah:

DOLGI MOST, LJUBLJANA – pravnomočno marec 2021 in NAD DOLINSKO 3 – Blok 2, KOPER – pravnomočno januar 2021, NAD DOLINSKO 3 – Blok 1, KOPER – vloženo GD december 2020

Koliko gradbenih dovoljenj ste po letih dobili od leta 2015?

Vezano na lastne investicijske projekte je Sklad v omenjenem obdobju Sklad prejel izdana gradbena dovoljenja za večstanovanjske objekte na lokacijah:

NOVO BRDO E2 in E3, LJUBLJANA – pravnomočno GD junij 2018 (vloženo februar 2018), GERBIČEVA, LJUBLJANA – pravnomočno julij 2019 (vloženo december 2018), POD PEKRSKO GORCO – Faza 1 in Faza 2, MARIBOR – pravnomočno oktober 2019 (vloženo  december 2018, integralni postopek), DOLGI MOST, LJUBLJANA – pravnomočno marec 2021 (vloženo julij 2020), NAD DOLINSKO 3 – Blok 2, KOPER – pravnomočno januar 2021 (vloženo avgust 2019)

Koliko gradbenih dovoljenj boste vložili do konca tega kleta in za katere projekte?

Sklad bo v letih 2021 in 2022 predvidoma vložil vloge za pridobitev GD v lastnih investicijskih projektih na lokacijah  PODBREZNIK NOVO MESTO, PARTIZAN JESENICE, OB SAVI KRANJ 1. FAZA, LUKOVICA.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

pošiljamo vam odgovore na vaša novinarska vprašanja:

Koliko prijav ste prejeli? Ste zadovoljni s številom prejetih prijav?

Vas je končna številka mogoče kakorkoli presenetila bodisi v pozitivnem bodisi v negativnem smislu?

V 1. roku zbiranja prijav za najem postelje v Skupnosti za mlade Gerbičeva v Ljubljani smo od 22.6. – 12.7.2021 prejeli 85 prijav. Prijave za najem so v fazi pregledovanja ustreznosti izpolnjevanja pogojev, dopolnjevanja in pridobivanja podatkov s strani FURS. S številom prijav smo zadovoljni, njihovo število je pričakovano glede na dejstvo, da gre za pilotni projekt in glede na to, da je trenutna situacija zaradi CIVID-19 še vedno malce negotova. Prepričani smo, da se bo objekt počasi zapolnil in izpolnil marsikatero željo mladih po osamosvojitvi.

Koliko prosilcev je izrazilo željo za bivanje v eno-, koliko v dvo- in koliko v triposteljni sobi?

Od zainteresiranih prosilcev je 70 prosilcev za glavno željo izbralo 1 posteljno bivalno enoto, 15 pa jih je kot glavno željo izbralo 2 ali/in 3 posteljno bivalno enoto.

Koliko prijav za bivanje v bivalnih enotah za gibalno ovirane osebe ste prejeli?

Za bivanje v bivalnih enotah, prilagojenih invalidom, smo v prvem roku zbiranja prejeli eno prijavo.

Glede na to, da običajno pri takšnih razpisih prosilci ne rabijo vplačati zneska za resnost prijave (v konkretnem primeru je pogoj plačilo 100 evrov), nas zanima, ali so vsi prosilci to storili? Če ne, koliko prosilcev ni plačalo omenjenega zneska in njihovih prošenj torej sklad ne bo obravnaval? Zakaj ste se odločili za ta pogoj, ste pri kakšnih drugih razpisih imeli slabe izkušnje?

Od 85 prejetih prijav samo 5 prijaviteljev ni plačalo zneska za resnost prijave oziroma še niso izkazali morebitnega plačila. Vsem prijaviteljem je bilo po prejemu prijave posredovano obvestilo o vodenju prijave in po potrebi poziv za dopolnitev prijave. Znesek za resnost prijave je pogoj za prijavo in hkrati dokazilo za resnost ponudbe na razpise Stanovanjskega sklada RS za oddajo v najem. Vplačani znesek se izbranemu prosilcu neobrestovan všteje kot del varščine, neizbranim prosilcem pa se vplačani znesek neobrestovan vrne najkasneje v petih delovnih dneh po vsakokratnem izboru.

Kdaj pričakujete, da bodo prosilci obveščeni o uspešnosti njihovih vlog?

Izbor za dodelitev postelj prvim najemnikom bo potekal 22.7.2021. Izbrani najemniki bodo obvestila prejeli najkasneje v roku 7 dni po izboru.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

pošiljamo vam odgovore na vaša novinarska vprašanja:

Katere projekte bo Stanovanjski sklad RS zaključil letos in koliko sredstev imate letos na voljo za gradnjo novih stanovanj? Koliko novih projektov sklada je že napovedanih?

Resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu 2015 – 2025 (ReNSP15–25) je bila sprejeta z namenom in ciljem ureditve razmer na stanovanjskem področju ter hkrati z dolgoročnim zagotavljanjem kakovosti bivanja za vse populacije ljudi. Vloga glavnega izvajalca nacionalne stanovanjske politike je bila dodeljena Stanovanjskemu Skladu Republike Slovenije, javnemu Skladu (v nadaljevanju: Sklad). Sklad je kot izvajalec ukrepov in aktivnosti stanovanjske politike na nacionalni ravni glavni ponudnik javnega fonda najemnih stanovanj. Tako je eden od osnovnih ciljev Sklada skrb za uravnoteženo ponudbo primernih najemnih stanovanj za vse skupine prebivalstva prednostno mladim, mladim družinam, družinam ter starejši populaciji.

Sklad zagotavlja javni najemni stanovanjski fond kot:

1. investitor lastnih gradenj najemnih stanovanj,
2. sofinancer in soinvestitor v sodelovanju z občinami in drugimi prosilci oz. ponudniki s Programom sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj in bivalnih enot ter s Programom sofinanciranja zagotavljanja stanovanjskih enot za starejše osebe in
3. kupec na podlagi Javnega poziva za nakup stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj.

Sklad bo v sklopu lastnih investicij do leta 2021 in 2022 v Ljubljani, Mariboru in Kopru, zaključil gradnjo 1137 javnih najemnih stanovanj (od tega 85 oskrbovanih stanovanj za starejše). Stanovanja so različnih velikosti (v povprečju od 35 do 85m2 stanovanjskih površin), v sklopu pilotnega projekta Skupnost za mlade Gerbičeva pa manjše bivalne enote za bivalno osamosvojitev  mladih od 18 do 29 leta starosti. Do leta 2025 ima Sklad v sklopu lastnih investicij namen zgraditi še 446 javnih najemnih stanovanj (od tega 28 oskrbovanih stanovanj za starejše) na različnih lokacijah v Sloveniji (Izola, Novo mesto Jesenice, Kranj in Lukovica). Prav tako Sklad pripravlja investicije  na daljši rok za pridobitev  1460 javnih najemnih stanovanj (od tega 90 oskrbovanih stanovanj za starejše) na različnih lokacijah po Sloveniji (Ljubljana, Novo mesto, Nova Gorica, Maribor, Kranj) sukcesivno  z začetkom gradnje od leta 2025. Razvoj investicij v naslednjih letih  je odvisen  od zagotovitve sistemskega vira financiranja, višjega obsega zadolževanja ter izvedbe ostalih ukrepov na strani države.

V skladu z določili Programa sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj v letih 2016 do 2020, bo v letošnjem in naslednjem letu dokončanih še 575 stanovanjskih enot (od tega jih bo 58 v lasti Sklada)  na različnih lokacijah v Sloveniji (Ljubljana, Celje, Rogaška Slatina, Koper, Slovenske Konjice in Zreče). V prihodnosti, po objavi novega programa, namerava Sklad do konca leta 2025, v primeru zadostnih sredstev, zagotoviti 100 bivalnih enot in 400 stanovanj s parkirnimi mesti.

V skladu z določili Programa sofinanciranja zagotavljanja stanovanjskih enot za starejše osebe v letih 2017 do 2020, bo v letošnjem in naslednjem letu dokončanih še 44 stanovanjskih enot v Celju in Šmarju pri Jelšah (od tega 15 v lasti Sklada). V prihodnosti, po objavi novega programa, namerava Sklad do konca leta 2025, v primeru zadostnih sredstev, pridobiti do 150 novih oskrbovanih stanovanj in 50 mest v domovih za ostarele.

Na podlagi Javnega poziva za nakupe stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj pa je v gradnji in realizaciji 241 stanovanjskih enot (Kočevje, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec, Črnomelj, Murska Sobota in Podčetrtek). Z nakupi preko javnega poziva in na javnih dražbah Sklad do konca leta 2025 načrtuje v primeru razpoložljivih sredstev skupno pridobiti 500 dokončanih stanovanj za javni najem.

Oba programa in javni poziv so se zaključili z 31.12.2020. Sklad je v Poslovni politiki Sklada za obdobje 2021 do 2025 ter  Poslovnem in finančnem načrtu za leti 2021/2022 predvidel, da bodo tudi za novo obdobje sprejeti novelirana programa in javni poziv in sicer že mesecu juliju 2021.

V skladu s Poslovno finančnim načrtom je v letu 2021 predvidenih 102,7 mio investicijskih odhodkov, od tega znašajo predvideni odhodki s pridobivanjem stanovanj z lastnimi investicijami 72,4 mio in 30,2 mio za nakupe stanovanj.

Kako velik problem je za sklad rast cen vhodnih materialov?

V že sklenjenih gradbenih pogodbah imamo dogovorjene fiksne cene, ki upoštevajo tudi morebitne podražitve materialov.

Rast cen spremljamo preko Indeksov za obračun razlike v ceni gradbenih storitev, ki ga izdaja Gospodarska zbornica Slovenije, kar tudi kalkuliramo v naše investicijske projekte skladno s predpisi.

Zagotovo pa bo trend hitrejše rasti v letu 2021 (kvartalni indeks izkazuje podražitev stanovanjske gradnje v višini 3%) vplival na investicijske vrednosti planiranih projektov  javnih najemnih stanovanjih in posledično na višino stroškovnih najemnin.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

posredujemo odgovore na vaša vprašanja:

1. Koliko kvadratnih metrov prostorov gradu Zavrč je v lasti Stanovanjskega sklada RS? Kateri prostori oz. zemljišča?

Sklad ima v lasti 4 stanovanja v skupni izmer 253,84 m2 (po točkovalnih zapisnikih).   Tri stanovanja so zasedena z najemniki neprofitnih stanovanj eno stanovanje je prazno.

2. Katerega leta je sklad postal lastnik prostorov?

Sklad je postal lastnik leta 1994.

3. Ali načrtujete morebitno prodajo prostorov v vaši lasti?

Sklad načrtuje, da odproda stanovanja. Ker pa so stanovanja zasedena pa zaenkrat nimamo sprejete odločitve o prodaji.

4. Koliko je še najemnikov vaših prostorov in kakšne najemnine plačujejo na mesečni ravni?

Tri stanovanja so oddana v najem. Skupna najemnina za tri stanovanja znaša 215,72 EUR mesečno (82,76 EUR, 72, 36 EUR in 60,60 EUR).

5. Koliko sredstev je sklad investiral v vzdrževanje gradu oz. prostorov v njegovi lasti v vseh letih lastništva?

Leta 2016 je Sklad izvedel (vložena 2004), da objekt ni predmet denacionalizacije, do takrat so se izvajala samo najnujnejša vzdrževalna dela. Sklad je vložil cca 38.500,00 EUR.

6. Kakšni so vaši načrti glede urejanja in morebitnih investicij v sam grad Zavrč?

Skladno s sprejeto strategijo, Stanovanjski sklad RS ne odprodaja zasedenih stanovanj, ampak prodaja izpraznjena stanovanja, katerih obnova bi bila ekonomsko nesmotrna in se zato smatrajo kot nepotrebno                       premoženje.

Več o pogojih predpisih prodaje  premoženja Stanovanjskega  sklada RS si lahko preberete na povezavi :  https://ssrs.si/javne-drazbe/.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

V okviru projekta Obljuba dela dolg spremljamo izvajanje zaveze iz koalicijske pogodbe, da bo vlada povečala namenska proračunska sredstva za gradnjo stanovanj.

V zvezi s tem vas prosim za odgovor na naslednje vprašanje:
– Koliko sredstev za gradnjo stanovanj (neposredno ali posredno, denimo prek dokapitalizacij) je republiški stanovanjski sklad prejel iz državnega proračuna po letih od leta 2015 do vključno letos.

V spodnji tabeli vam posredujemo dogovore na vaše vprašanje.

Stanovanjski sklad RS je v obdobju od 2015 do 2021 prejel dokapitalizacije po letih:

Neprofitna stanovanja na Kocljevi ulici v Murski Soboti.

• Koliko stanovanj bo za oddajo?
• Kdaj bodo odprte prijave – kje in kako se interesenti lahko prijavijo?
• Kakšni so pogoji?

Stanovanjski sklad RS je na Kocljevi v Murski Soboti na podlagi Javnega poziva za nakup izvedel nakup 27 stanovanj s pripadajočimi parkirnim mesti.

Vsa stanovanja bodo na voljo za dolgoročni najem po stroškovni najemnini.

Najemniki oziroma najemnice stroškovnih stanovanj so lahko popolno poslovno sposobne fizične osebe, če imajo dovoljenje za stalno bivanje v Republiki Sloveniji ter pravne osebe zasebnega in javnega prava oziroma organizacije, vse s sedežem v Republiki Sloveniji.

Prednostne kategorije objavljenega razpisa za oddajo stanovanj v stroškovni najem so mlade družine, družine z osnovnošolskim otrokom, družine ter mlade osebe do 29. leta starosti. Znotraj teh kategorij imajo prednost prosilci, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje. Celotna razpisna dokumentacija je dostopna na spletni strani Stanovanjskega sklada RS (http://www.najem.stanovanjskisklad-rs.si/).

Stanovanja bodo predvidoma dokončana proti koncu leta 2021, najemnikom Stanovanjskega sklada RS pa bodo na voljo po vključitvi stanovanj v ponudbo preko javnega razpisa, in sicer po dokončanju gradnje, pridobitvi vseh potrebnih dovoljenj in prevzemu stanovanj s strani Stanovanjskega sklada RS.

V spodnjem tekstu vam pošiljamo odgovore na vaša vprašanja:

• Koliko stanovanj naj bi skupaj z občinskimi stanovanjskimi skladi zgradili do leta 2025? Drži, da okoli 10 tisoč najemnih stanovanj?
• Koliko javnih najemnih stanovanj boste zgradili vi do leta 2025 (po letih)?
• Koliko enot je trenutno v gradnji? Katerih velikosti
• Kaj je v pripravi, kdaj bodo začetku gradenj, koliko enot, kje … ?

Resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu 2015 – 2025 (ReNSP15–25) je bila sprejeta z namenom in ciljem ureditve razmer na stanovanjskem področju ter hkrati z dolgoročnim zagotavljanjem kakovosti bivanja za vse populacije ljudi. Vloga glavnega izvajalca nacionalne stanovanjske politike je bila dodeljena Stanovanjskemu Skladu Republike Slovenije, javnemu Skladu (v nadaljevanju: Sklad). Sklad je kot izvajalec ukrepov in aktivnosti stanovanjske politike na nacionalni ravni glavni ponudnik javnega fonda najemnih stanovanj. Tako je eden od osnovnih ciljev Sklada skrb za uravnoteženo ponudbo primernih najemnih stanovanj za vse skupine prebivalstva prednostno mladim, mladim družinam, družinam ter starejši populaciji.

Sklad zagotavlja javni najemni stanovanjski fond kot:

1. investitor lastnih gradenj najemnih stanovanj,
2. sofinancer in soinvestitor v sodelovanju z občinami in drugimi prosilci oz. ponudniki s Programom sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj in bivalnih enot ter s Programom sofinanciranja zagotavljanja stanovanjskih enot za starejše osebe in
3. kupec na podlagi Javnega poziva za nakup stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj.

Sklad bo v sklopu lastnih investicij do leta 2021 in 2022 v Ljubljani, Mariboru in Kopru, zaključil gradnjo 1137 javnih najemnih stanovanj (od tega 85 oskrbovanih stanovanj za starejše). Stanovanja so različnih velikosti (v povprečju od 35 do 85m2 stanovanjskih površin), v sklopu pilotnega projekta Skupnost za mlade Gerbičeva pa manjše bivalne enote za bivalno osamosvojitev  mladih od 18 do 29 leta starosti. Do leta 2025 ima Sklad v sklopu lastnih investicij namen zgraditi še 446 javnih najemnih stanovanj (od tega 28 oskrbovanih stanovanj za starejše) na različnih lokacijah v Sloveniji (Izola, Novo mesto Jesenice, Kranj in Lukovica). Prav tako Sklad pripravlja investicije  na daljši rok za pridobitev  1460 javnih najemnih stanovanj (od tega 90 oskrbovanih stanovanj za starejše) na različnih lokacijah po Sloveniji (Ljubljana, Novo mesto, Nova Gorica, Maribor, Kranj) sukcesivno  z začetkom gradnje od leta 2025. Razvoj investicij v naslednjih letih  je odvisen  od zagotovitve sistemskega vira financiranja, višjega obsega zadolževanja ter izvedbe ostalih ukrepov na strani države.

V skladu z določili Programa sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj v letih 2016 do 2020, bo v letošnjem in naslednjem letu dokončanih še 575 stanovanjskih enot (od tega jih bo 58 v lasti Sklada)  na različnih lokacijah v Sloveniji (Ljubljana, Celje, Rogaška Slatina, Koper, Slovenske Konjice in Zreče). V prihodnosti, po objavi novega programa, namerava Sklad do konca leta 2025, v primeru zadostnih sredstev, zagotoviti 100 bivalnih enot in 400 stanovanj s parkirnimi mesti.

V skladu z določili Programa sofinanciranja zagotavljanja stanovanjskih enot za starejše osebe v letih 2017 do 2020, bo v letošnjem in naslednjem letu dokončanih še 44 stanovanjskih enot v Celju in Šmarju pri Jelšah (od tega 15 v lasti Sklada). V prihodnosti, po objavi novega programa, namerava Sklad do konca leta 2025, v primeru zadostnih sredstev, pridobiti do 150 novih oskrbovanih stanovanj in 50 mest v domovih za ostarele.

Na podlagi Javnega poziva za nakupe stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj pa je v gradnji in realizaciji 241 stanovanjskih enot (Kočevje, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec, Črnomelj, Murska Sobota in Podčetrtek). Z nakupi preko javnega poziva in na javnih dražbah Sklad do konca leta 2025 načrtuje v primeru razpoložljivih sredstev skupno pridobiti 500 dokončanih stanovanj za javni najem.

Oba programa in javni poziv so se zaključili z 31.12.2020. Sklad je v sprejeti Poslovni politiki Sklada za obdobje 2021 do 2025 (sprejeta v marcu 2021 s strani Vlade RS) ter v Poslovnem in finančnem načrtu za leti 2021/2022 (ki je še v postopku sprejema s strani ustanovitelja, ki ga zastopa Vlada RS) predvidel, da bodo tudi za novo obdobje sprejeti novelirana programa in javni poziv. Sprejem je predviden po sprejemu Poslovnega in finančne načrta Stanovanjskega sklada RS za leti 2021 in 2022, ki je še v postopku na Vladi RS.

Vezano na vaša vprašanja vam podajamo odgovore:

Ali imate podatke o tem, če plaz ogroža tudi stanovanja republiškega stanovanjskega sklada? Za kako resno ogroženost gre?

Stanovanjski sklad RS ni več lastnik omenjenih stanovanj, ki so bila prodana in predana v letu 2018 ter glede na to ne razpolaga z zaprošenimi podatki.

Koliko stanovanj ima tam republiški stanovanjski sklad in koliko ljudi živi v teh stanovanjih? Kdaj so bila ta stanovanja zgrajena?

Kot omenjeno zgoraj Stanovanjski sklad RS ni več lastnik nobenega stanovanja na navedeni lokaciji. Stanovanja so bila zgrajena v letu 2017. S podatki o številu oseb, ki živijo v teh stanovanjih, tako ne razpolagamo.

Ali ste seznanjeni s tem, kaj naj bi se gradilo na sosednjem gradbišču?

Stanovanjski sklad RS ni investitor gradnje na sosednjem zemljišču, zato predlagamo, da se za informacije obrnete neposredno na pristojni upravni organ ali lastnika nepremičnin, kjer poteka gradnja.

Vezano na vaša vprašanja vam posredujemo odgovore.

1/ Koliko stanovanj bo po načrtih zgradil Stanovanjski sklad RS v prihodnji letih oziroma do leta 2025?

Resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu 2015 – 2025 (ReNSP15–25) je bila sprejeta z namenom in ciljem ureditve razmer na stanovanjskem področju ter hkrati z dolgoročnim zagotavljanjem kakovosti bivanja za vse populacije ljudi. Vloga glavnega izvajalca nacionalne stanovanjske politike je bila dodeljena Stanovanjskemu Skladu Republike Slovenije, javnemu Skladu (v nadaljevanju: Sklad). Sklad je kot izvajalec ukrepov in aktivnosti stanovanjske politike na nacionalni ravni glavni ponudnik javnega fonda najemnih stanovanj. Tako je eden od osnovnih ciljev Sklada skrb za uravnoteženo ponudbo primernih najemnih stanovanj za vse skupine prebivalstva prednostno mladim, mladim družinam, družinam ter starejši populaciji.

Sklad zagotavlja javni najemni stanovanjski fond kot:

1. investitor lastnih gradenj najemnih stanovanj,
2. sofinancer in soinvestitor v sodelovanju z občinami in drugimi prosilci oz. ponudniki s Programom sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj in bivalnih enot ter s Programom sofinanciranja zagotavljanja stanovanjskih enot za starejše osebe in
3. kupec na podlagi Javnega poziva za nakup stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj.

Sklad bo v sklopu lastnih investicij do leta 2021 in 2022 v Ljubljani, Mariboru in Kopru, zaključil gradnjo 1137 javnih najemnih stanovanj (od tega 85 oskrbovanih stanovanj za starejše). Do konca leta 2025 pa ima Sklad v sklopu lastnih investicij namen zgraditi še 446 javnih najemnih stanovanj na različnih lokacijah v Sloveniji.

V skladu z določili Programa sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj v letih 2016 do 2020, bo v letošnjem in naslednjem letu dokončanih še 575 stanovanjskih enot (od tega jih bo 58 v lasti Sklada). Skupno namerava Sklad do konca leta 2025 s tem programom v primeru zadostnih sredstev zagotoviti 100 bivalnih enot in 400 stanovanj s parkirnimi mesti.

V skladu z določili Programa sofinanciranja zagotavljanja stanovanjskih enot za starejše osebe v letih 2017 do 2020, bo v letošnjem in naslednjem letu dokončanih še 44 stanovanjskih enot (od tega jih bo 15 v lasti Sklada). Skupno namerava Sklad do konca leta 2025 s tem programom v primeru zadostnih sredstev pridobiti do 150 novih oskrbovanih stanovanj in 50 mest v domovih za ostarele.

Na podlagi Javnega poziva za nakupe stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj pa je v gradnji in realizaciji 241 stanovanjskih enot. Z nakupi preko javnega poziva in na javnih dražbah Sklad do konca leta 2025 načrtuje v primeru razpoložljivih sredstev skupno pridobiti 500 dokončanih stanovanj za javni najem.

Oba programa in javni poziv so se zaključili z 31.12.2020. Sklad je v sprejeti Poslovni politiki Sklada za obdobje 2021 do 2025 (sprejeta v marcu 2021 s strani Vlade RS) ter v Poslovnem in finančnem načrtu za leti 2021/2022 (ki je še v postopku sprejema s strani ustanovitelja, ki ga zastopa Vlada RS) predvidel, da bodo tudi za novo obdobje sprejeti novelirana programa in javni poziv. Sprejem je predviden po sprejemu Poslovnega in finančne načrta Stanovanjskega sklada RS za leti 2021 in 2022, ki je še v postopku na Vladi RS.

2/ Koliko jih bo zgradil v Ljubljani in koliko v drugih mestih v Sloveniji, predvsem v teh regijskih središčih: Maribor, Celje, Kranj in Koper?

V sklopu lastnih investicij bo Sklad do konca leta 2025 v Ljubljani zgradil 647 javnih najemnih stanovanj, v Mariboru 400, v Kranju 187 ter v Kopru 90.

3/ Koliko od teh stanovanj bo javnih najemnih in koliko komercialnih (lastniških), namenjenih prodaji na trgu?

Vsa stanovanja so oz. bodo namenjena oddaji v najem, saj Stanovanjski sklad RS od 1.1.2017 skladno z usmeritvami ustanovitelja – države pospešeno usmerja vse svoje napore v povečanje javne najemnega fonda po celotni Sloveniji.

4/ Ali imate mogoče podatke, koliko naj bi se v tem obdobju zgradilo še stanovanj pod investicijskim okriljem drugih mestnih stanovanjskih skladov in občin v Sloveniji?

Stanovanjski sklad RS zagotavlja najemna stanovanja za različne skupine prebivalstva tudi v sodelovanju z občinami, lokalnimi javnimi stanovanjskimi skladi in drugimi prosilci oziroma ponudniki (kot pojasnjeno pri prvem odgovoru), vendar pa  ni stvarno pristojen za zbiranje ali evidentiranje podatkov o investicijskih načrtih za pridobivanje najemnih stanovanj v mestnih ali drugih občinah ter mestnih občinskih skladih v Sloveniji. Posledično Sklad ne razpolaga s podatki za katere zaprošate.

5/ Kako bo ponudba teh novih stanovanj konkretno vplivala na (stabilizacijo) cen stanovanj v Ljubljani in v slovenskem povprečju?

Pričakujemo, da bo ponudba novih najemnih stanovanj za različne skupine prebivalstva,  ki bodo zagotovljena s strani Stanovanjskega sklada RS s projekti Sklada (kjer Sklad deluje kot

1. investitor lastnih gradenj najemnih stanovanj,
2. sofinancer in soinvestitor v sodelovanju z občinami in drugimi prosilci oz.  ponudniki s Programom sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj in bivalnih enot ter s Programom sofinanciranja zagotavljanja stanovanjskih enot za starejše osebe ter
3. kot  kupec na podlagi Javnega poziva za nakup stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj) ob spremembah stanovanjske zakonodaje, ki so še v postopku sprejema s strani DZ (SZ-1E – predvideva zvišanje neprofitne najemnine in povišanje subvencij ter povečanje zadolževanja javnih skladov ter predkupno pravico Stanovanjskega sklada RS) deloma res  zmanjšala primanjkljaj javnih najemnih stanovanj, ki je trenutno ocenjen na dobrih 9.000 stanovanj, kar se bo posledično odrazilo tudi v gibanjih najemnin na prostem trgu tam kjer bodo gibanja ponudbe in povpraševanja najbolj izrazita (dokument PROSO, november 2016).

Vseeno pa je potrebno opozoriti, da bo delež k zmanjšanju primanjkljaja prispeval tudi zasebni sektor v obliki novih gradenj stanovanj, rekonstrukcij – prenov in z aktivacijo praznih (neoddanih) stanovanj za potrebe (upajmo ne le kratkoročnega Airbnb) najema in z vstopom v  delovanje javne najemne službe (zagotavljanje stanovanj za oddajo v podnajem preko Stanovanjskega sklada RS), ki jo predvideva ReNSP15-25 (in je trenutno še v postopku sprejemanja zakonodajnih podlag SZ-1E).

1. Kje točneje bo Stanovanjski sklad v Mariboru gradil svoja stanovanja?

Stanovanjski sklad RS na južnem delu mesta Maribor v četrtni skupnosti Studenci, na območju med Kamenškovo ulico in Šarhovo ulico že gradi najemna stanovanja v stanovanjski soseski Pod Pekrsko gorco. V načrtu pa je tudi izgradnja najemnih stanovanj v stanovanjski soseski Novo Pobrežje, ki  bo umeščena med Ulico Veljka Vlahovića in Puhovo ulico.

2. Koliko so velika zemljišča, kjer bodo zrasla stanovanja?

Nova stanovanjska soseska Pod Pekrsko gorco nastaja na zemljišču v velikosti 4,7 ha. Stavbno zemljišče, na katerem je predvidena izgradnja stanovanjske soseske Novo Pobrežje je veliko 4,36 ha.

3. Koliko stanovanj bo na voljo na posamezni lokaciji in kdaj bodo prva stanovanja na voljo (zanima me za obe lokaciji?

Na lokaciji Pod Pekrsko gorco bo na voljo 400 javnih najemnih stanovanj, od tega tudi 60 oskrbovanih stanovanj za starejše. V sosesko bosta vključena še Dnevni center aktivnosti za starejše občane in prostor za 2 oddelka vrtca ter stanovanjska enota skupnosti Sožitje. Javni program bo obogatil družbeno pestrost soseske in omogočal medgeneracijsko sodelovanje. Izgradnja poteka v dveh fazah po posameznih funkcionalnih enotah – v prvi fazi bo zagotovljenih 212 najemnih stanovanj od tega 30 oskrbovanih stanovanj za starejše, v drugi fazi pa še 188 najemnih stanovanj od tega 30 oskrbovanih stanovanj za starejše. Zaključek gradnje je predviden v decembru 2021 oziroma v začetku leta 2022. Na lokaciji Novo Pobrežje bo predvidoma zgrajenih 431 stanovanj, in sicer v območju O1 313 javnih najemnih stanovanj in 30 oskrbovanih stanovanj, v območju O2 pa 58 javnih najemnih stanovanj ter 30 oskrbovanih stanovanj. V sosesko bo vključen tudi družbeni program, ki nastaja v sodelovanju z mestno občino Maribor. Začetek gradnje prve faze je predviden v letu 2025.

4. Koliko bodo stanovanja na posamezni lokaciji velika?

Stanovanja na lokaciji Pod Pekrsko gorco bodo v velikosti od 35 do 85 kvadratnih metrov, na lokaciji Novo Pobrežje pa v velikosti od 45 do 91 kvadratnih metrov.

5. Kako velike pa bodo posamezne stavbe?

Stanovanjske stavbe soseske Pod Pekrsko gorco bodo imele skupno garažo v kletni etaži, ter tri nadzemne etaže (P+2) s stanovanjskim programom. V stanovanjski soseski Novo Pobrežje so predvideni stolpiči gabaritov 23m x 27m (višina objektov P+4 in P+2) in 19m x 27m (višina objektov P+3 in P+5), objekti z oskrbovanimi stanovanji pa so gabarita 25m x 27m (višina objektov P+4).

6. Koliko blokov bo zraslo na posameznih lokacijah, torej koliko Pod Pekrsko gorco in koliko na Pobrežju?

Na lokaciji Pod Pekrsko gorco bo skupno 9 stavb in 2 podzemni garaži. Na lokaciji Novo Pobrežje bo 15 stolpičev, od tega dva z oskrbovanimi stanovanji.

7. Že lahko govorimo o ceni stanovanj, morda okvirno?

Stanovanjski sklad RS vse od začetka leta 2017 skladno z usmeritvijo svojega ustanovitelja, torej države, stanovanj ne gradi več za prodajo na trgu, temveč le še za oddajo v najem. Najemnina bo določena za vsako stanovanje posebej in bo odvisna od investicijske vrednosti projekta ter bo določena sklepom in znana z objavo razpisa.

8. Kako bo potekala prodaja stanovanj?

Stanovanja ne bodo namenjena prodaji, temveč kot navedeno oddaji v stroškovni najem. Oddaja stanovanj Stanovanjskega sklada RS poteka preko Javnega razpisa za oddajo, ki je objavljen na naši spletni strani https://ssrs.si/ (rubrika Oddaja, Razpisi).

9. Komu bodo stanovanja namenjena (morda mladim družinam, mladim …)?

Skladno z aktualnim Javnim razpisom za oddajo, lahko na razpisu sodelujejo vsi državljani Republike Slovenije in državljani drugih držav, če imajo dovoljenje za stalno bivanje v Republiki Sloveniji. V primeru več prijav za isto stanovanje pa imajo prednost mlade družine, sledijo družine z osnovnošolskim otrokom, družine, mlade osebe ter ostali. Znotraj vseh kategorij imajo prednost prosilci, ki ustrezno izkažejo, da prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje oziroma tega vprašanja nimajo zadovoljivo rešenega, znotraj kategorij mlada družina, družina z osnovnošolskim otrokom in družina pa družine z več otroki,  s tem, da se trije otroci ali več otrok štejejo enako.

10. Kako je s podporno infrastrukturo, kot so parkirna mesta, zelena mobilnost …?

V stanovanjski soseski Pod Pekrsko gorco bo v podzemni garaži zagotovljenih 550 parkirnih mest za stanovalce. Parkiranje za poslovni program in obiskovalce bo na terenu. Zagotovljena bo tudi zelena mobilnost, stanovalci bodo imeli možnost namestitve lastne polnilnice na parkirnem mestu, zagotovljeno pa bo tudi mesto za javno polnilnico, urejena bodo otroška igrišča in rekreacijske površine v povezavi z naravno okolico.  Na lokaciji Novo Pobrežje bodo parkirna mesta za stanovalce v podzemnih garažah in sicer je za vsako stanovanje predvideno 1PM. Za obiskovalce soseske so predvidena zunanja parkirna mesta.

11. Je gradnja Pod Pekrsko gorco že v teku? Kaj pa na Pobrežju?

Gradnja stanovanjske soseske Pod Pekrsko gorco je že v teku, stanovalci se bodo lahko vselili v prvi polovici leta 2022. Za lokacijo Novo Pobrežje trenutno potekajo načrtovalske aktivnosti in sicer je v pripravi prostorski akt OPPN, katerega sprejem je predviden proti koncu leta 2021, sledila bo izdelava projektne dokumentacije in pridobivanje ustreznih dovoljenj. Začetek gradnje prve faze je predviden v letu 2025.

12. Nam lahko opišete časovnico gradnje Pod Pekrsko gorco in časovnico gradnje na Pobrežju?

Gradnja obeh faz na lokaciji Pod Pekrsko gorco je v polnem zagonu.  V juniju 2021 bodo končana gradbena dela na 2. fazi, medtem ko na 1. fazi že intenzivno potekajo obrtniška in inštalacijska dela ter urejanje komunalne infrastrukture. Gradnja na lokaciji Novo Pobrežje se bo pričela predvidoma v letu 2025, ko bo določen tudi terminski plan gradnje.

13. Kaj vse ste morali zagotoviti ali pa še morate, za gradnjo na obeh lokacijah?

Za stanovanjsko sosesko Pod Pekrsko gorco bo potrebno izvesti rekonstrukcijo dela Kamenškove in Šarhove ulice z novim uvozom, izgradnjo notranje ulice z vso potrebno komunalno infrastrukturo ter vstopni park, ki bo namenjen celotni soseski. Na lokaciji Novo Pobrežje pogojev za gradnjo še nimamo, saj je projekt šele v fazi izdelave prostorskega akta OPPN, ko investitor pripravlja posamične ekspertne strokovne podlage, ki jih zahtevajo nosilci urejanja prostora in tudi strokovne podlage za komunalno opremljanje zemljišča.

14. Kdo je stavbe zasnoval?

Projektno dokumentacijo za stanovanjsko sosesko Pod Pekrsko gorco je pripravilo podjetje Kostak GIP d.o.o. iz Krškega s partnerji Jereb in Budja arhitekti d.o.o. iz Ljubljane ter Arhitekti Dobrin d.o.o. iz Ljubljane. Za stanovanjsko sosesko Novo Pobrežje pa projektno dokumentacijo pripravlja podjetje Reichenberg arhitektura d.o.o. iz Maribora, ki je zmagalo na javnem urbanistično arhitekturnem natečaju. Prostorski akt OPPN pa izdeluje podjetje Razvojni center planiranje d.o.o. iz Celja.

15. Kako bo z okoliškim prometom? Bo gradnja oziroma nova stanovanja kaj vplivala na sam promet?

Gradnja stanovanjske soseske Pod Pekrsko gorco poteka brez bistvenega vpliva na prometno situacijo v soseski, zemeljski izkopi in večja gradbena dela so končana, ob izvedbi rekonstrukcije Kamenškove ulice in posegov na Šarhovi ulici pa bo prometni režim prilagojen glede na termin izvajanja del in v skladu s predpisi Mestne občine Maribor. Za lokacijo Novo Pobrežje je v pripravi prostorski akt OPPN v okviru katerega bo izdelana prometna študija, ki bo podala oceno vplivov. Mirujoči promet nove soseske predvideva vse rešitve v zvezi s parkiranjem na zemljiščih znotraj območja OPPN.

16. Na Pobrežju je planirana tudi gradnja dveh stanovanjskih stolpičev, kaj to pomeni?

S podatki o gradnji drugih dveh stanovanjskih stolpičev na lokaciji Pobrežje ne razpolagamo.

17. Nam lahko na kratko še opišete zgodbo Sklada in pa njegov razvoj?

Kronološki opis razvoja in delovanja SSRS je na voljo na tejle povezavi: https://ssrs.si/o-nas/koristne-informacije/

18. Je Slad v preteklih treh letih že gradil v Mariboru?

Stanovanjski sklad RS v preteklih treh letih drugih novogradenj v Mariboru ni izvajal.

19. Kaj pa nadaljnji načrti za Maribor? Imate v načrtu graditi še kaj drugega oziroma novega?

Drugih novogradenj v mestu Maribor v tem trenutku nimamo v planu.