Vezano na vprašanja v sporočilu z dne 5.1.2021 s strani Dnevnika:

1. V katerih občinah po Sloveniji na SS zaznavate, da so največje potrebe po stanovanjih?
2. Kakšni so načrti SS za naslednjih pet let, kje se bodo gradila stanovanja, torej nove soseske? Prosim, če jih naštejete ter koliko bo v posameznih soseskah stanovanj ter koliko bodo vredne posamezne investicije.
3. Bodo ta stanovanja šla v neprofitni najem ali prodajo?
4. Koliko stanovanj in kje je SS zgradil v zadnjih petih letih? Kolikšna je bila vrednost teh investicij?
5. Kakšne so cene neprofitnih najemnin stanovanj SS v Sloveniji?
6. Ali SS gradi tudi stanovanja za odkup? Katere od naložb, ki jih načrtujete v naslednjih 5 letih, bodo namenjene odkupu in po kakšnih cenah?
7. Koliko stanovanj v tem trenutku je v fondu SS in koliko od tega je prostih? Koliko prosilcev čaka na stanovanja, kje jih je največ?
8. Ali ocenjujete, da stanovanja, ki jih gradi SS, zadovoljivo uravnavajo cene stanovanj na trgu. Namreč, v nekaterih delih Slovenije so namreč cene šle v nebo, drugje sodobnih stanovanj ni?

1. V katerih občinah po Sloveniji na SS zaznavate, da so največje potrebe po stanovanjih?

Stanovanjski sklad RS ni pristojen za spremljanje potreb po stanovanjih in posledično ne vodi evidenc tovrstnih potreb, izvaja pa periodično in prostovoljno Anketo o potrebah med mestnimi in drugimi občinami ter javnimi stanovanjskimi skladi in neprofitnimi stanovanjskimi organizacijami o njihovih ocenah potreb po javnih najemnih stanovanjih. Po zadnjih razpoložljivih podatkih teh subjektov so največje potrebe po stanovanjih so izkazane v mestnih občinah in sicer je na prvem mestu Mestna občina Ljubljana, sledita pa ji Mestna občina Maribor, Koper in Celje. Po statističnih regijah je največ potreb v Osrednjeslovenski statistični regiji sledita Savinjska in Podravska regija.

2. Kakšni so načrti SS za naslednjih pet let, kje se bodo gradila stanovanja, torej nove soseske? Prosim, če jih naštejete ter koliko bo v posameznih soseskah stanovanj  ter koliko bodo vredne posamezne investicije.

Podatki o trenutnem poteku in načrtih SSRS vezano za aktivnosti zagotavljanja najemnih stanovanj so razvidni na povezavi

https://ssrs.si/novice/stanovanjski-sklad-rs-intenzivno-gradi-po-vsej-sloveniji-do-leta-2023-bo-zagotovil-kar-2144-novih-javnih-najemnih-stanovanj/

3. Bodo ta stanovanja šla v neprofitni najem ali prodajo?

Novo pridobljena stanovanja bodo na voljo za javni najem. V primeru, da so bila stanovanja pridobljena na osnovi skupnih soinvestitorskih projektov med lokalnimi skupnostmi in Stanovanjskim Skladom RS, se najemnina določi v soglasju in stanovanjsko politiko občine.

4. Koliko stanovanj in kje je SS zgradil v zadnjih petih letih? Kolikšna je bila vrednost teh investicij?

Stanovanjski sklad RS je v zadnjih petih letih v okviru lastnih projektov zgradil v soseski Zeleni gaj na Brdu 269 stanovanj v skupni vrednosti investicije cca 45 mio EUR

Od vseh stanovanj je trenutno v lasti SSRS še 106 stanovanj , ki se oddajajo v najem preko javnega razpisa.

Preko svojih programov je Sklad v zadnjih petih letih zagotovil izgradnjo še:

• Programi JNS skupaj z občinami: MO Velenje Gorica (132 JNS), Sv. Ana (2 JNS), Vojnik (10 JNS), Dravograd (8 JNS), JSS MOL (9 JNS in 14 bivalnih enot) in JSS MOL (38 JNS). Skupna vrednost vloženih sredstev Sklada: 8,2 mio EUR
• Program stanovanjske enote za starejše: MO Velenje (15 oskrbovanih stanovanj). Skupna vrednost vloženih sredstev Sklada: 0,78 mio EUR

Na podlagi Javnega poziva za nakup je SSRS v letih 2015-2020 kupil  366 stanovanj in 429 parkirnih mest, prav tako je,  oziroma je v procesu odkupa treh zemljišč za gradnjo, kjer bo razvijal svoje lastne projekte, vse  v skupni vrednosti  37.387.962,85   z DDV.

5. Kakšne so cene neprofitnih najemnin stanovanj SS v Sloveniji?

Višino neprofitne najemnine določa Uredba o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Uradni list RS, št. 131/03, 142/04, 99/08, 62/10 – ZUPJS, 79/15 in 91/15). Neprofitna najemnina ni določena na kvadratni meter, ampak je odvisna predvsem od tega, koliko točk je pripisanih stanovanju, kar ureja Pravilnik o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 127/04 in 69/05). Na število točk vpliva več faktorjev (v največjem deležu starost stanovanja in stanje inštalacij). Izračun neprofitne najemnine je precej kompleksen, podajamo poenostavljen prikaz: število točk se pomnoži s kvadraturo uporabne površine in faktorji za lokacijo in velikost stanovanja (vplivata minimalno) ter vrednostjo točke, ki je že dolgo 2,63 EUR. S tem se dobi t.i. najemninsko vrednost stanovanja, ki se jo pomnoži z letno stopnjo neprofitne najemnine, ki jo za območje občine določijo občine same ter znaša največ 4,68 %. S tem se dobi letno najemnino. Za morebitne dodatne informacije se prosimo obrnite na pristojno ministrstvo za stanovanjske zadeve.

Stanovanjski sklad RS neprofitnih stanovanj v najem ne oddaja sam, ampak jih daje na razpolago občinam, da jih same dodelijo glede na njihove potrebe svojim občanom skladno z veljavno stanovanjsko zakonodajo in javnimi razpisi, zato je tudi višina neprofitne najemnine odvisna predvsem od politike vsakokratnih občin.

6. Ali SS gradi tudi stanovanja za odkup? Katere od naložb, ki jih načrtujete v naslednjih 5 letih, bodo namenjene odkupu in po kakšnih cenah?

Stanovanjski sklad RS vse od začetka leta 2017 skladno z usmeritvijo svojega ustanovitelja, torej države, stanovanj ne gradi več za prodajo na trgu, temveč le še za oddajo v najem.

7. Koliko stanovanj v tem trenutku je v fondu SS in koliko od tega je prostih? Koliko prosilcev čaka na stanovanja, kje jih je največ?

Stanovanjski sklad RS ima 788 stanovanj v fondu stroškovnih najemnih stanovanj, pri čemer je trenutno oddanih 94,5 % stanovanj ter 3.078 stanovanj v fondu neprofitnih najemnih stanovanj, pri čemer je trenutno oddanih 93,3 % stanovanj. SSRS ne vodi listo/list čakajočih prosilcev stanovanj, ki jih oddaja v tržni najem po razpisih, temveč izvaja odpiranja prijav in izbore po terminskem planu. Za stanovanja Sklada, ki se oddajajo v neprofitni najem vodijo postopke oddaje  mestne in druge občine ter javni skladi, ki prejmejo stanovanja v razpolagalno pravico. S podatki o čakajočih prosilcih/ listah Sklad ne razpolaga.

8. Ali ocenjujete, da stanovanja, ki jih gradi SS, zadovoljivo uravnavajo cene stanovanj na trgu. Namreč, v nekaterih delih Slovenije so namreč cene šle v nebo, drugje sodobnih stanovanj ni?

Stanovanjski sklad RS ponuja v najem funkcionalna kakovostna stanovanja,  z uporabnimi tlorisi, ki omogočajo kakovostno bivanje in zadovoljstvo uporabnikov. Najemnina je določena za vsako stanovanje posebej in je odvisna od investicijske vrednosti projekta oziroma od nabavne vrednosti stanovanj v primeru nakupa. Naj še dodamo, da imajo najemniki možnost, ob izpolnjevanju pogojev, prejeti subvencijo najemnine, o kateri na podlagi prejete vloge odloči pristojni Center za socialno delo. Sklad ne prodaja več novih stanovanj. Menimo, da ima delež novih javnih najemnih stanovanj, h kateremu pripomore v celotni Sloveniji Stanovanjski sklad RS pomemben prispevek k uravnavanju ponudbe in povpraševanja na najemnem trgu, posredno pa vpliva tudi na cene stanovanj na trgu.

Posredujemo odgovore na novinarska vprašanja, ki smo jih prejeli 6.1.2021 glede projekta Kocljeva – Murska Sobota.

Stanovanjski sklad RS je na Kocljevi v Murski Soboti na podlagi Javnega poziva za nakup izvedel nakup 27 stanovanj s pripadajočimi parkirnim mesti, vrednost nakupa je bila 3.853.847,03 EUR z DDV.

Vsa stanovanja bodo na voljo za dolgoročni najem po stroškovni najemnini.

Najemniki oziroma najemnice stroškovnih stanovanj so lahko popolno poslovno sposobne fizične osebe, če imajo dovoljenje za stalno bivanje v Republiki Sloveniji ter pravne osebe zasebnega in javnega prava oziroma organizacije, vse s sedežem v Republiki Sloveniji.

Prednostne kategorije objavljenega razpisa za oddajo stanovanj v stroškovni najem so mlade družine, družine z osnovnošolskim otrokom, družine ter mlade osebe do 29. leta starosti. Znotraj teh kategorij imajo prednost prosilci, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje. Celotna razpisna dokumentacija je dostopna na spletni strani Stanovanjskega sklada RS (http://www.najem.stanovanjskisklad-rs.si/).

Stanovanja bodo predvidoma dokončana proti koncu leta 2021, najemnikom Stanovanjskega sklada RS pa bodo na voljo po vključitvi stanovanj v ponudbo preko javnega razpisa, in sicer po dokončanju gradnje, pridobitvi vseh potrebnih dovoljenj in prevzemu stanovanj s strani Stanovanjskega sklada RS.

Vezano na vprašanja v sporočilu z dne 21.12.2020 s strani Dnevnika:

• Koliko neprofitnih oziroma javnih stanovanj je vsega skupaj v Sloveniji?
• Koliko je zasedenih?
• Komu so neprofitna stanovanja na splošno namenjena?

Stanovanjski sklad RS ne more posredovati odgovorov na zgornja vprašanja, saj ni pristojen za spremljanje / evidentiranje podatkov o stanovanjih za celotno Slovenijo in posledično teh podatkov ne zbira.

Za podatke se lahko obrnete na Ministrstvo za okolje in prostor.

Posredujemo pa vam podatke glede nepremičnin v lasti Stanovanjskega sklada RS na dan 15.1.2020 in sicer:

Sklad je lastnik 3.042 neprofitnih najemnih stanovanj, od tega je zasedenih 2.871 stanovanj, stanovanja za neprofitni najem so namenjena oddaji osebam skladno z določbami Stanovanjskega zakona  in Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, stanovanja za tržni najem so namenjena prednostnim skupinam opredeljenim v javnem razpisu objavljenem na povezavi https://ssrs.si/oddaja/razpis-za-oddajo-stanovanj-v-najem/  ;

stanovanja za mlade so namenjena mladim od 18. do dopolnjenega 30. leta kot je opredeljeno v javnem razpisu objavljenem na povezavi https://ssrs.si/oddaja/najem-za-mlade/ .

Pozdravljeni, vezano na vaša vprašanja v sporočilu z dne 15.12.2020, vam podajamo sledeče odgovore:

1. Bo vseh 27 stanovanj v bloku na voljo za najem?

Vsa stanovanja bodo na voljo za dolgoročni najem po stroškovni najemnini.

2. Kakšni so pogoji za pridobitev stanovanja?
3. Kaj vse se bo ob prijavi upoštevalo (število otrok, višina dohodka)?
4. Kdo bo na “prednostni” listi?
5. Koliko okvirno bo znašala najemnina za posamezno stanovanje?

Najemniki oziroma najemnice stroškovnih stanovanj so lahko popolno poslovno sposobne fizične osebe, če imajo dovoljenje za stalno bivanje v Republiki Sloveniji ter pravne osebe zasebnega in javnega prava oziroma organizacije, vse s sedežem v Republiki Sloveniji.

Prednostne kategorije objavljenega razpisa za oddajo stanovanj v stroškovni najem so mlade družine, družine z osnovnošolskim otrokom, družine ter mlade osebe do 29. leta starosti. Znotraj teh kategorij imajo prednost prosilci, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje. Celotna razpisna dokumentacija je dostopna na spletni strani Stanovanjskega sklada RS (http://www.najem.stanovanjskisklad-rs.si/).

Najemnina bo oblikovana po prevzemu stanovanj s strani Stanovanjskega sklada RS in bo določena za vsako stanovanje posebej in bo odvisna od nabavne vrednosti nepremičnine. Najemnina bo objavljena z vključitvijo stanovanj v ponudbo preko javnega razpisa.

6. Do kdaj se zbirajo prijave, kdaj bo odločitev o tem, kdo bo dobil stanovanje? Kdaj bodo stanovanja vseljiva

Stanovanja bodo predvidoma dokončana proti koncu leta 2021, najemnikom Stanovanjskega sklada RS pa bodo na voljo po vključitvi stanovanj v ponudbo preko javnega razpisa, in sicer po dokončanju gradnje, pridobitvi vseh potrebnih dovoljenj in prevzemu stanovanj s strani Stanovanjskega sklada RS.

Pozdravljeni, vezano na vaša vprašanja v sporočilu z dne 18.11.2020  in glede vprašanj:

1. Kateri so vsi projekti gradnje ali priprave stanovanj za najem, ki jih izvajate v Ljubljani?

1.1 Na kateri lokaciji je vsak od teh projektov?

1.2 V kateri fazi je vsak od teh projektov? Kakšna je predvidena časovnica projektov? Kdaj je predviden zaključek vseh del za vsak projekt posebej – skratka, kdaj bodo stanovanja pripravljena za vselitev in najem?

1.3 Koliko stanovanj vsebuje vsak od projektov?

Skupaj 1, 1.1, 1.2 in 1,3

1.4 Koliko od teh stanovanj pri vsakem projektu bo predvidoma oddanih po neprofitni najemnini? Koliko po profitni?

2. Kateri projekti gradnje javnih najemnih stanovanj so še predvideni v Ljubljani, a jih še niste začeli izvajati?

2.1 Kakšna je predvidena časovnica za vsakega od teh projektov?

2.2 Na katerih lokacijah so?

2.3 Koliko stanovanj vsebuje vsak od načrtovanih projektov – koliko od tega jih je neprofitnih, koliko profitnih?

Vam podajamo odgovor:

A. Lastne gradnje – investitor SSRS

–              Projekti v gradnji:

1. Ljubljana, Novo Brdo E2 in E3 (lokacija ob Cesti Rdečega križa), 498 najemnih stanovanj, od tega 25 oskrbovanih stanovanj za starejše, konec gradnje predvidoma konec leta 2021, vse za stroškovni najem.
2. Ljubljana, Skupnost za mlade Gerbičeva, 109 bivalnih enot za mlade med 18 in 29 letom starosti, konec gradnje predvidoma april 2021, vse za stroškovni najem.
3. Ljubljana, Dolgi most (ob Za progo), 40 najemnih stanovanj, konec gradnje predvidoma v letu 2022, vse za stroškovni najem,

–              Projekti v pripravi

1. Ljubljana, Glince Podutik (med Cesto Andreja Bitenca in Pilonovo ulico), predvidoma 390 najemnih stanovanj, predvideni začetek gradnje po letu 2023, realizacija projekta je odvisna od zagotavljanja dolgoročnega vira financiranja, vse za stroškovni najem.

B. Program sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj v letih 2016 do 2020:

1. Ljubljana, Novo Brdo E1 (lokacija ob Cesti Rdečega križa), 174 javnih najemnih stanovanj (neprofitna najemna stanovanja), SSRS sofinancira projekt, investitor gradnje JSS MOL, konec gradnje marec 2021.
2. Ljubljana, Rakova Jelša, 156 javnih najemnih stanovanj (neprofitna najemna stanovanja), SSRS sofinancira projekt, investitor gradnje JSS MOL, konec gradnje predvidoma v letu 2022.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

vezano na vaša novinarska vprašanja, vam v nadaljevanju pošiljamo odgovore:

1. Je to, da ste vložili revizijo na vrhovno sodišče, tudi razlog, da po enem letu še vedno niste začeli odpravljati napak?

Vložena  je bila pobuda za dopustitev revizije. Predlogu za dopustitev revizije je bilo deloma ugodeno in je v tistem delu nato Stanovanjski sklad RS (SSRS) vložil revizijo, o kateri še ni bilo odločeno. Vložen predlog za revizijo in pozneje revizija pa ne vplivata na začetek odprave napak, o katerem se SSRS dogovarja z etažnimi lastniki in upravnikom.

Ob tem naj dodamo, da SSRS po sodbi odpravlja napake, za katere SSRS kot vmesni kupec sploh ni kriv, ampak plačuje napake projektanta, izvajalca in nadzora.

2. Ste projekte za odpravo napak pripravili in kakšen je sedaj vaš načrt? V kolikšnem času bi lahko uspeli priznane napake odpraviti?

V sodelovanju z etažnimi lastniki in upravnikom se sedaj izvajajo ogledi napak, ugotavlja se natančnejši obseg napak ter pripravlja seznam napak z dogovorom o načinu njihove odprave. Po tem sledijo izvedbe javnih naročil za projektiranja in izvedbo sanacij.

3. Kdaj naj bi pristopili k odpravljanju teh napak?

Terminski plan vseh nadaljnjih aktivnosti in urejanja realizacije sodbe je odvisen od dogovora in sodelovanja etažnih lastnikov ter upravnika. SSRS si prizadeva, da bi začeli z odpravo napak čim prej. Pooblaščenec etažnih lastnikov nas je nedavno obvestil, da so  trenutno malo kadrovsko omejeni in napoveduje res aktiven pristop v postopkih dogovarjanja, ker je v obojestranskem interesu realizacija sodbe.

4. Koliko naj bi sklad odprava napak stala in katere napake bodo največji finančni zalogaj?

Vrednosti bodo znane po zaključku postopkov javnega naročila za projektiranje in izvedbo. Ocenjujemo, da bodo vsebinsko in finančno najbolj zahtevne napake iz naslova zamakanja.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani, podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

1. Kakšen je trenutni manko stanovanj in bivalnih enot v Ljubljani – glede na vloge in trenutne kapacitete SSRS ter kakšno spremembo opažate v letošnjem letu glede na leto poprej, ko pride do števila vlog in potreb ter razpoložljivosti kapacitet?

Pomanjkanje najemnih stanovanj in bivalnih enot je država opredelila kot problem že v Resoluciji o nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025 (ReNSP15-25) ter zato opredelila PROSO kot prednostna območja za stanovanjsko oskrbo, t.j. območja, kjer je potreba prebivalstva in gospodarstva po javnih najemnih stanovanjih največja. Opredelitev PROSO se vključuje tako v prostorsko kot tudi stanovanjsko politiko države. Predvideno je namreč, da MOP usmerja izvajanje obeh politik tako na lokalni kot na regionalni ravni v območja, kjer je izkazana potreba po stanovanjih največja, Stanovanjski sklad RS pa naj bi najmanj 60 % sredstev, namenjenih financiranju gradnje novih stanovanj, usmeril v gradnjo javnih najemnih stanovanj na območjih PROSO, čemur sledi z vsakokratno poslovno politiko in svojimi poslovnimi načrti. Prav zato je Stanovanjski sklad RS svoje napore usmeril prioritetno v gradnjo najemnih stanovanj na območjih, ki jih PROSO izpostavlja kot področja, kjer je primanjkljaj največji.

Rezultati Ankete o potrebah po javnih najemnih stanovanjih, bivalnih enotah in oskrbovanih stanovanjih, ki jo je Stanovanjski sklad RS (kateremu je bila na podlagi ReNSP15-25 dodeljena naloga, da postane glavni izvajalec stanovanjske politike na nacionalni ravni), za svoje potrebe izvedel v obdobju november 2018 – april 2019 in so oblikovani glede na prejete podatke s strani subjektov (mestnih in drugih občin ter javnih skladov), ki so se odzvali na naš poziv, kažejo, da v mestnih občinah primanjkuje kar 6.800  najemnih stanovanj, največje pomanjkanje beležijo v Mestni občini Ljubljana, in sicer kar 59% vseh potreb med mestnimi občinami. Največ potreb je v Osrednjeslovenski statistični regiji, to je kar 46 % vseh potreb od 9.100 potrebnih javnih najemnih stanovanj po vseh statističnih regijah. Na nivoju države je potrebno tudi 1.000 drugih najemnih stanovanj (službenih, namenskih), od tega največ v Mestni občini Ljubljana ter 480 bivalnih enot, od tega je največja potreba v Mestni občini Ljubljana in Osrednjeslovenski statistični regiji, to je 42.  Na nivoju države je potrebnih 520 oskrbovanih stanovanj. Po Anketi SSRS izvedeni v obdobju 2018 – 2019 potrebe v Mestni občini Ljubljana znašajo  44 %, upoštevajoč  celoten primanjkljaj  na nacionalnem nivoju Za podrobnejše in ažurne informacije vam svetujemo, da se glede potreb po stanovanjih in bivalnih enotah obrnete neposredno na Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljane (JSS MOL). Stanovanjski sklad RS je JJS MOL-u v letu 2018 sofinanciral zagotovitev 14 bivalnih enot.

Po Programu sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj v letih 2016 do 2020 (Uradni list RS št. 41/2016, z dne 10.06.2016, št. 88/2016, z dne 22.12.2016 in št. 10/2019, z dne 15. 2. 2019), je JSS MOL že prejel sredstva za naslednje projekte gradnje neprofitnih stanovanj in bivalnih enoti:

–           Hladilniška pot 34:                    596.971,94 EUR

–           Zaloška c. 273:                       1.765.960,48 EUR

–           Soseska »Novo Brdo E1«:       9.858.986,63 EUR

–           Soseska »Rakova Jelša II«:    7.000,000,00 EUR (opomba: sredstva nedavno odobrena in še ne koriščena)

Skupna vrednost:                             19.221.919,05 EUR

Stanovanjski sklad RS trenutno v Ljubljani, na lokaciji Novo Brdo gradi 498 najemnih stanovanj, od tega 25 oskrbovanih stanovanj za starejše, zaključek gradnje je predviden jeseni 2021 ter 109 stanovanjskih enot, namenjenih bivalni osamosvojitvi mladih od 18. do dopolnjenega 29. leta starosti – Skupnost za mlade Gerbičeva, s predvidenim zaključkom v začetku leta 2021.  Predvidoma še v letošnjem letu bo Stanovanjski sklad RS pričel z gradnjo dveh večstanovanjskih stavbnih sklopov s skupaj 40 javnimi najemnimi stanovanji na lokaciji Dolgi most v Ljubljani, do leta 2025 pa bo predvidoma gradil še 400 stanovanjskih enot na lokaciji Podutik Glince.

2. Prav tako bi me zanimalo, ali ste med oziroma po prvem valu epidemije zaznali porast težav, ki jih imajo stanovalci pri poravnavi obveznosti in kako k temu pristopate?
3. Kakšna so vaša pričakovanja za naslednje obdobje, do poletja 2021 in ali načrtujete posebne ukrepe glede na to, da se bliža kurilna sezona, hkrati pa se zdravstveno-socialna situacija zaostruje?

Ob izrednih razmerah, ki so nastale ob epidemiji Koronavirusa (SARS-CoV-2), spremljamo in sprotno urejamo tudi novo nastale situacije povezane z najemnimi razmerji in problematiko, s katero se sooča Stanovanjski sklad RS kot najemodajalec, najemniki in uporabniki stanovanj  ter upravniki. Redno spremljamo odločitve Vlade RS in priporočila NIJZ. Najemniki Skladovih stanovanj, ki so oziroma bodo zaradi trenutnih razmer v težjem socialnem položaju in bodo upravičenost izkazali pri pristojnem Centru za socialno delo, bodo lahko prejeli državno pomoč oziroma uveljavljali pravico do socialnih transferjev – subvencijo.

Glede na to, da so najemnine edini redni vir prihodkov in torej Stanovanjski sklad RS nima drugega zakonskega stalnega vira financiranja, poleg tega pa Stanovanjski sklad RS od 1.1.2017 dalje ne gradi več stanovanj za prodajo na trgu, temveč preko različnih razpisov in pozivov ter z lastno gradnjo pridobiva stanovanja za oddajo v najem različnim populacijam (mladi, mlade družine, družine, starejši) kar mu, kot že navedeno, narekuje tudi ReNSP15-25 in posledično potrebuje sredstva tudi za odplačevanje svojih obveznosti (vračanje kredita), se Stanovanjski sklad RS za znižanje najemnin ni odločil, saj bi bile posledice vidne v zmanjšanem pridobivanju javnih najemnih stanovanj, kar pa bi bilo v nasprotju s cilji ReNSP15-25 in v škodo obstoječim in potencialnim najemnikom Skladovih stanovanj.

Lepo vas pozdravljamo,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani, vezano na vaša novinarska vprašanja, vam v nadaljevanju pošiljamo odgovore:

1. Koliko oskrbovanih stanovanj je trenutno v Sloveniji (koliko jih ima SSRS)?

SSRS je trenutno lastnik 61 oskrbovanih stanovanj, ki jih oddaja v najem (21 v Kobaridu, 32 v Tolminu in 8 v Velenju). S podatkom o trenutnem številu oskrbovanih stanovanj v Sloveniji SSRS ne razpolaga.

2. Koliko jih je v načrtu – do kdaj in koliko jih boste zgradili, kje?

Na lokaciji Novo Brdo v Ljubljani in Pod Pekrsko gorco v Mariboru je v sklopu izgradnje javnih najemnih stanovanj načrtovana tudi izgradnja oskrbovanih stanovanj in sicer: 25 v Ljubljani, ki bodo dokončana v letu 2021 in 60 v Mariboru, ki bodo dokončana v letu 2022. SSRS načrtuje tudi izgradnjo 28 oskrbovanih stanovanj na lokaciji Ob Savi v Kranju (načrtovano leto izgradnje 2023) ter 60 oskrbovanih stanovanj na lokaciji Novo Pobrežje v Mariboru (načrtovano leto izgradnje 2027). Dodatno je SSRS preko Javnega poziva za nakup stanovanj pridobil 27 oskrbovanih stanovanj v Slovenj Gradcu, ki bodo predvidoma na voljo konec leta 2021.

SSRS bo na podlagi Programa sofinanciranja zagotavljanja stanovanjskih enot za starejše osebe v letih 2017 do 2020 v last pridobil še 15 oskrbovanih stanovanj v Krškem (leto izgradnje 2021), z modelom posojila pa omogočila izgradnjo 14 oskrbovanih stanovanj v soseski Dečkovo naselje v Celju (last prosilca).

3. Kakšne so zahteve za oskrbovana stanovanja danes (pogoji, da je neko stanovanje oskrbovano)?

Oskrbovana stanovanja so načrtovana kot prilagojena stanovanja, skladno z veljavno zakonodajo, ki ureja tehnične pogoje za graditev oskrbovanih stanovanj.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani, vezano na vaša novinarska vprašanja, vam v nadaljevanju pošiljamo odgovore:

Zanima me, kdaj bodo stanovanja na voljo občanom za najem, kdaj bo objavljen razpis?

Stanovanjski sklad RS je 20 stanovanj v Slovenj Gradcu, Vile Homški park v najem preko javnega razpisa ponudil 2.10.2020. Trenutni rok za oddajo prijav in plačilo zneska za resnost najema je do vključno 21.10.2020.

Kakšni so pogoji, da se lahko stanovanje pridobi?

Najemniki oziroma najemnice stanovanj so lahko popolno poslovno sposobne fizične osebe, če imajo dovoljenje za stalno bivanje v Republiki Sloveniji ter pravne osebe zasebnega in javnega prava oziroma organizacije, vse s sedežem v Republiki Sloveniji. V primeru več prijav za določeno stanovanje se pri dodelitvi stanovanja v najem upoštevajo prednostne kategorije, ki so določene v razpisu: mlada družina, družina z osnovnošolskim otrokom, družina in mlade osebe.

Prosilci, ki so zainteresirani za najem morajo oddati prijavo in ob prijavi oziroma najkasneje do zadnjega dne termina za oddajo prijav kot dokazilo za resnost ponudbe, vplačati znesek v višini 500,00 EUR. Vplačani znesek se izbranemu prosilcu všteje kot del varščine, neizbranim prosilcem pa se vplačani znesek vrne najkasneje v petih delovnih dneh po vsakokratnem izboru. Razliko do polne varščine za najeto stanovanje, ki znaša 6 mesečnih najemnin, najemnik plača ob podpisu najemne pogodbe.

Kdaj bodo vseljiva?

Izbor najemnikov, ki bodo prijave oddali do vključno 21.10.2020, bo potekal 29.10.2020, tako da se bodo prvi najemniki lahko v stanovanja vselili že v mesecu novembru, v kolikor bodo izpolnjeni pogoji in sicer podpisane najemne pogodbe in plačane varščine.

Prosim še za cene najema stanovanja. Koliko za kvadratni meter in morebiti primer, koliko velja enosobno stanovanje in koliko je potrebno odšteti za dvosobno stanovanje (če navedete tudi kvadraturo stanovanja). Zanima me še, kaj pripada stanovanjem (parkirna mesta, skupni prostori, klet…). In tudi kakšne so velikosti stanovanj.

Mesečna najemnina za enosobna stanovanja z uporabno površino od 34,4 m2 do 40,1 m2 znaša med 244,00 € in 255,00 €, za dvosobno stanovanje z uporabno površino 56,8 m2 znaša 393,00 €, za dvosobna stanovanja s kabinetom z uporabno površino od 52,6 m2 do 56,8 m2 znaša med 367,00 € in 388,00 € ter za trosobna stanovanja z uporabno površino od 62,5 m2 do 71,4 m2 med 426,00 € in 488,00 €.

Vsem stanovanjem pripada parkirno mesto na nivoju terena ter shrambe. Te se pri manjših stanovanjih nahajajo v pritličju objekta, pri večjih pa v samih stanovanjih.

Na ulici namreč ljudje razpravljajo, da je najemnina visoka. Lahko prosim to pojasnite/komentirate?

Najemnina je določena za vsako stanovanje posebej in je odvisna od nabavne vrednosti nepremičnine.  Prepričani smo, da ponujamo v najem kakovostno grajeni objekt z uporabnimi tlorisi stanovanj, ki omogočajo kakovostno bivanje in zadovoljstvo uporabnikov. Naj še poudarimo, da imajo najemniki možnost, ob izpolnjevanju pogojev, prejeti subvencijo najemnine, o kateri na podlagi prejete vloge odloči pristojni Center za socialno delo.

Zanima me še, če bodo kje drugje na Koroškem v kratkem na voljo stanovanja, ki jih je oz jih bo odkupil stanovanjski sklad in kje ter koliko (morebiti v Mežici)?

V naslednjem letu se bo zaključila gradnja stanovanj še na dveh projektih in sicer 27 oskrbovanih stanovanj v neposredni bližini Vile Homški park in 40 stroškovnih najemnih stanovanj na drugi lokaciji v Slovenj Gradcu. Poleg tega bo še v letošnjem letu dokončana gradnja 19 stroškovnih najemnih stanovanj v Mežici.

In koliko neprofitnih oz najemniških (kateri termin je pravi?) stanovanj skupno ima sklad na Koroškem?

Sklad ima v vseh koroških občinah 545 neprofitnih najemnih in 35 stroškovnih najemnih stanovanj.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Novinarska vprašanja:

A lahko prosim dobim od vas izračun vrednosti stanovanja… po formuli: št. točk x vrednost točke x uporabna površina x vpliv velikosti stanovanja x vpliv lokacije

– po zdajšnji vrednosti točke in po novi vrednosti čez 3 leta (3,5 evra)

Poleg tega prosim potem še za izračun neprofitne najemnine: vrednost stanovanja x letna stopnja najemnine : 12 mesecev.

In prosim še za izračun cene neprofitnega stanovanja ob upoštevanju subvencije: rada bi pokazala, da socialno najšibkejši ne bodo na slabšem, tudi ko bo vrednost točke 3,5 evra…

Pa če lahko za vse izračune vzamemo en primer – recimo 55 m2 veliko stanovanje v LJ…

Odgovori na novinarska vprašanja:

Pozdravljeni, v nadaljevanju vam na vaše zaprosilo posedujemo dodatna pojasnila glede neprofitne najemnine.

Neprofitna najemnina je določena administrativno. Pokriva stroške za vzdrževanje stanovanja in skupnih delov, stroške za opravljanje upravniških storitev, amortizacijo v življenjski dobi 60 let, stroške financiranja sredstev, vloženih v stanovanje in pripadajoče skupne dele ter v zemljišče stanovanjske stavbe. Seštevek dovoljenih stopenj posameznih elementov najemnine je zgornja letna stopnja najemnine, ki je izražena v odstotku od vrednosti stanovanja in znaša največ 4,68% od vrednosti stanovanja. Podlaga za izračun najvišje neprofitne najemnine so elementi neprofitne najemnine, pri čemer lahko lastniki neprofitnih stanovanj določijo tudi nižje stopnje najemnine. Občina lahko z odlokom za svoje območje določi tudi vpliv lokacije.

Neprofitna najemnina vsebuje stroške vzdrževanja stanovanja in skupnih delov, stroške za opravljanje upravniških storitev, amortizacijo in stroške financiranja, vložene v stanovanje. Osnova za izračun neprofitne najemnine je vrednost stanovanja, ugotovljena na podlagi pravilnika o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb. Vrednost stanovanja se izračuna po enačbi: Vrednost stanovanja = število točk x vrednost točke x uporabna površina x vpliv velikosti stanovanja (korekcijski faktor) x vpliv lokacije stanovanja. Vrednost točke za izračun neprofitnih najemnin je 2,63 EUR. Mesečna neprofitna najemnina izračun: vrednost stanovanja x letna stopnja najemnine: 12 mesecev. Zaradi nerevalorizacije vrednosti točke za določanje neprofitne najemnine od leta 2007, neprofitna najemnina lastnikom ne omogoča pokrivanja stanovanjskih stroškov,  s čimer jim je onemogočeno ohranjanje obsega obstoječega fonda stanovanj in investiranje v gradnjo novih stanovanj. Predlog zakona predvideva uskladitev vrednosti točke iz obstoječe vrednosti 2,63 evra na novo vrednost 3,50 evra.

Lokacija: Vpliv lokacije na višino najemnine lahko določi na svojem območju občina z odlokom in lahko znaša največ 30% od najemnine. Merila, ki na posameznem območju občine vplivajo na višjo najemnino, določi metodologija iz tega zakona. Če vpliv lokacije z odlokom ni določen, se upošteva količnik 1.Predlaga se obvezna določitev lokacijskega faktorja in sicer v razponu od 1 do 1,3.

Primer izračuna najemnine za neprofitno stanovanje 2,63

Vrednost stanovanja: 60 m2 (velikost stanovanja) x 312 točk x 1 (faktor) x 2,63 eur=49.234 eur.

Neprofitna mesečna najemnina: 49.234 eur x 4,68 % (letna stopnja)/12 mesecev= 192 eur.

Vrednost stanovanja: 60 m2 (velikost stanovanja) x 312 točk x 1,3 (faktor) x 2,63 eur= 64.004 eur.

Neprofitna mesečna najemnina: 64.004 eur x 4,68 % (letna stopnja)/12 mesecev= 250 eur.

Primer izračuna najemnine za neprofitno stanovanje 3,5

Vrednost stanovanja: 60 m2 (velikost stanovanja) x 312 točk x 1 (faktor) x 3,5 eur=65.520 eur.

Neprofitna mesečna najemnina: 65.520 eur x 4,68 % (letna stopnja)/12 mesecev= 256 eur.

Vrednost stanovanja: 60 m2 (velikost stanovanja) x 312 točk x 1,3 (faktor) x 3,5 eur= 85.176 eur.

Neprofitna mesečna najemnina: 85.176 eur x 4,68 % (letna stopnja)/12 mesecev= 332 eur.

Subvencija najemnine naj bi se zvišala iz 80 na največ 85 % priznane neprofitne najemnine. Cenzus za ugotavljanje upravičenosti do subvencije najemnine bi bil ugodnejši za enočlanska gospodinjstva z nizkimi dohodki, saj so prav mladi, starejši in ovdoveli, ki živijo sami, na stanovanjskem trgu najbolj ranljivi. Po predlogu novele bi se zvišala tudi priznana neprofitna najemnina, ki se določa pri izračunu subvencije k plačilu tržne najemnine. Obstoječemu cenzusu za upravičenost do subvencije najemnine, ki se določi v višini razlike med neprofitno najemnino in ugotovljenim dohodkom, zmanjšanim za minimalni dohodek in za 30 % ugotovljenega dohodka, se doda ponder v višini 1,1 pri izračunu minimalnega dohodka za enočlansko družino.

Za boljšo preglednost prilagamo tudi tabele, ki jih je pripravilo Ministrstvo za okolje v sklopu predloga spremembe Stanovanjskega zakona (povezava https://e-uprava.gov.si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=11488)

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS