Spoštovani, v nadaljevanju vam pošiljamo odgovore na vaša novinarska vprašanja:

V: Izvedeli smo, da je bila družba TGH izbrana za projektiranje in gradnjo večstanovanjskih objektov na Dolgem mostu. Kdaj predvidoma bo sledil podpis pogodbe z izvajalcem, če seveda ne bo revizijskih zahtevkov?

O: Investitor načrtuje podpis pogodbe v oktobru 2020.

V: Ali bo pri tem projektu izvajalec moral pridobiti gradbeno dovoljenje? Če ne, ali je za gradbeno dovoljenje mogoče že zaprosil stanovanjski sklad?

O: Postopek pridobitve gradbenega dovoljenja je v teku. Gradbeno dovoljenje pridobiva Stanovanjski sklad RS.

V: Kdaj predvidoma bi lahko UE izdala gradbeno dovoljenje in kdaj bi potem sledila sama gradnja?

O Gradbeno dovoljenje bo predvidoma izdano v novembru 2020. Gradbena dela se bodo pričela v prvi polovici leta 2021.

V: Glede na to, da gre za lokacijo izven avtocestnega obroča, ali se bo to kakorkoli poznalo na predvideni ceni najemnine? Kakšna bo najemnina za ta stanovanja?

O: Končna določitev stroškovne najemnine je v soodvisnosti od stroška izgradnje stanovanjskih objektov. Najemnina bo tako oblikovana po dokončanju gradnje ter pred vključitvijo stanovanj v ponudbo preko javnega razpisa.

V: Bo izgled te soseske takšen, kot je razvidno z renderjev, ki so objavljeni na spletni strani tega projekta? Če ne, kdaj bo znano, kako bo izgledala soseska?

O: Izgled dveh večstanovanjskih objektov z javnimi najemnimi stanovanji, ki je objavljen na spletni strani SSRS je informativnega značaja.  Izbrani izvajalec bo izdelal tudi projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje objektov (PZI) , tako da bo končni izgled znan, ko bo izdelana PZI projektna dokumentacija.

V: Koliko približno bo trajala gradnja soseske Dolgi most?

O: Rok za izvedbo gradbenih in obrtniških del je 12 mesecev.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Novinarska vprašanja:

Pozdravljeni, kolegica pripravlja zbirni članek o stanovanjski gradnji po Sloveniji, pa vas prosim za informacije o gradnjah v JV Sloveniji in Posavju. Vem za vaše gradnje v Kočevju, Črnomlju in Brežicah. Mi lahko pošljete podrobnejše podatke o teh naložbah in spisek občin, ki sodelujejo z vami, še dopolnite s tistimi, ki sem jih na omenjenem območju izpustila?

Odgovori na novinarska vprašanja:

Spoštovana, vezano na vaša novinarska vprašanja, vam v nadaljevanju pošiljamo naslednje podatke:

KOČEVJE

Stanovanjski sklad RS je z investitorjem MM SVTK, družbo za signalnovarnostne in telekomunikacijske naprave d.o.o., sklenil prodajno pogodbo za nakup 76 stanovanj v predvideni skupni površini 4.194 m2 s pripadajočimi 29 parkirnimi mesti v garaži objekta in 49 samostojnih garaž na nivoju terena ter 36 parkirnih mest na nivoju terena, ki bodo končana junija 2021. Celotna pogodbena vrednost po pogodbi znaša 6.450.885,60 EUR brez DDV oziroma 7.063.716,73 EUR z DDV. Za občino Kočevje je ta gradnja zelo pomembna, saj se gospodarsko močno razvija, stanovanj pa primanjkuje.

Za gradnjo je bilo investitorju že v letu 2007 izdano gradbeno dovoljenje za izgradnjo petih stanovanjskih blokov, od katerih sta bila blok C in vila bloka 1 in 2 dokončana že v letu 2010. Prodajalec nadaljuje gradnjo objektov A in B v delno izvedenem kompleksu Kočevska rezidenca, v katerih se nahajajo stanovanja, ki jih je kupil Stanovanjski sklad RS. Sklop stanovanjskih blokov ima skupno klet, nad katero bo med objekti ploščad. Etažnost objektov je P+4, v kleti se nahajajo vsa parkirna mesta in shrambe za potrebe stanovalcev ter strojnice.

Stanovanja bodo predvidoma dokončana v mesecu juniju 2021, najemnikom Stanovanjskega sklada RS pa bodo na voljo v drugi polovici prihodnjega leta.

BREŽICE

Stanovanjski sklad RS je z investitorjem Posavje invest, nepremičnine, d.o.o., sklenil prodajno pogodbo za nakup 6 stanovanj v predvideni skupni površini 555 m2 s pripadajočimi shrambami in 6 parkirnimi mesti v kleti objekta. Celotna pogodbena vrednost po pogodbi znaša 816.334,20 EUR brez DDV oziroma 893.885,95 EUR z DDV.

Stanovanja bo Sklad prevzel do konca meseca septembra in jih ponudil v oddajo na spletni strani. Na voljo bodo večja stanovanja saj je investitor manjša prodal preko lastne prodaje.

ČRNOMELJ

Stanovanjski sklad RS je z investitorjem TGH, Trgovsko gradbena hiša d.o.o., sklenil prodajno predpogodbo za nakup  30 stanovanj v predvideni skupni površini 1.856,80 m2 s pripadajočimi 15 nadkritimi parkirnimi mesti in 15 nenadkritimi parkirnimi mesti na nivoju terena. Celotna pogodbena vrednost po pogodbi glede na predvideno stanovanjsko površino znaša 2.604.384,00 EUR brez DDV oziroma 2.851.800,48 EUR z DDV.

Stanovanjski sklad RS je preko Javnega poziva za nakup stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj 2020 uspel pridobiti 30 od 48-ih stanovanj v večstanovanjskem objektu, kar pomeni 57 odstotkov vseh prodajnih površin. Etažnost objekta je NP + VP + 3 + T, objektu pripada 69 parkirnih mest. Velikost stanovanj se giblje med 40 in 75 kvadratnih metrov, razen v terasni etaži, kjer so nadstandardna stanovanja večjih površin. Lokacija je odlično izhodišče za sprehode in športne aktivnosti v naravi, hitro dostopna pa je tudi mestna obvoznica. Poleg je tudi dom starejših občanov in možnost koriščenja servisnih storitev.

Stanovanjski sklad RS kot največji kupec objekta je odkupil 30 stanovanjskih enot v treh etažah. Stanovanja v preostalih treh etažah bodo namenjena prostemu trgu, od tega bo 15 oskrbovanih.

Rok za predajo stanovanj je konec avgusta leta 2021.

SSRS ima najemna stanovanja že v 125 občinah, od tega v 12 občinah iz Posavja in Jugovzhodne regije in sicer v Črnomlju, Kočevju, Metliki, Novem mestu, Ribnici, Sodražici, Šentrupertu, Trebnjem, Brežicah, Krškem, Radečah in Sevnici.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Novinarska vprašanja:

Pozdravljeni, po dogovoru z direktorjem g. Črtomirom Remcem vas prosim, če mi pošljete podrobnosti o načrtovanih stanovanjskih projektih republiškega stanovanjskega sklada. Predvsem me zanimajo podatki o že začetih in tudi načrtovanih stanovanjskih gradnjah v Ljubljani in okolici, pa tudi po Sloveniji. Podatki, ki jih potrebujem so: ime projekta, natančna lokacija gradnje, število stanovanj+ parkirišč, vrednost investicije, začetek gradnje, konec gradnje, vseljivost…

Odgovor na novinarska vprašanja:

Spoštovana, v nadaljevanju vam pošiljamo zaprošene podatke:

Načrtovani projekti in projekti, ki jih izvaja Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad

Lastna gradnja:

Ocenjena investicijska vrednost upošteva stroške: zemljišča, komunalne in prometne ureditve (komunalnega prispevka), predhodnih preiskav in zahtev po prostorskih aktih, projektiranja, nadzora in drugih inženirskih storitev, izvedbe GOI del, rezervacij za izboljšave, opreme vključno z nepredvidenimi deli ter stroške financiranja, kot to zahteva veljavna zakonodaja oz. bančna metodologija za izračun investicij.

Pravno opozorilo:

Podatki v odgovoru Stanovanjskega sklada RS so pripravljeni na podlagi poslovnih odločitev, predvidevanj in načrtovanj poteka ter ugotovljene stopnje razvoja posamezne investicije (projekta) v času priprave odgovora. Pri investicijah v začetnih razvojnih fazah (pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja in pred začetkom gradnje) lahko pride do sprememb v nadaljnjih fazah razvoja, ki bistveno vplivajo na samo investicijo oziroma njen potek (kot npr.: spremembe  števila, razporeditve in načina izgradnje stanovanj, spremembe investicijskih vrednost, časovnega poteka investicije in drugih okoliščin) ali do nastopa zakonskih sprememb in dopolnitev,  uveljavitve nove zakonodaje ter nastopa drugih objektivnih okoliščin. Prav tako na časovno in finančno realizacijo načrtov lastnih investicij Sklada vplivajo posamezne aktivnosti in dejanja, na katere Sklad nima neposrednega vpliva in razen ustrezno pripravljenih projektov, dokumentacij ter dosledne izvedbe svojih obveznosti, zunanjih in poslovnih tveganj ne more izključiti (kot so npr.: dolgotrajen postopek za sprejem in spreminjanje ter dopolnjevanje občinskih podrobnih prostorskih načrtov, komunalna in prometna ureditev območij za gradnjo s strani občin, pridobivanje upravnih dovoljenj za gradnjo in uporabo objektov, postopki javnega naročanja, dolgi postopki odločanja v revizijskih postopkih na Državni revizijski komisiji pri izvedbi javnih naročil, tveganja iz naslova izvedbe del kot so morebitni stečaji izvajalcev in podobno). V predstavljenih podatkih prav tako ni upoštevan morebitni nadaljnji vpliv zakonodaje in ukrepov vezanih na pojav Covid-19 na potek lastnih investicij do konca leta 2020 in naprej, ker ni znan in ga ni mogoče zanesljivo predvideti, prav tako niso upoštevane z zakonom podane možnosti podaljšanja rokov za čas epidemije (91. člen Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20 in 61/20)).

Programi sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj in stanovanjskih enot za starejše:

Sklad bo skupaj z občinami in drugimi prosilci zagotovil skupno do 652 javnih najemnih stanovanj in stanovanjskih enot za starejše, kot sledi:

Javna najemna stanovanja: z modelom posojila in soinvestitorstva – v lasti občin bo 521 stanovanj in v lasti Sklada 58 stanovanj:

• s projekti, ki so trenutno v gradnji: Novo Brdo E1, Ljubljana (174 stanovanj); Dečkovo naselje, Celje (128 stanovanj); Spodnja Kostrivnica, Rogaška Slatina (10 stanovanj);

• s projekti, ki so trenutno v pripravi, pred odobritvijo: Braslovče (4 stanovanja), Zreče (6 stanovanj), Slovenske Konjice (11 stanovanj), Nad Dolinsko 3, Koper (90 stanovanj), Rakova Jelša, Ljubljana (156 stanovanj);

Stanovanjske enote za starejše: z modelom posojila in soinvestitorstva – v lasti prosilcev bo 43 stanovanj, v lasti Sklada bo 30 stanovanj:

• s projekti, ki so trenutno v gradnji: Dečkovo naselje, Celje (14 stanovanj); Krško (29 stanovanj);
• s projekti, ki so trenutno v pripravi, pred odobritvijo: Šmarje pri Jelšah (30 stanovanj).

Javni poziv za nakup stanovanj in zemljišč:

Javna najemna stanovanja Sklad pridobiva tudi preko Javnega poziva za nakup stanovanj in zemljišč, kjer bo  pridobil 356 stanovanj po celotni Sloveniji:

60 v Slovenj Gradcu + 27 oskrbovanih,

76 v Kočevju, 10 v Lenartu,

31 v Slovenski Bistrici,

10 v Radencih,

24 v Mozirju,

24 v Pesnici pri Mariboru,

10 v Gornji Radgoni,

19 v Mežici,

2 v Sv. Ani v Slov. Goricah,

30 v Črnomlju,

27 v Murski Soboti,

6 v Brežicah.

Zadnje lokacije, kjer smo pridobili stanovanja so v Mozirju, Lenartu, Sv. Ani v Slov. Goricah, Radencih, Gornji Radgoni in Slovenj Gradcu. V kratkem pa bodo na voljo tudi stanovanja v Brežicah in Mežici.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Novinarska vprašanja:

Spoštovani, direktor Stanovanjskega sklada Črtomir Remec je na otvoritvi dveh novih stanovanjskih stolpičev na Koroškem izjavil, da bo sklad do leta 2023 zagotovil 2.144 novih najemnih stanovanj (vrednost projektov 286 milijonov evrov). Lepo prosimo za podatke, kje vse bo sklad gradil oz. ta čas že gradi omenjena stanovanja, koliko jih bi na posamezni lokaciji ter ali jih bo gradil sam, v sodelovanju z zasebniki ali občinami. Ne primer:

– Vile Homški park, 20 stanovanj, 1,8 milijona evrov (odkup od zasebnih investitorjev), lokacija Slovenj Gradec

– Ozare, 40 stanovanj, odkup od zasebnih investitorjev, vrednost _____, lokacija Slovenj Gradec

– Mežica, 19 stanovanj, obnova zapuščenega hotela ….

– Pod Pekrsko gorco, 400 stanovanj do marca 2022,

– Novo Pobrežje, 450 stanovanj, začetek 2022, zaključek 2024, vrednost projekta _____

Odgovor na novinarska vprašanja:

Spoštovana, v nadaljevanju vam posredujemo odgovore na vaša novinarska vprašanja.

Načrtovani projekti in projekti, ki jih izvaja Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad:

Lastna gradnja:

Ocenjena investicijska vrednost upošteva stroške: zemljišča, komunalne in prometne ureditve (komunalnega prispevka), predhodnih preiskav in zahtev po prostorskih aktih, projektiranja, nadzora in drugih inženirskih storitev, izvedbe GOI del, rezervacij za izboljšave, opreme vključno z nepredvidenimi deli ter stroške financiranja, kot to zahteva veljavna zakonodaja oz. bančna metodologija za izračun investicij.

Pravno opozorilo:

Podatki v odgovoru Stanovanjskega sklada RS so pripravljeni na podlagi poslovnih odločitev, predvidevanj in načrtovanj poteka ter ugotovljene stopnje razvoja posamezne investicije (projekta) v času priprave odgovora. Pri investicijah v začetnih razvojnih fazah (pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja in pred začetkom gradnje) lahko pride do sprememb v nadaljnjih fazah razvoja, ki bistveno vplivajo na samo investicijo oziroma njen potek (kot npr.: spremembe  števila, razporeditve in načina izgradnje stanovanj, spremembe investicijskih vrednost, časovnega poteka investicije in drugih okoliščin) ali do nastopa zakonskih sprememb in dopolnitev,  uveljavitve nove zakonodaje ter nastopa drugih objektivnih okoliščin. Prav tako na časovno in finančno realizacijo načrtov lastnih investicij Sklada vplivajo posamezne aktivnosti in dejanja, na katere Sklad nima neposrednega vpliva in razen ustrezno pripravljenih projektov, dokumentacij ter dosledne izvedbe svojih obveznosti, zunanjih in poslovnih tveganj ne more izključiti (kot so npr.: dolgotrajen postopek za sprejem in spreminjanje ter dopolnjevanje občinskih podrobnih prostorskih načrtov, komunalna in prometna ureditev območij za gradnjo s strani občin, pridobivanje upravnih dovoljenj za gradnjo in uporabo objektov, postopki javnega naročanja, dolgi postopki odločanja v revizijskih postopkih na Državni revizijski komisiji pri izvedbi javnih naročil, tveganja iz naslova izvedbe del kot so morebitni stečaji izvajalcev in podobno). V predstavljenih podatkih prav tako ni upoštevan morebitni nadaljnji vpliv zakonodaje in ukrepov vezanih na pojav Covid-19 na potek lastnih investicij do konca leta 2020 in naprej, ker ni znan in ga ni mogoče zanesljivo predvideti, prav tako niso upoštevane z zakonom podane možnosti podaljšanja rokov za čas epidemije (91. člen Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20 in 61/20)).

Programi sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj in stanovanjskih enot za starejše:

Sklad bo skupaj z občinami in drugimi prosilci zagotovil skupno do 652 javnih najemnih stanovanj in stanovanjskih enot za starejše, kot sledi:

Javna najemna stanovanja: z modelom posojila in soinvestitorstva – v lasti občin bo 521 stanovanj in v lasti Sklada 58 stanovanj:

• s projekti, ki so trenutno v gradnji: Novo Brdo E1, Ljubljana (174 stanovanj); Dečkovo naselje, Celje (128 stanovanj); Spodnja Kostrivnica, Rogaška Slatina (10 stanovanj);
• s projekti, ki so trenutno v pripravi, pred odobritvijo: Braslovče (4 stanovanja), Zreče (6 stanovanj), Slovenske Konjice (11 stanovanj), Nad Dolinsko 3, Koper (90 stanovanj), Rakova Jelša, Ljubljana (156 stanovanj);

Stanovanjske enote za starejše: z modelom posojila in soinvestitorstva – v lasti prosilcev bo 43 stanovanj, v lasti Sklada bo 30 stanovanj:

• s projekti, ki so trenutno v gradnji: Dečkovo naselje, Celje (14 stanovanj); Krško (29 stanovanj);
• s projekti, ki so trenutno v pripravi, pred odobritvijo: Šmarje pri Jelšah (30 stanovanj).

Javni poziv za nakup stanovanj in zemljišč:

Javna najemna stanovanja Sklad pridobiva tudi preko Javnega poziva za nakup stanovanj in zemljišč, kjer bo  pridobil 356 stanovanj po celotni Sloveniji (60 v Slovenj Gradcu + 27 oskrbovanih, 76 v Kočevju, 10 v Lenartu, 31 v Slovenski Bistrici, 10 v Radencih, 24 v Mozirju, 24 v Pesnici pri Mariboru, 10 v Gornji Radgoni, 19 v Mežici, 2 v Sv. Ani v Slov. Goricah, 30 v Črnomlju, 27 v Murski Soboti, 6 v Brežicah. Zadnje lokacije, kjer smo pridobili stanovanja so v Mozirju, Lenartu, Sv. Ani v Slov. Goricah, Radencih, Gornji Radgoni in Slovenj Gradcu v kratkem pa bodo na voljo tudi stanovanja v Brežicah in Mežici.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani, jutri ob 11h prevzemate 20 stanovanj v dveh vila blokih v Homškem parku v Slovenj Gradcu, tako da prosim za odgovore na naslednja vprašanja:

1. Ali to drži? 

Stanovanja so bila s strani Stanovanjskega sklada RS prevzeta v sredo, 9.9.2020. Danes, v petek, 11.9.2020, je potekala otvoritev dveh stanovanjskih objektov.

2. Če drži, me zanima, za koliko stanovanj gre in kje so ta stanovanja? Koliko so vredna? Za kakšno naložbo torej gre? Za kakšno naložbo gre? Koliko je vredna? Kako ste torej izvedli naložbo (zasebni partner je gradil, SSRS pa torej odkupil vsa stanovanja) – za koliko?

Sklad je prevzel 20 stanovanj v dveh objektih – Vile Homški park, na lokaciji Celjska cesta 2a in b, v neposredni bližini Doma za ostarele. Stanovanja skupno obsegajo površino 1.150 kvadratnih metrov. Skupna pogodbena vrednost po pogodbi znaša 1.725.180,00 EUR brez DDV (oziroma 1.889.072,10 EUR z DDV).

Prodajalec stanovanj se je prijavil na Javni poziv za nakup stanovanj, ki je objavljen na spletni strani Sklada in bil izbran na podlagi izbora komisije in potrditve Nadzornega sveta Stanovanjskega sklada RS.

3. Vsa stanovanja v dveh vila blokih boste menda dali v najem? Ste najemnike že izbrali? Če ne, kdaj jih boste?

Skladno s terminskim planom Javnega razpisa za oddajo stanovanj v najem, načrtujemo razširitev ponudbe stanovanj z novimi stanovanji v Slovenj Gradcu dne 2.10.2020. Prve vselitve najemnikov bodo po zaključenih postopkih sprejemanja in pregleda vlog ter izbora najemnikov in sklepanja najemnih pogodb predvidoma v začetku meseca novembra 2020.

Prednostne kategorije objavljenega razpisa za oddajo stanovanj v stroškovni najem so mlade družine, družine z osnovnošolskim otrokom, družine ter mlade osebe do 29. leta starosti. Znotraj teh kategorij imajo prednost prosilci, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje. Celotna razpisna dokumentacija je dostopna na spletni strani Stanovanjskega sklada RS ssrs.si. Najemna stanovanja bodo na voljo za dolgoročni najem po stroškovni najemnini, ki bo oblikovana s strani Stanovanjskega sklada RS in bo objavljena z vključitvijo stanovanj v ponudbo preko javnega razpisa.

4. Ali boste v prihodnje na Koroškem pridobili še kakšna stanovanja? Če ja, me zanima kje in kdaj predvidoma?

V naslednjem letu se bo zaključila gradnja stanovanj še na dveh projektih in sicer 27 oskrbovanih stanovanj v neposredni bližini Vile Homški park in 40 stroškovnih najemnih stanovanj na drugi lokaciji v Slovenj Gradcu. Poleg tega bo še v letošnjem letu dokončana gradnja 19 stroškovnih najemnih stanovanj v Mežici.

5. Koliko stanovanj ima sklad v lasti na Koroškem, torej v 12 koroških občinah?

Sklad ima v vseh koroških občinah 545 neprofitnih in 35 stroškovnih najemnih stanovanj.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

Vezano na vašo prošnjo po izjavah direktorja Stanovanjskega sklada RS, mag. Črtomira Remca, vam jih v nadaljevanju pošiljamo:

1. Kakšna je nadaljna pot teh stanovanj, ki jih je odkupil Stanovanjski sklad RS?  Razpis, vseljivost, predaja ključev…?

Stanovanjski sklad RS bo 20 stanovanj v dveh stanovanjskih blokih, poimenovanih »Vile Homški Park«, prevzel v mesecu septembru 2020 in jih namenil stroškovnemu najemu. Skladno s terminskim planom Javnega razpisa za oddajo stanovanj v najem načrtujemo razširitev ponudbe stanovanj z novimi stanovanji v Slovenj Gradcu 2.10.2020. Prve vselitve najemnikov bodo po zaključenih postopkih sprejemanja in pregleda vlog ter izbora najemnikov in sklepanja najemnih pogodb predvidoma v začetku meseca novembra 2020.

2. Kakšni so kriteriji pri izbiri stanovalcev? Kolikšna bo najemnina?

Prednostne kategorije objavljenega razpisa za oddajo stanovanj v stroškovni najem so mlade družine, družine z osnovnošolskim otrokom, družine ter mlade osebe do 29. leta starosti. Znotraj teh kategorij imajo prednost prosilci, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje. Celotna razpisna dokumentacija je dostopna na spletni strani Stanovanjskega sklada RS ssrs.si. Najemna stanovanja bodo na voljo za dolgoročni najem po stroškovni najemnini, ki bo oblikovana po prevzemu stanovanj s strani Stanovanjskega sklada RS in bo objavljena z vključitvijo stanovanj v ponudbo preko javnega razpisa.

3. Kje kot direktor Stanovanjskega sklada na Koroškem še vidite potenciale za tovrstno ali drugačno sodelovanje? Za projekt Ozare v SG smo slišali (dva bloka odkup SRSS), kaj pa druge občine?

Na Koroškem smo izjemno zadovoljni s ponudbo privatnih investitorjev za nakup gotovih stanovanj. Poleg Slovenj Gradca, kjer 20 stanovanjem v Homškem parku sledi še 27 oskrbovanih stanovanj in kasneje še nakup 40 najemnih stanovanj iz projekta Ozare, bomo v kratkem prevzeli še 20 stanovanj v Mežici, napovedana pa je tudi gradnja stanovanj na več lokacijah na Ravnah in Prevaljah. Vsekakor si želimo, da poleg nakupa SSRS od privatnih investitorjev tudi občine izkoristijo možnosti naših razpisov za sofinanciranje neprofitnih najemnih in oskrbovanih stanovanj.

4. Kako sicer ocenjujete projekt in širše potenciale stanovanjske politike v regiji in državi?

Projekt 2 blokov v Homškem parku mi je kot direktorju še posebej pri srcu, ker je prvi od začetka zgrajen po našem novem razpisu za nakup stanovanj in zemljišč. Pri tem smo se učili skupaj s prodajalci, ki so rasli skupaj s projektom in imajo danes že več drugih projektov na Koroškem. Ravno zato se mi zdi pomembno, da Stanovanjski sklad RS vzpodbuja lokalne podjetnike, da se usmerjajo v stanovanjsko gradnjo, ker le tako lahko vplivamo na boljšo in stabilno stanovanjsko ponudbo tudi na trgu. Cilj SSRS je, da do leta 2025 povečamo ponudbo javnih najemnih stanovanj v sodelovanju z občinami in mestnimi stanovanjskimi skladi do 10.000 enot. Vsekakor bomo za dosego tega cilja potrebovali še dodatna finančna sredstva s krediti, dokapitalizacijo ali težko pričakovanim sistemskim virom financiranja.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovana, v nadaljevanju vam pošiljamo odgovore na vaša vprašanja:

Zanima me, ali na Stanovanjskem skladu opažate zamujanje ali neplačevanje (neprofitnih) najemnin zaradi krize, ki jo je povzročila pandemija. Kje je največ zamujanja, v katerih delih Slovenije? Ali zamujanja ali neplačevanja najemnin odstopajo od prejšnjih let? Kako rešujete morebitne zamude in neplačila najemnin? Ali morda prejemate prošnje za odlog plačila najemnin? Kaj kot razloge navajajo najemniki? 

Zaradi izrednih razmer, ki so nastale ob epidemiji Koronavirusa (SARS-CoV-2) na Stanovanjskem skladu RS (dalje: SSRS) ves čas spremljamo tudi novo nastale situacije povezane z najemnimi razmerji in problematiko s katero se soočajo najemniki. Do kršitev zaradi neplačevanja najemnin in stroškov iz naslova najemnega razmerja oziroma zamujanja prihaja, vendar ne moremo z gotovostjo trditi da zgolj zaradi izrednih razmer v državi, saj gre pri dolžnikih oziroma zamudnikih največkrat za širši socialni problem.

V času epidemije smo na Stanovanjskem skladu RS sicer obravnavali nekaj prošenj bodisi za znižanje najemnine bodisi za odpis zaradi finančnih težav najemnikov (izguba službe, nezmožnost opravljanja storitvenih dejavnosti, ki so bile v času epidemije prepovedane in s tem posledično prejemanje nižjih dohodkov).

Glede na to, da so najemnine edini redni vir prihodkov in torej SSRS nima drugega zakonskega stalnega vira financiranja, poleg tega pa SSRS RS od 1.1.2017 dalje ne gradi več stanovanj za prodajo na trgu, temveč preko različnih razpisov in pozivov ter z lastno gradnjo pridobiva stanovanja za oddajo v najem različnim populacijam (mladi, mlade družine, družine, starejši), kar mu narekuje tudi Resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025, se SSRS  za znižanje najemnin ni odločil. Najemnike, ki so oziroma bodo zaradi državnih razmer v težjem socialnem položaju in bodo upravičenost izkazali pri pristojnem Centru za socialno delo, pa lahko prejmejo državno pomoč oziroma uveljavljajo pravico do socialnih transferjev – subvencijo.

Najemniki neprofitnih stanovanj, ki so v lasti Stanovanjskega sklada RS plačujejo stroške iz naslova najemnega razmerja pooblaščenim upravnikom stanovanj, ki plačila spremljajo in  nas nato o dolžnikih obvestijo za nadaljnjo obravnavo, pri čemer pa nobena od regij bistveno ne odstopa glede ne plačevanje obveznosti iz najemnin.

V kolikor se najemnik na pooblaščenega upravnika ali SSRS obrne s prošnjo za obročno odplačilo dolga, ki je lahko pisna, elektronska, ustna ali na namenskem obrazcu, se temeljito proučijo vse okoliščine in v kolikor obstajajo utemeljeni razlogi in izkazan resen namen za plačilo dolga, SSRS z njim sklene izvensodni pisni dogovor o obročnem ali drugačnem načinu odplačilu dolga. Število obrokov, v katerih mora najemnik poravnati dolg je odvisno od višine dolga. Obstoječi dogovor se lahko na izrecno željo najemnika ob utemeljenih okoliščinah tudi spremeni, nove dogovore pa se lahko sklene le v primeru, da se spoštuje že sklenjen dogovor.

Kako je bilo med prejšnjo krizo (pred 10 leti) glede plačevanja najemnin?

Odstotek zamudnikov oz. neplačnikov se giblje na enakih ravneh. Kot že navedeno imajo najemniki z nižjimi dohodki možnosti uveljavljati pravice do socialnih transferjev – subvencij, ki jim pomagajo pri plačevanju obveznosti.

Kakšne so višine najemnin stanovanj, ki so v lasti stanovanjskega sklada?

Višino neprofitne najemnine določa Uredba o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Uradni list RS, št. 131/03, 142/04, 99/08, 62/10 – ZUPJS, 79/15 in 91/15). Neprofitna najemnina je odvisna predvsem od tega koliko točk je pripisanih stanovanju, kar ureja Pravilnik o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 127/04 in 69/05). Na število točk vpliva več faktorjev (v največjem deležu starost stanovanja in stanje inštalacij). Skladno z zgoraj navedenim vas seznanjamo tudi s tem, da SSRS neprofitnih stanovanj v najem ne oddaja sam, ampak jih daje na razpolago občinam, da jih same dodelijo glede na njihove potrebe svojim občanom skladno z veljavno stanovanjsko zakonodajo in javnimi razpisi, zato je tudi višina neprofitne najemnine odvisna predvsem od politike vsakokratnih občin.

So se cene najemnin neprofitnih stanovanj v zadnjih letih, mesecih spreminjale? Kako?

Izračun neprofitne najemnine je precej kompleksen, podajamo poenostavljen prikaz: število točk se pomnoži s kvadraturo uporabne površine in faktorji za lokacijo in velikost stanovanja (vplivata minimalno) ter vrednostjo točke, ki je že dolgo 2,63 EUR. S tem se dobi t.i. najemninsko vrednost stanovanja, ki se jo pomnoži z letno stopnjo neprofitne najemnine, ki jo za območje občine določijo občine same ter znaša največ 4,68 %. S tem se dobi letno najemnino. Za morebitne dodatne informacije se prosimo obrnite na pristojno ministrstvo za stanovanjske zadeve.

Najemnina neprofitnih stanovanj se lahko v času najemnega razmerja tudi spremeni, saj SSRS  periodično preverja dohodke najemnikov neprofitnih stanovanj. SSRS je v minulih dveh letih preveril upravičenost do nadaljevanja neprofitnega najemnega razmerja pri vseh najemnikih, kjer je to zakonsko dopustno (SSRS ima v lasti še vedno veliko stanovanj, ki jih zasedajo t.i. imetniki stanovanjske pravice iz bivšega sistema, ki se jih ne sme preverjati). Pri tistih najemnikih neprofitnih stanovanj pri katerih je ugotovljeno preseganje cenzusa se določi najemnina v višini tržne najemnine.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

V nadaljevanju vam posredujemo odgovore na vaša novinarska vprašanja.

Načrtovani projekti in projekti, ki jih izvaja Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad

Lastna gradnja:

Ocenjena investicijska vrednost upošteva stroške: zemljišča, komunalne in prometne ureditve (komunalnega prispevka), predhodnih preiskav in zahtev po prostorskih aktih, projektiranja, nadzora in drugih inženirskih storitev, izvedbe GOI del, rezervacij za izboljšave, opreme vključno z nepredvidenimi deli ter stroške financiranja, kot to zahteva veljavna zakonodaja oz. bančna metodologija za izračun investicij.

Pravno opozorilo:

Podatki v odgovoru Stanovanjskega sklada RS so pripravljeni na podlagi poslovnih odločitev, predvidevanj in načrtovanj poteka ter ugotovljene stopnje razvoja posamezne investicije (projekta) v času priprave odgovora. Pri investicijah v začetnih razvojnih fazah (pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja in pred začetkom gradnje) lahko pride do sprememb v nadaljnjih fazah razvoja, ki bistveno vplivajo na samo investicijo oziroma njen potek (kot npr.: spremembe  števila, razporeditve in načina izgradnje stanovanj, spremembe investicijskih vrednost, časovnega poteka investicije in drugih okoliščin) ali do nastopa zakonskih sprememb in dopolnitev,  uveljavitve nove zakonodaje ter nastopa drugih objektivnih okoliščin. Prav tako na časovno in finančno realizacijo načrtov lastnih investicij Sklada vplivajo posamezne aktivnosti in dejanja, na katere Sklad nima neposrednega vpliva in razen ustrezno pripravljenih projektov, dokumentacij ter dosledne izvedbe svojih obveznosti, zunanjih in poslovnih tveganj ne more izključiti (kot so npr.: dolgotrajen postopek za sprejem in spreminjanje ter dopolnjevanje občinskih podrobnih prostorskih načrtov, komunalna in prometna ureditev območij za gradnjo s strani občin, pridobivanje upravnih dovoljenj za gradnjo in uporabo objektov, postopki javnega naročanja, dolgi postopki odločanja v revizijskih postopkih na Državni revizijski komisiji pri izvedbi javnih naročil, tveganja iz naslova izvedbe del kot so morebitni stečaji izvajalcev in podobno). V predstavljenih podatkih prav tako ni upoštevan morebitni nadaljnji vpliv zakonodaje in ukrepov vezanih na pojav Covid-19 na potek lastnih investicij do konca leta 2020 in naprej, ker ni znan in ga ni mogoče zanesljivo predvideti, prav tako niso upoštevane z zakonom podane možnosti podaljšanja rokov za čas epidemije (91. člen Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20 in 61/20)).

Programi sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj in stanovanjskih enot za starejše:

Sklad bo skupaj z občinami in drugimi prosilci zagotovil skupno do 518 javnih najemnih stanovanj in stanovanjskih enot za starejše, kot sledi:

Javna najemna stanovanja: z modelom posojila in soinvestitorstva – v lasti občin bo 375 stanovanj in v lasti Sklada 70 stanovanj:

• s projekti, ki so trenutno v gradnji: Novo Brdo E1, Ljubljana (174 stanovanj); Dečkovo naselje, Celje (128 stanovanj); Spodnja Kostrivnica, Rogaška Slatina (10 stanovanj);
• s projekti, ki so trenutno v pripravi: Braslovče (4 stanovanja), Zreče (6 stanovanj), Slovenske Konjice (11 stanovanj), Nad Dolinsko 3, Koper (90 stanovanj), Ravne na Koroškem (22 stanovanj);

Stanovanjske enote za starejše: z modelom posojila in soinvestitorstva – v lasti prosilcev bo 43 stanovanj, v lasti Sklada bo 30 stanovanj:

• s projekti, ki so trenutno v gradnji: Dečkovo naselje, Celje (14 stanovanj); Krško (29 stanovanj);
• s projekti, ki so trenutno v pripravi: Šmarje pri Jelšah (30 stanovanj).

Javni poziv za nakup stanovanj in zemljišč:

Javna najemna stanovanja Sklad pridobiva tudi preko Javnega poziva za nakup stanovanj in zemljišč, kjer bo  pridobil 356 stanovanj po celotni Sloveniji (60 v Slovenj Gradcu + 27 oskrbovanih, 76 v Kočevju, 10 v Lenartu, 31 v Slovenski Bistrici, 10 v Radencih, 24 v Mozirju, 24 v Pesnici pri Mariboru, 10 v Gornji Radgoni, 19 v Mežici, 2 v Sv. Ani v Slov. Goricah, 30 v Črnomlju, 27 v Murski Soboti– še v fazi sklepanja pogodbe, 6 v Brežicah – še v fazi sklepanja pogodbe). Zadnje lokacije, kjer smo pridobili stanovanja so v Mozirju, Lenartu in Sv. Ani v Slov. Goricah, v kratkem pa bodo na voljo tudi stanovanja v Radencih, Gornji Radgoni, Slovenj Gradcu in Brežicah.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Pri Pod črto smo že leta 2016 ugotavljali, da je dohodkovni cenzus za obdržanje neprifitne najemnine zelo visok. V članku (dostopnem na: https://podcrto.si/neprofitna-stanovanja-zgresena-stanovanjska-politika-drzave-revne-pusca-na-cedilu/) smo takrat zapisali:

“Dohodkovni cenzus, do katerega je posameznik še upravičen do neprofitnega stanovanja, je trenutno postavljen izredno visoko. Za enočlansko gospodinjstvo dohodek ne sme preseči 2010 evrov mesečno neto dohodka, medtem ko štiričlanska družina ne sme imeti več kot 3720 evrov neto prihodka. Za posameznika to pomeni, da je do neprofitnega stanovanja upravičen tudi, če njegov dohodek za dvakrat presega povprečno slovensko plačo, ki je malenkost več kot tisoč evrov neto.

Lahko se zgodi, da odvetnik s plačo 2010 evrov neto in delavec z minimalno plačo kot soseda živita v povsem enakem stanovanju in zanj plačujeta povsem enako najemnino. V primeru manjšega stanovanja za eno osebo, 30 kvadratov velikega, je neprofitna najemnina okoli 105 evrov.

Za prvega bi strošek najemnine predstavljal pet odstotkov plače, drugi pa samo za najemnino plača skoraj petino svoje plače. Za stroške, hrano in druge izdatke mu ostane na voljo manj kot 500 evrov, medtem ko njegov sosed za plačilo najemnine skoraj ni posegel v svojo plačo.”

 V zvezi s tem me zanima:

– Ali te številke še držijo oziroma če ne, mi lahko pošljete nov podatek za cenzus za enočlansko gospodinjstvo in za štiričlansko družino?

Cenzus je določen v 5. členu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem je bil sprejet s strani pristojnega ministra leta 2004 in je od takrat nespremenjen (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 11/09, 81/11 in 47/14). Cenzus je določen v odstotkih od povprečne neto plače v državi. Za 1-člansko gospodinjstvo je cenzus 200% povprečne neto plače v preteklem letu, za 4-člansko 370%. Zaradi vsakoletne rasti povprečne neto plače se nominalno vsako leto poviša tudi cenzus.

Za morebitne dodatne informacije se prosimo obrnite na pristojno ministrstvo za stanovanjske zadeve.

– Ali mi lahko poveste, koliko znaša neprofitna najemnina za kvadratni meter, ki jo trenutno zaračunava sklad? Če to ni možno in najemnino izračunate drugače, ali mi lahko poveste (lahko je ocena čez prst), koliko bi znašala neprofitna najemnina za stanovanje, veliko 30 kvadratov, in za stanovanje, veliko 70 kvadratov?

Višino neprofitne najemnine določa Uredba o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Uradni list RS, št. 131/03, 142/04, 99/08, 62/10 – ZUPJS, 79/15 in 91/15). Neprofitna najemnina ni določena na kvadratni meter, ampak je odvisna predvsem od tega, koliko točk je pripisanih stanovanju, kar ureja Pravilnik o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 127/04 in 69/05). Na število točk vpliva več faktorjev (v največjem deležu starost stanovanja in stanje inštalacij). Izračun neprofitne najemnine je precej kompleksen, podajamo poenostavljen prikaz: število točk se pomnoži s kvadraturo uporabne površine in faktorji za lokacijo in velikost stanovanja (vplivata minimalno) ter vrednostjo točke, ki je že dolgo 2,63 EUR. S tem se dobi t.i. najemninsko vrednost stanovanja, ki se jo pomnoži z letno stopnjo neprofitne najemnine, ki jo za območje občine določijo občine same ter znaša največ 4,68 %. S tem se dobi letno najemnino. Za morebitne dodatne informacije se prosimo obrnite na pristojno ministrstvo za stanovanjske zadeve.

SSRS neprofitnih stanovanj v najem ne oddaja sam, ampak jih daje na razpolago občinam, da jih same dodelijo glede na njihove potrebe svojim občanom skladno z veljavno stanovanjsko zakonodajo in javnimi razpisi, zato je tudi višina neprofitne najemnine odvisna predvsem od politike vsakokratnih občin.

Če predpostavimo, da za občino velja maksimalna 4,68 % letna stopnja neprofitne najemnine in ob povprečnem številu 295 točk za stanovanja SSRS (fond je pretežno starejši od 30 let, za novejša stanovanja je povprečje nekje okrog 340 točk), je mesečna neprofitna najemnina za stanovanje s 30 m2 približno 95 EUR (novejše stanovanje 110 EUR) in za stanovanje s 70 m2 približno 215 EUR (novejše 250 EUR).

– Ali mi lahko poveste, koliko znaša profitna (normalna) najemnina za kvadratni meter, ki jo trenutno zaračunava sklad tistim ki presežejo cenzus za neprofitno najemnino? Če to ni možno in najemnino izračunate drugače, ali mi lahko poveste (lahko je ocena čez prst), koliko bi znašala neprofitna najemnina za stanovanje, veliko 30 kvadratov, in za stanovanje, veliko 70 kvadratov?

MOP bi moralo skladno s 3. odstavkom 90. člena SZ-1 sprejeti posebni pravilnik, s katerim se določi tržno najemnino v primeru, da neprofitni najemniki presežejo cenzus. Pravilnik ni bil nikoli sprejet, zato so morale pravne podlage zagotoviti občine s svojimi pravilniki in sklepi, katerim v večini v izogib vzpostavljanju neenakosti med najemniki, sledi tudi SSRS. Ureditev se od občine do občine zelo razlikuje (določitev najemnine na m2, od vrednosti stanovanja po GURS, v določenem odstotku od neprofitne npr. 130 %, upoštevanje najemnin iz pravilnika o subvencijah tržnih najemnin…). Za 30 m2 je tako višina najemnine približno 150 EUR in za 70 m2 približno 320 EUR.

– Ali mi lahko poveste, koliko neprofitnih stanovanj trenutno daje v najem sklad (število vseh stanovanj)?

SSRS daje na razpolago občinam okvirno 2.900 stanovanj za neprofitni najem, skupno pa razpolagamo s 3.098 stanovanji za neprofitni najem. Za tržni najem oddajamo 718 stanovanj. Trenutno prazna stanovanja so v fazah postopkov obnove ali prodaje.

– Sklad periodično preverja dohodke najemnikov neprofitnih stanovanj.

Zanima me, ali mi lahko posredujete kakršne koli zbirne podatke oziroma iz vaših baz o dohodkih oseb pripravite kakršne koli podatke o številu gospodinjstev, ki imajo v neprofitnem najemu stanovanje vašega sklada, in presegajo določene mesečne dohodke? Zanimalo bi me predvsem sledeče, v kolikor se te podatke da dobiti:

SSRS je v minulih dveh letih preveril upravičenost do nadaljevanja neprofitnega najemnega razmerja pri vseh najemnikih, kjer je to zakonsko dopustno (SSRS ima v lasti še vedno veliko stanovanj, ki jih zasedajo t.i. imetniki stanovanjske pravice iz bivšega sistema, ki se jih ne sme preverjati). Ker procesi niso avtomatizirani, saj za to ne obstaja niti ustrezna pravna podlaga niti ustrezna programska oprema, gre za časovno zelo zamudno delo. Iz tega razloga se je podatke obdelalo samo v primeru, da je bilo ugotovljeno preseganje dohodkovnega ali premoženjskega cenzusa. Poleg tega lahko osebne podatke obdelujemo samo za namene, za katere so bili pridobljeni, tako da tudi iz tega razloga analiz za najemnike, ki ne presegajo cenzusa, ne delamo. Zato vam odgovorov na vaša konkretna vprašanja ne moremo podati.

Lahko pa povemo, da smo preseganje cenzusa ugotovili pri nekaj več kot 6 % najemnikih, ki smo jih preverjali oz. 3,5 % vseh najemnikov. Od tega jih je večina presegala premoženjski cenzus in precej manj dohodkovni cenzus (govorimo o približno 1 % vseh najemnikov).

1. a) Koliko je vseh enoosebnih gospodinjstev, ki jim sklad daje stanovanje v NEPROFITNI najem, in koliko izmed njih je takih, ki imajo neto dohodke NAD 1000 eur neto mesečno?
2. b) Koliko je vseh dvoosebnih gospodinjstev, ki jim sklad daje stanovanje v NEPROFITNI najem, in koliko izmed njih je takih, ki imajo neto dohodke NAD 1800 eur neto mesečno?
3. c) Koliko je vseh troosebnih gospodinjstev, ki jim sklad daje stanovanje v NEPROFITNI najem, in koliko izmed njih je takih, ki imajo neto dohodke NAD 2100 eur neto mesečno?
4. b) Koliko je vseh štiričlanskih gospodinjstev, ki jim sklad daje stanovanje v NEPROFITNI najem, in koliko izmed njih je takih, imajo neto dohodke nad 2400 eur neto mesečno?

SSRS neprofitnih stanovanj v najem ne oddaja sam, ampak jih daje na razpolago občinam, da jih same dodelijo glede na njihove potrebe na podlagi javnih razpisov. Evidenc na način kot ste zastavili vprašanja ne vodimo in vam podatkov ne moremo posredovati.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani, vezano na vašo prošnjo, vam v pošiljamo dopolnjen seznam stanovanjskih projektov Stanovanjskega sklada RS.

Načrtovani projekti in projekti, ki jih izvaja Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad:

Gradnja najemnih stanovanj Novo Brdo

– predvidena investicijska vrednost: 86,92 mio EUR (z DDV)

– število stanovanj: 498 stanovanj (od tega 25 oskrbovanih stanovanj)

– faza v kateri je projekt: gradnja objektov

– predvideno končanje gradnje: konec leta 2021

Skupnost za mlade Gerbičeva

– predvidena investicijska vrednost: 8,59 mio EUR (z DDV)

– število stanovanj: 109 stanovanjskih enot za mlade

– faza v kateri je projekt: gradnja objekta

– predvideno končanje gradnje: prva polovica 2021

Stanovanjska soseska pod Pekrsko gorco, 1. faza

– predvidena investicijska vrednost: 34,52 mio EUR (z DDV)

– število stanovanj: 212 stanovanj (od tega 30 oskrbovanih stanovanj)

– faza v kateri je projekt: gradnja objektov

– predvideno končanje gradnje: začetek 2022

Stanovanjska soseska pod Pekrsko gorco, 2. faza:

– ocenjena investicijska vrednost: 30,6 mio EUR (z DDV)

– število stanovanj: 188 stanovanj (od tega 30 oskrbovanih stanovanj)

– faza v kateri je projekt: javno naročilo za izvajalca gradnje

– predvideno končanje gradnje: predvidoma konec leta 2022. oz. začetek 2023

Gradnja najemnih stanovanj Kranj, Ob Savi:

– ocenjena investicijska vrednost: 28,1 milijona evrov

– število stanovanj: 1. faza 187 stanovanj (od tega 28 oskrbovanih stanovanj), 2. faza 55   stanovanj

– faza v kateri je projekt: priprava komunalne in prometne ureditve širšega območja s strani Mestne občine Kranj, kot pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja objektov

– predvideno končanje gradnje: odvisno od aktivnosti Mestne občine Kranj, 1. faza soseske zaključek predvidoma v letu 2023, 2. faza soseske  zaključek predvidoma 2027.

Gradnja najemnih stanovanj Dolgi most Ljubljana

– ocenjena investicijska vrednost: 6,4 mio EUR (z DDV)

– število stanovanj: 40 stanovanj

– faza v kateri je projekt: javno naročilo za izvajalca projektiranja in gradnje

– predvideno končanje gradnje: predivoma v letu 2022

Gradnja najemnih stanovanj Jesenice, Partizan

– ocenjena investicijska vrednost: 6,5 mio EUR (z DDV)

– število stanovanj: 43 stanovanj

– faza v kateri je projekt: Občina Jesenica vodi postopek sprejema OPPN

– predvideno končanje gradnje: odvisno od aktivnosti občine Jesenice, predvidoma zaključek  gradnje v letu 2023

Gradnja najemnih stanovanj Nad Dolinsko 3 Koper

– ocenjena investicijska vrednost: 15,3 mio EUR (z DDV)

– število stanovanj: 90 stanovanj

– faza v kateri je projekt: projektiranje in pridobivanje gradbenega dovoljenja

– predvideno končanje gradnje: predvidoma konec leta 2022. oz. začetek 2023

Gradnja najemnih stanovanj Lukovica,

– ocenjena investicijska vrednost: 12,8 mio EUR (z DDV)

– število stanovanj: do 80 stanovanj

– faza v kateri je projekt: priprava komunalne in prometne ureditve širšega območja s strani občine Jesenice, kot pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja objektov

– predvideno končanje gradnje: odvisno od aktivnosti občine Lukovica, predvidoma zaključek  gradnje v letu 2023

Gradnja najemnih stanovanj Ljubljana Podutik – Glince

– ocenjena investicijska vrednost: 72 mio EUR (z DDV)

– število stanovanj: 400 stanovanj (od tega 52 oskrbovanih stanovanj)

– faza v kateri je projekt: v fazi lokacijske preveritve OPPN s strani Mestne občine Ljubljana.

– predvideno končanje gradnje: odvisno od aktivnosti Mestne občine Ljubljana, predvidena fazna gradnja, zaključek gradnje predvidoma v letu 2027.

Gradnja najemnih stanovanj Novo mesto, Brdo Drage

– ocenjena investicijska vrednost: 23,9 mio EUR (z DDV)

– število stanovanj: 180 stanovanj

– faza v kateri je projekt: priprava komunalne in prometne ureditve širšega območja s strani Mestne občine Novo mesto, kot pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja objektov

– predvideno končanje gradnje: odvisno od aktivnosti Mestne občine Novo mesto, predvidena fazna gradnja, zaključek gradnje predvidoma v letu 2026.

Gradnja najemnih stanovanj Nova Gorica, Rožna dolina

– ocenjena investicijska vrednost:  12 mio EUR (z DDV)

– število stanovanj: 80 stanovanj

– faza v kateri je projekt: pred začetkom aktivnosti spremembe OPPN

– predvideno končanje gradnje: odvisno od aktivnosti Mestne občine Nova Gorica, zaključek gradnje predvidoma v letu 2025

Gradnja najemnih stanovanj Maribor Novo Pobrežje

– ocenjena investicijska vrednost: 69,92 mio EUR (z DDV)

– število stanovanj: 437 stanovanj (od tega 60 oskrbovanih stanovanj)

– faza v kateri je projekt: pred pripravo in izvedbo OPPN

– predvideno končanje gradnje: odvisno od aktivnosti Mestne občine Maribor, predvidena fazna gradnja, zaključek gradnje predvidoma v letu 2027

Gradnja najemnih stanovanj Ivančna Gorica

– ocenjena investicijska vrednost: 8,16 mio EUR (z DDV)

– število stanovanj: do 50 stanovanj

– faza v kateri je projekt: pred začetkom aktivnosti spremembe OPPN

– predvideno končanje gradnje:  odvisno od aktivnosti občine Ivančna Gorica, predvidoma zaključek  gradnje v letu 2024

Gradnja najemnih stanovanj Dragomelj, Škotin

– ocenjena investicijska vrednost: 20,8 mio EUR (z DDV)

– število stanovanj: do 130 stanovanj

– faza v kateri je projekt: pred začetkom aktivnosti spremembe OPPN in ureditve poplavne varnosti širšega območja

– predvideno končanje gradnje: odvisno od aktivnosti občine Domžale, predvidoma zaključek  gradnje v letu 2026

Ocenjena investicijska vrednost upošteva stroške: zemljišča, komunalne in prometne ureditve (komunalnega prispevka), predhodnih preiskav in zahtev po prostorskih aktih, projektiranja, nadzora in drugih inženirskih storitev, izvedbe GOI del, rezervacij za izboljšave, opreme vključno z nepredvidenimi deli ter stroške financiranja, kot to zahteva veljavna zakonodaja oz. bančna metodologija za izračun investicij.

Poleg tega, bi želeli še dodati pravno opozorilo glede podatkov v odgovoru:

Podatki v odgovoru Stanovanjskega sklada RS so pripravljeni na podlagi poslovnih odločitev, predvidevanj in načrtovanj poteka ter ugotovljene stopnje razvoja posamezne investicije (projekta) v času priprave odgovora. Pri investicijah v začetnih razvojnih fazah (pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja in pred začetkom gradnje) lahko pride do sprememb v nadaljnjih fazah razvoja, ki bistveno vplivajo na samo investicijo oziroma njen potek (kot npr.: spremembe  števila, razporeditve in načina izgradnje stanovanj, spremembe investicijskih vrednost, časovnega poteka investicije in drugih okoliščin) ali do nastopa zakonskih sprememb in dopolnitev,  uveljavitve nove zakonodaje ter nastopa drugih objektivnih okoliščin. Prav tako na časovno in finančno realizacijo načrtov lastnih investicij Sklada vplivajo posamezne aktivnosti in dejanja, na katere Sklad nima neposrednega vpliva in razen ustrezno pripravljenih projektov, dokumentacij ter dosledne izvedbe svojih obveznosti, zunanjih in poslovnih tveganj ne more izključiti (kot so npr.: dolgotrajen postopek za sprejem in spreminjanje ter dopolnjevanje občinskih podrobnih prostorskih načrtov, komunalna in prometna ureditev območij za gradnjo s strani občin, pridobivanje upravnih dovoljenj za gradnjo in uporabo objektov, postopki javnega naročanja, dolgi postopki odločanja v revizijskih postopkih na Državni revizijski komisiji pri izvedbi javnih naročil, tveganja iz naslova izvedbe del kot so morebitni stečaji izvajalcev in podobno). V predstavljenih podatkih prav tako ni upoštevan morebitni nadaljnji vpliv zakonodaje in ukrepov vezanih na pojav Covid-19 na potek lastnih investicij do konca leta 2020 in naprej, ker ni znan in ga ni mogoče zanesljivo predvideti, prav tako niso upoštevane z zakonom podane možnosti podaljšanja rokov za čas epidemije (91. člen Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20 in 61/20)).

Datum priprave: 31. 07. 2020

Pripravil: Stanovanjski sklad RS

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS