Spoštovani, podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

1. Kakšen je trenutni manko stanovanj in bivalnih enot v Ljubljani – glede na vloge in trenutne kapacitete SSRS ter kakšno spremembo opažate v letošnjem letu glede na leto poprej, ko pride do števila vlog in potreb ter razpoložljivosti kapacitet?

Pomanjkanje najemnih stanovanj in bivalnih enot je država opredelila kot problem že v Resoluciji o nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025 (ReNSP15-25) ter zato opredelila PROSO kot prednostna območja za stanovanjsko oskrbo, t.j. območja, kjer je potreba prebivalstva in gospodarstva po javnih najemnih stanovanjih največja. Opredelitev PROSO se vključuje tako v prostorsko kot tudi stanovanjsko politiko države. Predvideno je namreč, da MOP usmerja izvajanje obeh politik tako na lokalni kot na regionalni ravni v območja, kjer je izkazana potreba po stanovanjih največja, Stanovanjski sklad RS pa naj bi najmanj 60 % sredstev, namenjenih financiranju gradnje novih stanovanj, usmeril v gradnjo javnih najemnih stanovanj na območjih PROSO, čemur sledi z vsakokratno poslovno politiko in svojimi poslovnimi načrti. Prav zato je Stanovanjski sklad RS svoje napore usmeril prioritetno v gradnjo najemnih stanovanj na območjih, ki jih PROSO izpostavlja kot področja, kjer je primanjkljaj največji.

Rezultati Ankete o potrebah po javnih najemnih stanovanjih, bivalnih enotah in oskrbovanih stanovanjih, ki jo je Stanovanjski sklad RS (kateremu je bila na podlagi ReNSP15-25 dodeljena naloga, da postane glavni izvajalec stanovanjske politike na nacionalni ravni), za svoje potrebe izvedel v obdobju november 2018 – april 2019 in so oblikovani glede na prejete podatke s strani subjektov (mestnih in drugih občin ter javnih skladov), ki so se odzvali na naš poziv, kažejo, da v mestnih občinah primanjkuje kar 6.800  najemnih stanovanj, največje pomanjkanje beležijo v Mestni občini Ljubljana, in sicer kar 59% vseh potreb med mestnimi občinami. Največ potreb je v Osrednjeslovenski statistični regiji, to je kar 46 % vseh potreb od 9.100 potrebnih javnih najemnih stanovanj po vseh statističnih regijah. Na nivoju države je potrebno tudi 1.000 drugih najemnih stanovanj (službenih, namenskih), od tega največ v Mestni občini Ljubljana ter 480 bivalnih enot, od tega je največja potreba v Mestni občini Ljubljana in Osrednjeslovenski statistični regiji, to je 42.  Na nivoju države je potrebnih 520 oskrbovanih stanovanj. Po Anketi SSRS izvedeni v obdobju 2018 – 2019 potrebe v Mestni občini Ljubljana znašajo  44 %, upoštevajoč  celoten primanjkljaj  na nacionalnem nivoju Za podrobnejše in ažurne informacije vam svetujemo, da se glede potreb po stanovanjih in bivalnih enotah obrnete neposredno na Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljane (JSS MOL). Stanovanjski sklad RS je JJS MOL-u v letu 2018 sofinanciral zagotovitev 14 bivalnih enot.

Po Programu sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj v letih 2016 do 2020 (Uradni list RS št. 41/2016, z dne 10.06.2016, št. 88/2016, z dne 22.12.2016 in št. 10/2019, z dne 15. 2. 2019), je JSS MOL že prejel sredstva za naslednje projekte gradnje neprofitnih stanovanj in bivalnih enoti:

–           Hladilniška pot 34:                    596.971,94 EUR

–           Zaloška c. 273:                       1.765.960,48 EUR

–           Soseska »Novo Brdo E1«:       9.858.986,63 EUR

–           Soseska »Rakova Jelša II«:    7.000,000,00 EUR (opomba: sredstva nedavno odobrena in še ne koriščena)

Skupna vrednost:                             19.221.919,05 EUR

Stanovanjski sklad RS trenutno v Ljubljani, na lokaciji Novo Brdo gradi 498 najemnih stanovanj, od tega 25 oskrbovanih stanovanj za starejše, zaključek gradnje je predviden jeseni 2021 ter 109 stanovanjskih enot, namenjenih bivalni osamosvojitvi mladih od 18. do dopolnjenega 29. leta starosti – Skupnost za mlade Gerbičeva, s predvidenim zaključkom v začetku leta 2021.  Predvidoma še v letošnjem letu bo Stanovanjski sklad RS pričel z gradnjo dveh večstanovanjskih stavbnih sklopov s skupaj 40 javnimi najemnimi stanovanji na lokaciji Dolgi most v Ljubljani, do leta 2025 pa bo predvidoma gradil še 400 stanovanjskih enot na lokaciji Podutik Glince.

2. Prav tako bi me zanimalo, ali ste med oziroma po prvem valu epidemije zaznali porast težav, ki jih imajo stanovalci pri poravnavi obveznosti in kako k temu pristopate?
3. Kakšna so vaša pričakovanja za naslednje obdobje, do poletja 2021 in ali načrtujete posebne ukrepe glede na to, da se bliža kurilna sezona, hkrati pa se zdravstveno-socialna situacija zaostruje?

Ob izrednih razmerah, ki so nastale ob epidemiji Koronavirusa (SARS-CoV-2), spremljamo in sprotno urejamo tudi novo nastale situacije povezane z najemnimi razmerji in problematiko, s katero se sooča Stanovanjski sklad RS kot najemodajalec, najemniki in uporabniki stanovanj  ter upravniki. Redno spremljamo odločitve Vlade RS in priporočila NIJZ. Najemniki Skladovih stanovanj, ki so oziroma bodo zaradi trenutnih razmer v težjem socialnem položaju in bodo upravičenost izkazali pri pristojnem Centru za socialno delo, bodo lahko prejeli državno pomoč oziroma uveljavljali pravico do socialnih transferjev – subvencijo.

Glede na to, da so najemnine edini redni vir prihodkov in torej Stanovanjski sklad RS nima drugega zakonskega stalnega vira financiranja, poleg tega pa Stanovanjski sklad RS od 1.1.2017 dalje ne gradi več stanovanj za prodajo na trgu, temveč preko različnih razpisov in pozivov ter z lastno gradnjo pridobiva stanovanja za oddajo v najem različnim populacijam (mladi, mlade družine, družine, starejši) kar mu, kot že navedeno, narekuje tudi ReNSP15-25 in posledično potrebuje sredstva tudi za odplačevanje svojih obveznosti (vračanje kredita), se Stanovanjski sklad RS za znižanje najemnin ni odločil, saj bi bile posledice vidne v zmanjšanem pridobivanju javnih najemnih stanovanj, kar pa bi bilo v nasprotju s cilji ReNSP15-25 in v škodo obstoječim in potencialnim najemnikom Skladovih stanovanj.

Lepo vas pozdravljamo,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani, vezano na vaša novinarska vprašanja, vam v nadaljevanju pošiljamo odgovore:

1. Koliko oskrbovanih stanovanj je trenutno v Sloveniji (koliko jih ima SSRS)?

SSRS je trenutno lastnik 61 oskrbovanih stanovanj, ki jih oddaja v najem (21 v Kobaridu, 32 v Tolminu in 8 v Velenju). S podatkom o trenutnem številu oskrbovanih stanovanj v Sloveniji SSRS ne razpolaga.

2. Koliko jih je v načrtu – do kdaj in koliko jih boste zgradili, kje?

Na lokaciji Novo Brdo v Ljubljani in Pod Pekrsko gorco v Mariboru je v sklopu izgradnje javnih najemnih stanovanj načrtovana tudi izgradnja oskrbovanih stanovanj in sicer: 25 v Ljubljani, ki bodo dokončana v letu 2021 in 60 v Mariboru, ki bodo dokončana v letu 2022. SSRS načrtuje tudi izgradnjo 28 oskrbovanih stanovanj na lokaciji Ob Savi v Kranju (načrtovano leto izgradnje 2023) ter 60 oskrbovanih stanovanj na lokaciji Novo Pobrežje v Mariboru (načrtovano leto izgradnje 2027). Dodatno je SSRS preko Javnega poziva za nakup stanovanj pridobil 27 oskrbovanih stanovanj v Slovenj Gradcu, ki bodo predvidoma na voljo konec leta 2021.

SSRS bo na podlagi Programa sofinanciranja zagotavljanja stanovanjskih enot za starejše osebe v letih 2017 do 2020 v last pridobil še 15 oskrbovanih stanovanj v Krškem (leto izgradnje 2021), z modelom posojila pa omogočila izgradnjo 14 oskrbovanih stanovanj v soseski Dečkovo naselje v Celju (last prosilca).

3. Kakšne so zahteve za oskrbovana stanovanja danes (pogoji, da je neko stanovanje oskrbovano)?

Oskrbovana stanovanja so načrtovana kot prilagojena stanovanja, skladno z veljavno zakonodajo, ki ureja tehnične pogoje za graditev oskrbovanih stanovanj.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani, vezano na vaša novinarska vprašanja, vam v nadaljevanju pošiljamo odgovore:

Zanima me, kdaj bodo stanovanja na voljo občanom za najem, kdaj bo objavljen razpis?

Stanovanjski sklad RS je 20 stanovanj v Slovenj Gradcu, Vile Homški park v najem preko javnega razpisa ponudil 2.10.2020. Trenutni rok za oddajo prijav in plačilo zneska za resnost najema je do vključno 21.10.2020.

Kakšni so pogoji, da se lahko stanovanje pridobi?

Najemniki oziroma najemnice stanovanj so lahko popolno poslovno sposobne fizične osebe, če imajo dovoljenje za stalno bivanje v Republiki Sloveniji ter pravne osebe zasebnega in javnega prava oziroma organizacije, vse s sedežem v Republiki Sloveniji. V primeru več prijav za določeno stanovanje se pri dodelitvi stanovanja v najem upoštevajo prednostne kategorije, ki so določene v razpisu: mlada družina, družina z osnovnošolskim otrokom, družina in mlade osebe.

Prosilci, ki so zainteresirani za najem morajo oddati prijavo in ob prijavi oziroma najkasneje do zadnjega dne termina za oddajo prijav kot dokazilo za resnost ponudbe, vplačati znesek v višini 500,00 EUR. Vplačani znesek se izbranemu prosilcu všteje kot del varščine, neizbranim prosilcem pa se vplačani znesek vrne najkasneje v petih delovnih dneh po vsakokratnem izboru. Razliko do polne varščine za najeto stanovanje, ki znaša 6 mesečnih najemnin, najemnik plača ob podpisu najemne pogodbe.

Kdaj bodo vseljiva?

Izbor najemnikov, ki bodo prijave oddali do vključno 21.10.2020, bo potekal 29.10.2020, tako da se bodo prvi najemniki lahko v stanovanja vselili že v mesecu novembru, v kolikor bodo izpolnjeni pogoji in sicer podpisane najemne pogodbe in plačane varščine.

Prosim še za cene najema stanovanja. Koliko za kvadratni meter in morebiti primer, koliko velja enosobno stanovanje in koliko je potrebno odšteti za dvosobno stanovanje (če navedete tudi kvadraturo stanovanja). Zanima me še, kaj pripada stanovanjem (parkirna mesta, skupni prostori, klet…). In tudi kakšne so velikosti stanovanj.

Mesečna najemnina za enosobna stanovanja z uporabno površino od 34,4 m2 do 40,1 m2 znaša med 244,00 € in 255,00 €, za dvosobno stanovanje z uporabno površino 56,8 m2 znaša 393,00 €, za dvosobna stanovanja s kabinetom z uporabno površino od 52,6 m2 do 56,8 m2 znaša med 367,00 € in 388,00 € ter za trosobna stanovanja z uporabno površino od 62,5 m2 do 71,4 m2 med 426,00 € in 488,00 €.

Vsem stanovanjem pripada parkirno mesto na nivoju terena ter shrambe. Te se pri manjših stanovanjih nahajajo v pritličju objekta, pri večjih pa v samih stanovanjih.

Na ulici namreč ljudje razpravljajo, da je najemnina visoka. Lahko prosim to pojasnite/komentirate?

Najemnina je določena za vsako stanovanje posebej in je odvisna od nabavne vrednosti nepremičnine.  Prepričani smo, da ponujamo v najem kakovostno grajeni objekt z uporabnimi tlorisi stanovanj, ki omogočajo kakovostno bivanje in zadovoljstvo uporabnikov. Naj še poudarimo, da imajo najemniki možnost, ob izpolnjevanju pogojev, prejeti subvencijo najemnine, o kateri na podlagi prejete vloge odloči pristojni Center za socialno delo.

Zanima me še, če bodo kje drugje na Koroškem v kratkem na voljo stanovanja, ki jih je oz jih bo odkupil stanovanjski sklad in kje ter koliko (morebiti v Mežici)?

V naslednjem letu se bo zaključila gradnja stanovanj še na dveh projektih in sicer 27 oskrbovanih stanovanj v neposredni bližini Vile Homški park in 40 stroškovnih najemnih stanovanj na drugi lokaciji v Slovenj Gradcu. Poleg tega bo še v letošnjem letu dokončana gradnja 19 stroškovnih najemnih stanovanj v Mežici.

In koliko neprofitnih oz najemniških (kateri termin je pravi?) stanovanj skupno ima sklad na Koroškem?

Sklad ima v vseh koroških občinah 545 neprofitnih najemnih in 35 stroškovnih najemnih stanovanj.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Novinarska vprašanja:

A lahko prosim dobim od vas izračun vrednosti stanovanja… po formuli: št. točk x vrednost točke x uporabna površina x vpliv velikosti stanovanja x vpliv lokacije

– po zdajšnji vrednosti točke in po novi vrednosti čez 3 leta (3,5 evra)

Poleg tega prosim potem še za izračun neprofitne najemnine: vrednost stanovanja x letna stopnja najemnine : 12 mesecev.

In prosim še za izračun cene neprofitnega stanovanja ob upoštevanju subvencije: rada bi pokazala, da socialno najšibkejši ne bodo na slabšem, tudi ko bo vrednost točke 3,5 evra…

Pa če lahko za vse izračune vzamemo en primer – recimo 55 m2 veliko stanovanje v LJ…

Odgovori na novinarska vprašanja:

Pozdravljeni, v nadaljevanju vam na vaše zaprosilo posedujemo dodatna pojasnila glede neprofitne najemnine.

Neprofitna najemnina je določena administrativno. Pokriva stroške za vzdrževanje stanovanja in skupnih delov, stroške za opravljanje upravniških storitev, amortizacijo v življenjski dobi 60 let, stroške financiranja sredstev, vloženih v stanovanje in pripadajoče skupne dele ter v zemljišče stanovanjske stavbe. Seštevek dovoljenih stopenj posameznih elementov najemnine je zgornja letna stopnja najemnine, ki je izražena v odstotku od vrednosti stanovanja in znaša največ 4,68% od vrednosti stanovanja. Podlaga za izračun najvišje neprofitne najemnine so elementi neprofitne najemnine, pri čemer lahko lastniki neprofitnih stanovanj določijo tudi nižje stopnje najemnine. Občina lahko z odlokom za svoje območje določi tudi vpliv lokacije.

Neprofitna najemnina vsebuje stroške vzdrževanja stanovanja in skupnih delov, stroške za opravljanje upravniških storitev, amortizacijo in stroške financiranja, vložene v stanovanje. Osnova za izračun neprofitne najemnine je vrednost stanovanja, ugotovljena na podlagi pravilnika o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb. Vrednost stanovanja se izračuna po enačbi: Vrednost stanovanja = število točk x vrednost točke x uporabna površina x vpliv velikosti stanovanja (korekcijski faktor) x vpliv lokacije stanovanja. Vrednost točke za izračun neprofitnih najemnin je 2,63 EUR. Mesečna neprofitna najemnina izračun: vrednost stanovanja x letna stopnja najemnine: 12 mesecev. Zaradi nerevalorizacije vrednosti točke za določanje neprofitne najemnine od leta 2007, neprofitna najemnina lastnikom ne omogoča pokrivanja stanovanjskih stroškov,  s čimer jim je onemogočeno ohranjanje obsega obstoječega fonda stanovanj in investiranje v gradnjo novih stanovanj. Predlog zakona predvideva uskladitev vrednosti točke iz obstoječe vrednosti 2,63 evra na novo vrednost 3,50 evra.

Lokacija: Vpliv lokacije na višino najemnine lahko določi na svojem območju občina z odlokom in lahko znaša največ 30% od najemnine. Merila, ki na posameznem območju občine vplivajo na višjo najemnino, določi metodologija iz tega zakona. Če vpliv lokacije z odlokom ni določen, se upošteva količnik 1.Predlaga se obvezna določitev lokacijskega faktorja in sicer v razponu od 1 do 1,3.

Primer izračuna najemnine za neprofitno stanovanje 2,63

Vrednost stanovanja: 60 m2 (velikost stanovanja) x 312 točk x 1 (faktor) x 2,63 eur=49.234 eur.

Neprofitna mesečna najemnina: 49.234 eur x 4,68 % (letna stopnja)/12 mesecev= 192 eur.

Vrednost stanovanja: 60 m2 (velikost stanovanja) x 312 točk x 1,3 (faktor) x 2,63 eur= 64.004 eur.

Neprofitna mesečna najemnina: 64.004 eur x 4,68 % (letna stopnja)/12 mesecev= 250 eur.

Primer izračuna najemnine za neprofitno stanovanje 3,5

Vrednost stanovanja: 60 m2 (velikost stanovanja) x 312 točk x 1 (faktor) x 3,5 eur=65.520 eur.

Neprofitna mesečna najemnina: 65.520 eur x 4,68 % (letna stopnja)/12 mesecev= 256 eur.

Vrednost stanovanja: 60 m2 (velikost stanovanja) x 312 točk x 1,3 (faktor) x 3,5 eur= 85.176 eur.

Neprofitna mesečna najemnina: 85.176 eur x 4,68 % (letna stopnja)/12 mesecev= 332 eur.

Subvencija najemnine naj bi se zvišala iz 80 na največ 85 % priznane neprofitne najemnine. Cenzus za ugotavljanje upravičenosti do subvencije najemnine bi bil ugodnejši za enočlanska gospodinjstva z nizkimi dohodki, saj so prav mladi, starejši in ovdoveli, ki živijo sami, na stanovanjskem trgu najbolj ranljivi. Po predlogu novele bi se zvišala tudi priznana neprofitna najemnina, ki se določa pri izračunu subvencije k plačilu tržne najemnine. Obstoječemu cenzusu za upravičenost do subvencije najemnine, ki se določi v višini razlike med neprofitno najemnino in ugotovljenim dohodkom, zmanjšanim za minimalni dohodek in za 30 % ugotovljenega dohodka, se doda ponder v višini 1,1 pri izračunu minimalnega dohodka za enočlansko družino.

Za boljšo preglednost prilagamo tudi tabele, ki jih je pripravilo Ministrstvo za okolje v sklopu predloga spremembe Stanovanjskega zakona (povezava https://e-uprava.gov.si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=11488)

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani, v nadaljevanju vam pošiljamo odgovore na vaša novinarska vprašanja:

V: Izvedeli smo, da je bila družba TGH izbrana za projektiranje in gradnjo večstanovanjskih objektov na Dolgem mostu. Kdaj predvidoma bo sledil podpis pogodbe z izvajalcem, če seveda ne bo revizijskih zahtevkov?

O: Investitor načrtuje podpis pogodbe v oktobru 2020.

V: Ali bo pri tem projektu izvajalec moral pridobiti gradbeno dovoljenje? Če ne, ali je za gradbeno dovoljenje mogoče že zaprosil stanovanjski sklad?

O: Postopek pridobitve gradbenega dovoljenja je v teku. Gradbeno dovoljenje pridobiva Stanovanjski sklad RS.

V: Kdaj predvidoma bi lahko UE izdala gradbeno dovoljenje in kdaj bi potem sledila sama gradnja?

O Gradbeno dovoljenje bo predvidoma izdano v novembru 2020. Gradbena dela se bodo pričela v prvi polovici leta 2021.

V: Glede na to, da gre za lokacijo izven avtocestnega obroča, ali se bo to kakorkoli poznalo na predvideni ceni najemnine? Kakšna bo najemnina za ta stanovanja?

O: Končna določitev stroškovne najemnine je v soodvisnosti od stroška izgradnje stanovanjskih objektov. Najemnina bo tako oblikovana po dokončanju gradnje ter pred vključitvijo stanovanj v ponudbo preko javnega razpisa.

V: Bo izgled te soseske takšen, kot je razvidno z renderjev, ki so objavljeni na spletni strani tega projekta? Če ne, kdaj bo znano, kako bo izgledala soseska?

O: Izgled dveh večstanovanjskih objektov z javnimi najemnimi stanovanji, ki je objavljen na spletni strani SSRS je informativnega značaja.  Izbrani izvajalec bo izdelal tudi projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje objektov (PZI) , tako da bo končni izgled znan, ko bo izdelana PZI projektna dokumentacija.

V: Koliko približno bo trajala gradnja soseske Dolgi most?

O: Rok za izvedbo gradbenih in obrtniških del je 12 mesecev.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Novinarska vprašanja:

Pozdravljeni, kolegica pripravlja zbirni članek o stanovanjski gradnji po Sloveniji, pa vas prosim za informacije o gradnjah v JV Sloveniji in Posavju. Vem za vaše gradnje v Kočevju, Črnomlju in Brežicah. Mi lahko pošljete podrobnejše podatke o teh naložbah in spisek občin, ki sodelujejo z vami, še dopolnite s tistimi, ki sem jih na omenjenem območju izpustila?

Odgovori na novinarska vprašanja:

Spoštovana, vezano na vaša novinarska vprašanja, vam v nadaljevanju pošiljamo naslednje podatke:

KOČEVJE

Stanovanjski sklad RS je z investitorjem MM SVTK, družbo za signalnovarnostne in telekomunikacijske naprave d.o.o., sklenil prodajno pogodbo za nakup 76 stanovanj v predvideni skupni površini 4.194 m2 s pripadajočimi 29 parkirnimi mesti v garaži objekta in 49 samostojnih garaž na nivoju terena ter 36 parkirnih mest na nivoju terena, ki bodo končana junija 2021. Celotna pogodbena vrednost po pogodbi znaša 6.450.885,60 EUR brez DDV oziroma 7.063.716,73 EUR z DDV. Za občino Kočevje je ta gradnja zelo pomembna, saj se gospodarsko močno razvija, stanovanj pa primanjkuje.

Za gradnjo je bilo investitorju že v letu 2007 izdano gradbeno dovoljenje za izgradnjo petih stanovanjskih blokov, od katerih sta bila blok C in vila bloka 1 in 2 dokončana že v letu 2010. Prodajalec nadaljuje gradnjo objektov A in B v delno izvedenem kompleksu Kočevska rezidenca, v katerih se nahajajo stanovanja, ki jih je kupil Stanovanjski sklad RS. Sklop stanovanjskih blokov ima skupno klet, nad katero bo med objekti ploščad. Etažnost objektov je P+4, v kleti se nahajajo vsa parkirna mesta in shrambe za potrebe stanovalcev ter strojnice.

Stanovanja bodo predvidoma dokončana v mesecu juniju 2021, najemnikom Stanovanjskega sklada RS pa bodo na voljo v drugi polovici prihodnjega leta.

BREŽICE

Stanovanjski sklad RS je z investitorjem Posavje invest, nepremičnine, d.o.o., sklenil prodajno pogodbo za nakup 6 stanovanj v predvideni skupni površini 555 m2 s pripadajočimi shrambami in 6 parkirnimi mesti v kleti objekta. Celotna pogodbena vrednost po pogodbi znaša 816.334,20 EUR brez DDV oziroma 893.885,95 EUR z DDV.

Stanovanja bo Sklad prevzel do konca meseca septembra in jih ponudil v oddajo na spletni strani. Na voljo bodo večja stanovanja saj je investitor manjša prodal preko lastne prodaje.

ČRNOMELJ

Stanovanjski sklad RS je z investitorjem TGH, Trgovsko gradbena hiša d.o.o., sklenil prodajno predpogodbo za nakup  30 stanovanj v predvideni skupni površini 1.856,80 m2 s pripadajočimi 15 nadkritimi parkirnimi mesti in 15 nenadkritimi parkirnimi mesti na nivoju terena. Celotna pogodbena vrednost po pogodbi glede na predvideno stanovanjsko površino znaša 2.604.384,00 EUR brez DDV oziroma 2.851.800,48 EUR z DDV.

Stanovanjski sklad RS je preko Javnega poziva za nakup stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj 2020 uspel pridobiti 30 od 48-ih stanovanj v večstanovanjskem objektu, kar pomeni 57 odstotkov vseh prodajnih površin. Etažnost objekta je NP + VP + 3 + T, objektu pripada 69 parkirnih mest. Velikost stanovanj se giblje med 40 in 75 kvadratnih metrov, razen v terasni etaži, kjer so nadstandardna stanovanja večjih površin. Lokacija je odlično izhodišče za sprehode in športne aktivnosti v naravi, hitro dostopna pa je tudi mestna obvoznica. Poleg je tudi dom starejših občanov in možnost koriščenja servisnih storitev.

Stanovanjski sklad RS kot največji kupec objekta je odkupil 30 stanovanjskih enot v treh etažah. Stanovanja v preostalih treh etažah bodo namenjena prostemu trgu, od tega bo 15 oskrbovanih.

Rok za predajo stanovanj je konec avgusta leta 2021.

SSRS ima najemna stanovanja že v 125 občinah, od tega v 12 občinah iz Posavja in Jugovzhodne regije in sicer v Črnomlju, Kočevju, Metliki, Novem mestu, Ribnici, Sodražici, Šentrupertu, Trebnjem, Brežicah, Krškem, Radečah in Sevnici.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Novinarska vprašanja:

Pozdravljeni, po dogovoru z direktorjem g. Črtomirom Remcem vas prosim, če mi pošljete podrobnosti o načrtovanih stanovanjskih projektih republiškega stanovanjskega sklada. Predvsem me zanimajo podatki o že začetih in tudi načrtovanih stanovanjskih gradnjah v Ljubljani in okolici, pa tudi po Sloveniji. Podatki, ki jih potrebujem so: ime projekta, natančna lokacija gradnje, število stanovanj+ parkirišč, vrednost investicije, začetek gradnje, konec gradnje, vseljivost…

Odgovor na novinarska vprašanja:

Spoštovana, v nadaljevanju vam pošiljamo zaprošene podatke:

Načrtovani projekti in projekti, ki jih izvaja Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad

Lastna gradnja:

Ocenjena investicijska vrednost upošteva stroške: zemljišča, komunalne in prometne ureditve (komunalnega prispevka), predhodnih preiskav in zahtev po prostorskih aktih, projektiranja, nadzora in drugih inženirskih storitev, izvedbe GOI del, rezervacij za izboljšave, opreme vključno z nepredvidenimi deli ter stroške financiranja, kot to zahteva veljavna zakonodaja oz. bančna metodologija za izračun investicij.

Pravno opozorilo:

Podatki v odgovoru Stanovanjskega sklada RS so pripravljeni na podlagi poslovnih odločitev, predvidevanj in načrtovanj poteka ter ugotovljene stopnje razvoja posamezne investicije (projekta) v času priprave odgovora. Pri investicijah v začetnih razvojnih fazah (pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja in pred začetkom gradnje) lahko pride do sprememb v nadaljnjih fazah razvoja, ki bistveno vplivajo na samo investicijo oziroma njen potek (kot npr.: spremembe  števila, razporeditve in načina izgradnje stanovanj, spremembe investicijskih vrednost, časovnega poteka investicije in drugih okoliščin) ali do nastopa zakonskih sprememb in dopolnitev,  uveljavitve nove zakonodaje ter nastopa drugih objektivnih okoliščin. Prav tako na časovno in finančno realizacijo načrtov lastnih investicij Sklada vplivajo posamezne aktivnosti in dejanja, na katere Sklad nima neposrednega vpliva in razen ustrezno pripravljenih projektov, dokumentacij ter dosledne izvedbe svojih obveznosti, zunanjih in poslovnih tveganj ne more izključiti (kot so npr.: dolgotrajen postopek za sprejem in spreminjanje ter dopolnjevanje občinskih podrobnih prostorskih načrtov, komunalna in prometna ureditev območij za gradnjo s strani občin, pridobivanje upravnih dovoljenj za gradnjo in uporabo objektov, postopki javnega naročanja, dolgi postopki odločanja v revizijskih postopkih na Državni revizijski komisiji pri izvedbi javnih naročil, tveganja iz naslova izvedbe del kot so morebitni stečaji izvajalcev in podobno). V predstavljenih podatkih prav tako ni upoštevan morebitni nadaljnji vpliv zakonodaje in ukrepov vezanih na pojav Covid-19 na potek lastnih investicij do konca leta 2020 in naprej, ker ni znan in ga ni mogoče zanesljivo predvideti, prav tako niso upoštevane z zakonom podane možnosti podaljšanja rokov za čas epidemije (91. člen Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20 in 61/20)).

Programi sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj in stanovanjskih enot za starejše:

Sklad bo skupaj z občinami in drugimi prosilci zagotovil skupno do 652 javnih najemnih stanovanj in stanovanjskih enot za starejše, kot sledi:

Javna najemna stanovanja: z modelom posojila in soinvestitorstva – v lasti občin bo 521 stanovanj in v lasti Sklada 58 stanovanj:

• s projekti, ki so trenutno v gradnji: Novo Brdo E1, Ljubljana (174 stanovanj); Dečkovo naselje, Celje (128 stanovanj); Spodnja Kostrivnica, Rogaška Slatina (10 stanovanj);

• s projekti, ki so trenutno v pripravi, pred odobritvijo: Braslovče (4 stanovanja), Zreče (6 stanovanj), Slovenske Konjice (11 stanovanj), Nad Dolinsko 3, Koper (90 stanovanj), Rakova Jelša, Ljubljana (156 stanovanj);

Stanovanjske enote za starejše: z modelom posojila in soinvestitorstva – v lasti prosilcev bo 43 stanovanj, v lasti Sklada bo 30 stanovanj:

• s projekti, ki so trenutno v gradnji: Dečkovo naselje, Celje (14 stanovanj); Krško (29 stanovanj);
• s projekti, ki so trenutno v pripravi, pred odobritvijo: Šmarje pri Jelšah (30 stanovanj).

Javni poziv za nakup stanovanj in zemljišč:

Javna najemna stanovanja Sklad pridobiva tudi preko Javnega poziva za nakup stanovanj in zemljišč, kjer bo  pridobil 356 stanovanj po celotni Sloveniji:

60 v Slovenj Gradcu + 27 oskrbovanih,

76 v Kočevju, 10 v Lenartu,

31 v Slovenski Bistrici,

10 v Radencih,

24 v Mozirju,

24 v Pesnici pri Mariboru,

10 v Gornji Radgoni,

19 v Mežici,

2 v Sv. Ani v Slov. Goricah,

30 v Črnomlju,

27 v Murski Soboti,

6 v Brežicah.

Zadnje lokacije, kjer smo pridobili stanovanja so v Mozirju, Lenartu, Sv. Ani v Slov. Goricah, Radencih, Gornji Radgoni in Slovenj Gradcu. V kratkem pa bodo na voljo tudi stanovanja v Brežicah in Mežici.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Novinarska vprašanja:

Spoštovani, direktor Stanovanjskega sklada Črtomir Remec je na otvoritvi dveh novih stanovanjskih stolpičev na Koroškem izjavil, da bo sklad do leta 2023 zagotovil 2.144 novih najemnih stanovanj (vrednost projektov 286 milijonov evrov). Lepo prosimo za podatke, kje vse bo sklad gradil oz. ta čas že gradi omenjena stanovanja, koliko jih bi na posamezni lokaciji ter ali jih bo gradil sam, v sodelovanju z zasebniki ali občinami. Ne primer:

– Vile Homški park, 20 stanovanj, 1,8 milijona evrov (odkup od zasebnih investitorjev), lokacija Slovenj Gradec

– Ozare, 40 stanovanj, odkup od zasebnih investitorjev, vrednost _____, lokacija Slovenj Gradec

– Mežica, 19 stanovanj, obnova zapuščenega hotela ….

– Pod Pekrsko gorco, 400 stanovanj do marca 2022,

– Novo Pobrežje, 450 stanovanj, začetek 2022, zaključek 2024, vrednost projekta _____

Odgovor na novinarska vprašanja:

Spoštovana, v nadaljevanju vam posredujemo odgovore na vaša novinarska vprašanja.

Načrtovani projekti in projekti, ki jih izvaja Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad:

Lastna gradnja:

Ocenjena investicijska vrednost upošteva stroške: zemljišča, komunalne in prometne ureditve (komunalnega prispevka), predhodnih preiskav in zahtev po prostorskih aktih, projektiranja, nadzora in drugih inženirskih storitev, izvedbe GOI del, rezervacij za izboljšave, opreme vključno z nepredvidenimi deli ter stroške financiranja, kot to zahteva veljavna zakonodaja oz. bančna metodologija za izračun investicij.

Pravno opozorilo:

Podatki v odgovoru Stanovanjskega sklada RS so pripravljeni na podlagi poslovnih odločitev, predvidevanj in načrtovanj poteka ter ugotovljene stopnje razvoja posamezne investicije (projekta) v času priprave odgovora. Pri investicijah v začetnih razvojnih fazah (pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja in pred začetkom gradnje) lahko pride do sprememb v nadaljnjih fazah razvoja, ki bistveno vplivajo na samo investicijo oziroma njen potek (kot npr.: spremembe  števila, razporeditve in načina izgradnje stanovanj, spremembe investicijskih vrednost, časovnega poteka investicije in drugih okoliščin) ali do nastopa zakonskih sprememb in dopolnitev,  uveljavitve nove zakonodaje ter nastopa drugih objektivnih okoliščin. Prav tako na časovno in finančno realizacijo načrtov lastnih investicij Sklada vplivajo posamezne aktivnosti in dejanja, na katere Sklad nima neposrednega vpliva in razen ustrezno pripravljenih projektov, dokumentacij ter dosledne izvedbe svojih obveznosti, zunanjih in poslovnih tveganj ne more izključiti (kot so npr.: dolgotrajen postopek za sprejem in spreminjanje ter dopolnjevanje občinskih podrobnih prostorskih načrtov, komunalna in prometna ureditev območij za gradnjo s strani občin, pridobivanje upravnih dovoljenj za gradnjo in uporabo objektov, postopki javnega naročanja, dolgi postopki odločanja v revizijskih postopkih na Državni revizijski komisiji pri izvedbi javnih naročil, tveganja iz naslova izvedbe del kot so morebitni stečaji izvajalcev in podobno). V predstavljenih podatkih prav tako ni upoštevan morebitni nadaljnji vpliv zakonodaje in ukrepov vezanih na pojav Covid-19 na potek lastnih investicij do konca leta 2020 in naprej, ker ni znan in ga ni mogoče zanesljivo predvideti, prav tako niso upoštevane z zakonom podane možnosti podaljšanja rokov za čas epidemije (91. člen Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20 in 61/20)).

Programi sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj in stanovanjskih enot za starejše:

Sklad bo skupaj z občinami in drugimi prosilci zagotovil skupno do 652 javnih najemnih stanovanj in stanovanjskih enot za starejše, kot sledi:

Javna najemna stanovanja: z modelom posojila in soinvestitorstva – v lasti občin bo 521 stanovanj in v lasti Sklada 58 stanovanj:

• s projekti, ki so trenutno v gradnji: Novo Brdo E1, Ljubljana (174 stanovanj); Dečkovo naselje, Celje (128 stanovanj); Spodnja Kostrivnica, Rogaška Slatina (10 stanovanj);
• s projekti, ki so trenutno v pripravi, pred odobritvijo: Braslovče (4 stanovanja), Zreče (6 stanovanj), Slovenske Konjice (11 stanovanj), Nad Dolinsko 3, Koper (90 stanovanj), Rakova Jelša, Ljubljana (156 stanovanj);

Stanovanjske enote za starejše: z modelom posojila in soinvestitorstva – v lasti prosilcev bo 43 stanovanj, v lasti Sklada bo 30 stanovanj:

• s projekti, ki so trenutno v gradnji: Dečkovo naselje, Celje (14 stanovanj); Krško (29 stanovanj);
• s projekti, ki so trenutno v pripravi, pred odobritvijo: Šmarje pri Jelšah (30 stanovanj).

Javni poziv za nakup stanovanj in zemljišč:

Javna najemna stanovanja Sklad pridobiva tudi preko Javnega poziva za nakup stanovanj in zemljišč, kjer bo  pridobil 356 stanovanj po celotni Sloveniji (60 v Slovenj Gradcu + 27 oskrbovanih, 76 v Kočevju, 10 v Lenartu, 31 v Slovenski Bistrici, 10 v Radencih, 24 v Mozirju, 24 v Pesnici pri Mariboru, 10 v Gornji Radgoni, 19 v Mežici, 2 v Sv. Ani v Slov. Goricah, 30 v Črnomlju, 27 v Murski Soboti, 6 v Brežicah. Zadnje lokacije, kjer smo pridobili stanovanja so v Mozirju, Lenartu, Sv. Ani v Slov. Goricah, Radencih, Gornji Radgoni in Slovenj Gradcu v kratkem pa bodo na voljo tudi stanovanja v Brežicah in Mežici.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani, jutri ob 11h prevzemate 20 stanovanj v dveh vila blokih v Homškem parku v Slovenj Gradcu, tako da prosim za odgovore na naslednja vprašanja:

1. Ali to drži? 

Stanovanja so bila s strani Stanovanjskega sklada RS prevzeta v sredo, 9.9.2020. Danes, v petek, 11.9.2020, je potekala otvoritev dveh stanovanjskih objektov.

2. Če drži, me zanima, za koliko stanovanj gre in kje so ta stanovanja? Koliko so vredna? Za kakšno naložbo torej gre? Za kakšno naložbo gre? Koliko je vredna? Kako ste torej izvedli naložbo (zasebni partner je gradil, SSRS pa torej odkupil vsa stanovanja) – za koliko?

Sklad je prevzel 20 stanovanj v dveh objektih – Vile Homški park, na lokaciji Celjska cesta 2a in b, v neposredni bližini Doma za ostarele. Stanovanja skupno obsegajo površino 1.150 kvadratnih metrov. Skupna pogodbena vrednost po pogodbi znaša 1.725.180,00 EUR brez DDV (oziroma 1.889.072,10 EUR z DDV).

Prodajalec stanovanj se je prijavil na Javni poziv za nakup stanovanj, ki je objavljen na spletni strani Sklada in bil izbran na podlagi izbora komisije in potrditve Nadzornega sveta Stanovanjskega sklada RS.

3. Vsa stanovanja v dveh vila blokih boste menda dali v najem? Ste najemnike že izbrali? Če ne, kdaj jih boste?

Skladno s terminskim planom Javnega razpisa za oddajo stanovanj v najem, načrtujemo razširitev ponudbe stanovanj z novimi stanovanji v Slovenj Gradcu dne 2.10.2020. Prve vselitve najemnikov bodo po zaključenih postopkih sprejemanja in pregleda vlog ter izbora najemnikov in sklepanja najemnih pogodb predvidoma v začetku meseca novembra 2020.

Prednostne kategorije objavljenega razpisa za oddajo stanovanj v stroškovni najem so mlade družine, družine z osnovnošolskim otrokom, družine ter mlade osebe do 29. leta starosti. Znotraj teh kategorij imajo prednost prosilci, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje. Celotna razpisna dokumentacija je dostopna na spletni strani Stanovanjskega sklada RS ssrs.si. Najemna stanovanja bodo na voljo za dolgoročni najem po stroškovni najemnini, ki bo oblikovana s strani Stanovanjskega sklada RS in bo objavljena z vključitvijo stanovanj v ponudbo preko javnega razpisa.

4. Ali boste v prihodnje na Koroškem pridobili še kakšna stanovanja? Če ja, me zanima kje in kdaj predvidoma?

V naslednjem letu se bo zaključila gradnja stanovanj še na dveh projektih in sicer 27 oskrbovanih stanovanj v neposredni bližini Vile Homški park in 40 stroškovnih najemnih stanovanj na drugi lokaciji v Slovenj Gradcu. Poleg tega bo še v letošnjem letu dokončana gradnja 19 stroškovnih najemnih stanovanj v Mežici.

5. Koliko stanovanj ima sklad v lasti na Koroškem, torej v 12 koroških občinah?

Sklad ima v vseh koroških občinah 545 neprofitnih in 35 stroškovnih najemnih stanovanj.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

Vezano na vašo prošnjo po izjavah direktorja Stanovanjskega sklada RS, mag. Črtomira Remca, vam jih v nadaljevanju pošiljamo:

1. Kakšna je nadaljna pot teh stanovanj, ki jih je odkupil Stanovanjski sklad RS?  Razpis, vseljivost, predaja ključev…?

Stanovanjski sklad RS bo 20 stanovanj v dveh stanovanjskih blokih, poimenovanih »Vile Homški Park«, prevzel v mesecu septembru 2020 in jih namenil stroškovnemu najemu. Skladno s terminskim planom Javnega razpisa za oddajo stanovanj v najem načrtujemo razširitev ponudbe stanovanj z novimi stanovanji v Slovenj Gradcu 2.10.2020. Prve vselitve najemnikov bodo po zaključenih postopkih sprejemanja in pregleda vlog ter izbora najemnikov in sklepanja najemnih pogodb predvidoma v začetku meseca novembra 2020.

2. Kakšni so kriteriji pri izbiri stanovalcev? Kolikšna bo najemnina?

Prednostne kategorije objavljenega razpisa za oddajo stanovanj v stroškovni najem so mlade družine, družine z osnovnošolskim otrokom, družine ter mlade osebe do 29. leta starosti. Znotraj teh kategorij imajo prednost prosilci, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje. Celotna razpisna dokumentacija je dostopna na spletni strani Stanovanjskega sklada RS ssrs.si. Najemna stanovanja bodo na voljo za dolgoročni najem po stroškovni najemnini, ki bo oblikovana po prevzemu stanovanj s strani Stanovanjskega sklada RS in bo objavljena z vključitvijo stanovanj v ponudbo preko javnega razpisa.

3. Kje kot direktor Stanovanjskega sklada na Koroškem še vidite potenciale za tovrstno ali drugačno sodelovanje? Za projekt Ozare v SG smo slišali (dva bloka odkup SRSS), kaj pa druge občine?

Na Koroškem smo izjemno zadovoljni s ponudbo privatnih investitorjev za nakup gotovih stanovanj. Poleg Slovenj Gradca, kjer 20 stanovanjem v Homškem parku sledi še 27 oskrbovanih stanovanj in kasneje še nakup 40 najemnih stanovanj iz projekta Ozare, bomo v kratkem prevzeli še 20 stanovanj v Mežici, napovedana pa je tudi gradnja stanovanj na več lokacijah na Ravnah in Prevaljah. Vsekakor si želimo, da poleg nakupa SSRS od privatnih investitorjev tudi občine izkoristijo možnosti naših razpisov za sofinanciranje neprofitnih najemnih in oskrbovanih stanovanj.

4. Kako sicer ocenjujete projekt in širše potenciale stanovanjske politike v regiji in državi?

Projekt 2 blokov v Homškem parku mi je kot direktorju še posebej pri srcu, ker je prvi od začetka zgrajen po našem novem razpisu za nakup stanovanj in zemljišč. Pri tem smo se učili skupaj s prodajalci, ki so rasli skupaj s projektom in imajo danes že več drugih projektov na Koroškem. Ravno zato se mi zdi pomembno, da Stanovanjski sklad RS vzpodbuja lokalne podjetnike, da se usmerjajo v stanovanjsko gradnjo, ker le tako lahko vplivamo na boljšo in stabilno stanovanjsko ponudbo tudi na trgu. Cilj SSRS je, da do leta 2025 povečamo ponudbo javnih najemnih stanovanj v sodelovanju z občinami in mestnimi stanovanjskimi skladi do 10.000 enot. Vsekakor bomo za dosego tega cilja potrebovali še dodatna finančna sredstva s krediti, dokapitalizacijo ali težko pričakovanim sistemskim virom financiranja.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS