Kolumna direktorja Stanovanjskega sklada RS, mag. Črtomirja Remca, je bila objavljena v kolumni “Gostujoče pero” časnika Delo, dne 21.10.2020
Piše: mag. Črtomir Remec, direktor Stanovanjskega sklada RS
Stanovanja za vse generacije
Velikokrat me v razvitih državah impresionirajo sodobne stanovanjske soseske, ki ponujajo vse od A do Ž. Gre za velika bivalna naselja s celovito preskrbo tako mlajših kot starejših populacij. Rečemo jim kar stanovanja za vse generacije. Okoli njih je zelena okolica, otroška igrišča in sami objekti so skoraj ničenergijski. Že v samo izgradnjo so bili vpeljani novi koncepti mobilnosti. O čem govorim? O tem, da so projektanti razmišljali v pravo smer, v prihodnost, v nov trend stanovanj. Upoštevali so, da bo v naslednjih letih in desetletjih čedalje več električnih avtomobilov in koles, zato so tam postavili polnilnice in posebna parkirišča. V zasnove stanovanj so vpeljali tudi to, da bo v prihodnosti vse več dela od doma. To se mi zdi zelo pomembno, kar je epidemija koronavirusa samo še dodatno potrdila. Pa ne samo zaradi epidemij, nasploh se bo spremenil način zaposlovanja in čedalje več ljudi bo delalo za domačo pisarniško mizo. Potemtakem je treba zagotoviti boljše pogoje za delo in počutje, boljše pogoje bivanja v svojem stanovanju.
V Sloveniji gre krivulja navzgor
Večina stanovanj in sosesk pri nas je bilo zgrajenih še v socializmu in v zadnjih letih je bilo s subvencijami Eko sklada izvedenih veliko energetskih prenov fasad, žal pogosto brez sočasne potresne ojačitve in rešitev prezračevanja. Nekaj novejših sosesk, kot je na primer Zeleni gaj na Brdu v Ljubljani, že imamo, še več pa jih je v gradnji in pripravi projektov. Odkrito povedano so te zadeve na sončni strani Alp šele v povojih, vendar marsikateri zasebni in tudi javni investitorji o tem že razmišljamo in vključujemo v načrtovanje novih stanovanjskih projektov. Žal so se v vmesnem času zgodile tudi manjše in večje gradnje večstanovanjskih stavb brez dodatne ponudbe in infrastrukture, premalo pozornosti je bilo posvečeno najemnim oskrbovanim stanovanjem, domovom za starejše osebe, centrom dnevnega varstva, zmogljivostim vrtcev in šol. Vse to smo na Stanovanjskem skladu RS, v tesnem sodelovanju z občinami in mestnimi stanovanjskimi skladi, v zadnjih petih letih intenzivno obravnavali in glede na finančne zmožnosti, primere dobrih praks iz tujine tudi vključevali v naše stanovanjske projekte. Kar dobro nam gre in verjamem, da smo na pravi poti. Uspel nam je težaven prehod iz lastniških v najemna stanovanja in vztrajno povečujemo svoj in občinski delež javnih najemnih stanovanj. Že nekaj let poteka intenziven razvoj in večinoma zdaj že gradnja številnih stanovanjskih projektov po celotni državi. Lahko rečem, da bomo imeli do konca leta v gradnji že 2.500 javnih najemnih stanovanj z lastnimi projekti, sofinanciranjem občin in mestnih stanovanjskih skladov ter nakupi po javnem pozivu za nakup stanovanj in zemljišč. Približno polovica stanovanj bo naslednje leto, ko praznujemo 30 letnico delovanja, tudi vseljiva. V nadaljevanju načrtujemo, če bomo imeli zadostna finančna sredstva in podporo države, še vsako leto okoli 500 novih stanovanj po vseh statističnih regijah, kjer najbolj primanjkuje najemnih stanovanj za mlade, družine in starejše.
Po zgledu iz tujine
Ko sedim za svojo pisarniško mizo v službi, razmišljam. Moramo se zavedati, da je javnih najemnih stanovanj v naši državi resnično premalo. Izredno sem vesel, ko vidim, kako se takšna stanovanja za mlade, družine in starejše osebe že gradijo v Ljubljani, Mariboru, Celju, Slovenj Gradcu, Mežici, Slovenski Bistrici, Murski Soboti, Črnomlju in Kočevju, kmalu pa tudi v Novi Gorici, Kopru, Novem mestu, Kranju, Jesenicah, Izoli, Ptuju in še kje. Recimo, samo Pod pekrsko gorco v štajerski prestolnici bo do začetka leta 2022 zgrajenih 400 skoraj nič energijskih stanovanj. To je, roko na srce, po dolgoletni suši zares veliko. V sosesko bosta umeščeni tudi dve stavbi s skupno 60 oskrbovanimi stanovanji, nismo pozabili niti na dnevni center aktivnosti za starejše in na javni program v pritličjih objektov. Torej, stanovalcem bodo v sklopu soseske na voljo tudi trgovske in storitvene dejavnosti. Po zgledu iz tujine je umeščen tudi koncept ureditve prometa, ki daje prednost stanovalcem in kolesarjem. Zelene okolice izven in v soseski ne manjka, prav tako igrišč za otroke in mladostnike. Lokacija je odlično izhodišče za sprehode in športne aktivnosti v naravi, hitro dostopen pa je tudi center mesta.
Kako bomo živeli čez 10, 15 let?
S tem primerom sem samo želel povedati, razjasniti, kaj se bo v prihodnje dogajalo, kam gre trend, kako bomo živeli čez 5, 10 ali 15 let. Takšne in podobne stanovanjske soseske se bodo čedalje bolj gradile. Seveda, velik poudarek bo na sodelovanju z lokalno skupnostjo, občinami in mestnimi stanovanjskimi skladi. Tovrstni projekti so in bodo pomembni za našo družbo in hkrati za vse državljane, saj si bodo lahko zaradi dostopnih najemnin stanovanja lahko tudi privoščili. Vsi pa vemo, da so najemnine veliko stanovanj, ki se oddajajo na raznih portalih in zasebno, pretirane. Mladi si težko privoščijo svoje stanovanje. Tudi za najem. Spominjam se, povsem drugače je bilo 20 ali 30 let nazaj. Zdaj pa so cene nepremičnin in najemnine bliskovito narastle. Mnogi se sprašujejo, kako to, da vse več mladih ostaja doma oz. da se niso zmožni osamosvojiti. Odgovor imamo na dlani. Dejstvo je, da so njihove bivanjske razmere v veliki meri odvisne od njihovih staršev. Z drugimi besedami to pomeni, da imajo dostop do stanovanj ali hiš tisti iz premožnejših družin. Če imajo mladi povprečno plačo, je težko, tako za najemnino kot nakup stanovanja. Recimo v Ljubljani se cene stanovanj gibljejo okoli nekaj tisoč evrov na kvadratni meter, za najem »spodobnega« stanovanja je zagotovo treba odšteti veliko več kot 500 evrov in poravnati še mesečne položnice. To je vse prej kot lahko. S stanovanji v soseskah po vsej državi, ki jih trenutno gradimo, pa bodo mladi in starejši imeli več možnosti in priložnosti. Tukaj lahko izpostavim, da to, kar delamo, ni le pridobivanje novih javnih najemnih stanovanj. Veliko več od tega. V prvi vrsti gre za to, da bomo lahko ta stanovanja namenili tistim, ki si drugih stanovanj pravzaprav ne morejo privoščiti ali pa si tudi ne želijo lastniških stanovanj.
Na enem mestu bo na razpolago vse
Veseli me, da bo čedalje več mladih, ljudi srednjih let in starejših lažje prišlo do stanovanj in da bodo imeli na enem mestu na razpolago vse. To je nekaj čudovitega. Si zamislite, da živite v zelo kakovostnem stanovanju z nizkimi stroški, z zeleno okolico, z urejenim prometom v soseski, le par korakov stran pa imate še trgovino, lokal, center za aktivnosti ali pa dom upokojencev. Tako rekoč, vse imate na dlani. Kakovost bivanja s takšnimi stanovanji se bo zvišala. In vsi tisti, ki bodo imeli električni avto, ga bodo lahko brezskrbno na električnih polnilnicah v sklopu soseske polnili, po tem, ko bodo prišli popoldne iz službe ali pa čez vikend, preden se bodo podali na izlet. Takoj »podpišem«, z veseljem bi bival v takšni soseski.