Stanovanjski sklad RS je na novinarskem srečanju predstavil rezultate uspešnega delovanja v preteklem letu. Realizirali so 513 stanovanjskih enot, za kar so porabili 56,88 milijona evrov. Predsednik uprave Stanovanjskega sklada RS mag. Črtomir Remec je najprej poudaril, da so v okviru nacionalnega programu 2015–-2025, ki se izteče oktobra letos, uspeli izvesti več kot dodatnih 5.000 javnih najemnih stanovanj, ki so jih vključili v javno shemo. Ta danes šteje okrog 33.000 stanovanj.

»Za ta namen smo angažirali približno pol milijarde evrov v različnih oblikah, bodisi našega sklada bodisi občin in mestnih skladov oziroma javnih neprofitnih organizacij. Tu so še dokapitalizacije in krediti pa tudi Načrt za okrevanje in odpornost v skupni višini 60 milijonov evrov. Seveda pa so naši cilji višji, saj želimo v naslednjih 10 letih zgraditi 20.000 javnih najemnih stanovanj, za kar potrebujemo več denarja in predvsem več aktivnih udeležencev,« je izpostavil Remec.

Ob tem je poudaril, da bodo morali sodelovati tudi drugi akterji. »Veliko pričakujemo od DSU-ja, na katerega so bila prenesena zemljišča slabe banke. V načrtu ima po moji oceni več kot 2.000 stanovanj, ki jih lahko začnejo graditi v naslednjih letih. Potencial so še zadruge in drugi investitorji, ki bi po novem zakonu lahko vstopili v igro. Vsi skupaj lahko začrtane številke dosežemo. Republiški sklad sam tega ne zmore. Za teh 5.000 stanovanj smo namreč krepko garali in do rezultata prišli v okviru svojih zmožnosti. Naš cilj je bil 10.000 stanovanj do leta 2025. Do zdaj smo nekje na številki 8.500 in računamo, da bomo na 90 % na koncu tega nacionalnega programa, kar po moji oceni ni slab rezultat,« je pojasnil Remec.

Lani realizirali 513 stanovanjskih enot

V okviru lastnih investicij je Sklad v preteklem letu zaključil 91 stanovanj v Novi Dolinski (15,98 milijona evrov), projekt so slovesno odprli lani junija. V programih sofinanciranja javnih najemnih stanovanj (JNS) je sofinanciral 163 stanovanj, od tega 75 v Novi Dolinski (4,43 milijona evrov posojila Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Koper) in 88 v Zeleni jami v Ljubljani (4,1 milijona evrov posojila Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana). Za starejše je financiral 10 stanovanjskih enot v Veliki Polani (458.805 evrov posojila). Preko javnega poziva za nakup je pridobil 35 stanovanj v Vratih Javornika v Ravnah na Koroškem (4,02 milijona evrov) in 28 oskrbovanih stanovanj v Radljah ob Dravi (3,21 milijona evrov). Poleg tega je sklad pridobil zemljišče v Mirni v okviru predkupne pravice. V sodelovanju z MO Novo mesto je bila zgrajena tudi soseska Podbreznik v Novem mestu (24,68 milijona evrov) s 186 stanovanji, ki jo bomo slovesno otvorili 25. marca.

V gradnji ali pripravi je 1.934 javnih najemnih stanovanj

Remec je v imenu Sklada napovedal tudi začetek novega vala 1.934 javnih najemnih stanovanj z investicijsko vrednostjo več kot 400 milijonov evrov. Gre za največji val gradnje javnih najemnih stanovanj v samostojni Sloveniji, kjer bodo v 17 projektih zrasle nove soseske vse od Jesenic preko Ljubljane do Lendave. Projekta na Jesenicah (46) in v Lendavi (80) sta že v gradnji, kmalu sledi Lukovica (82), za tri največje s skupaj blizu 1.100 stanovanji pa pridobivajo gradbeno dovoljenje v integralnem postopku in vsaj za Ljubljano in Maribor se pričakuje začetek gradnje že do konca tega leta. Skupaj bo v obdobju 2023–2026 v okviru vseh aktivnosti sklada končanih ali v gradnji do 3.000 javnih najemnih stanovanj. »Lahko rečem, da smo na dobri poti. Pokrivamo celotno Slovenijo in verjamem, da bomo zagotovili dovolj javnih najemnih stanovanj z izjemo prestolnice, kjer pa jih nikoli ne bo dovolj,« je povedal Remec.

V okviru javnega poziva za nakupe 2024–2025 je sklad letos sicer že realiziral nakup zemljišča v Celju in sodeloval kot tehnična podpora pri projektih v več občinah. V sklopu Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) je v 11 projektih izvedenih 714 novih najemnih stanovanj z neprofitno najemnino (od tega 136 oskrbovanih) v skupni vrednosti 36,2 milijona evrov, dodatno pa je s posojilom socialno razvojne CEB banke financiranih 9 projektov v vrednosti 70 milijonov evrov za 839 novih stanovanj (od tega 52 oskrbovanih).

Finančna konstrukcija mora biti stabilna

»Na naša vrata so po nakupu zemljišč v Celju potrkale številne občine s ponudbo zemljišč. Vendar se moramo zavedati, da so naše kapacitete omejene. Naša ideja je od vedno bila, da bodo občine nastopale kot investitorji, ki bodo pri nas iskale tehnično pomoč in pa financiranje. Zadeva se obrača in verjetno bo treba narediti selekcijo. Zemljišče v Celju in na Mirni imata svoje prednosti, zato smo ju tudi kupili. Predvsem bomo pozorni na nakup tistih zemljišč, ki že imajo pridobljeno gradbeno dovoljenje, da jih mogoče lahko celo zamenjamo s katerim izmed naših projektov, ki je šele v fazi umeščanja v prostor,« je opozoril Remec. Ob tem je dodal, da v Skladu ne želijo situacij, ko na primer zaradi podzemnih garaž ali terasaste gradnje postane ekonomika projekta taka, da je ni mogoče izvesti v okviru stroškovnih najemnin. »Finančna konstrukcija mora biti celovita in najemnina mora vračati tudi tisti del, ki je v kreditih. En del bo v prihodnji lahko v dokapitalizaciji Sklada in en del v kreditih,« je dodal Remec.

Nov zakonodajni paket bo vključeval dva zakona

Na novinarskem srečanju so predstavili tudi predloge sprememb stanovanjske zakonodaje. »Prvič po osamosvojitvi smo dali signal, da bo finančna podpora zagotovljena in da lahko projekte načrtujemo bolj strateško. 100 milijonov evrov na leto državne pomoči je temelj stanovanjske politike, kjer bodo dostopna stanovanja osnova bivanja v Sloveniji za naslednjih 20 let. V tej smeri smo pripravili zakonodajni paket, ki ga bomo v javno obravnavo dali prihodnji teden,« je napovedal Simon Maljevac, minister za solidarno prihodnost RS.

Vključuje dva zakona, in sicer za Zakon o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj, vključno z obnovami, in pa Novelo stanovanjskega zakona. Namen Zakona o financiranju bo zagotoviti finančni okvir za gradnjo in stabilne pogoje financiranja za desetletno obdobje do leta 2035. Novela stanovanjskega zakona pa želi izboljšati pogoje delovanja skladov in občin, eden od glavnih ciljev pa je tudi ohranjanje dostopnih najemnin.

Stanovanjski sklad RS je investitor lastnih gradenj najemnih stanovanj in sofinancira gradnje v sodelovanju z občinami in drugimi prosilci oz. ponudniki. Obenem je tudi kupec na podlagi Javnega poziva za nakup stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj na območju celotne Slovenije. Skrbijo za uravnoteženo ponudbo primernih najemnih stanovanj za vse skupine prebivalstva. Stanovanjski sklad RS trenutno razpolaga z 7.389 najemnimi stanovanji. Za sofinanciranje občinam letos in prihodnje leto so namenili 31 mio evrov ter za nakupe stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj 15 mio evrov za zagotovitev do 500 javnih najemnih stanovanj. V gradnji ali pripravi za gradnjo na gradnjo imajo skoraj 2.000 stanovanj.

Vir: SSRS

Stanovanjski sklad RS je v Celju danes podpisal pogodbo v višini okrog 1,4 milijona evrov za nakup zemljišč za gradnjo stanovanj. V okviru soseske Novi trg je predvidenih 126 javnih najemnih stanovanj v površinah od 35 do 85 kvadratnih metrov. Sklad namerava letos izvesti postopke potrebne za izdelavo projektne dokumentacije in pridobitve gradbenega dovoljenja za sosesko. Z gradnjo bi, ob pogoju nemotenega poteka pridobivanja gradbenega dovoljenja, začeli spomladi prihodnje leto s predvidenim zaključkom konec leta 2028.

»S sosesko Novi Trg smo dopolnili največji val gradnje javnih najemnih stanovanj v samostojni Sloveniji, kjer z 9 projekti gradimo 1.500 stanovanj. Trije se že gradijo, ostali gredo v gradnjo do konca tega leta oziroma najkasneje v začetek drugega. Poleg teh 9 projektov načrtujemo še enega na Obali. Pri tem je ključno financiranje, kjer je minister skrbno zagotovil sredstva. Brez dokapitalizacije Stanovanjskega sklada RS s 100 milijoni evrov letos in 100 milijonov evrov drugo leto se vsi ti projekti ne bi mogli uresničiti. Mi imamo namreč zagotovljeno financiranje samo za 500 stanovanj od teh 1.500,« je povedal mag. Črtomir Remec, predsednik uprave Stanovanjskega sklada RS. Ob tem je dodal, da financiranje nestrpno pričakuje tudi Ljubljanski Stanovanjski sklad in še nekaj manjših v občinah Hrastnik in Nova Gorica. »Tako bomo skupaj zagotovili gradnjo 5.000 javnih najemnih stanovanj. Za to bo zagotovljenih 250 milijonov, kar je res največ v samostojni Sloveniji,« je dodal.

Sklad načrtuje gradnjo šest večstanovanjskih objektov s pripadajočo infrastrukturo. Gre za dve večstanovanjski stavbi etažnosti P+4 s po 33 stanovanji ter štiri večstanovanjske stavbe etažnosti P+3 s po 15 stanovanji. Skupno je v načrtu 8.000 kvadratnih metrov neto uporabnih površin stanovanj. Vse prometne površine bodo na robu soseske, kar bo sprostilo prostor med objekti za potrebe stanovalcev nove soseske. V ta osrednji prostor bodo umestili le kolesarnice. Na ta način želijo spodbujati trajnosten pristop k mobilnosti in zasnovi odprtega prostora, ki v ospredje postavlja stanovalce in ne avtomobile. V osrednjem prostoru soseske med obema nizoma stavb bodo obsežne zelene površine za igro otrok in preživljanje prostega časa stanovalcev.

Mestna Občina Celje je uspešno kandidirala na javnem pozivu Sklada za nakup zemljišč za gradnjo stanovanj površine 15.007 kvadratnih metrov, kar predstavlja pomemben mejnik pri širjenju javne stanovanjske ponudbe. Sosesko bodo zgradili v severnemu delu Celja oziroma med novo Cesto v Lokrovec in Novim trgom. Z razvojem tega območja se nadaljuje gradnja javnih najemnih stanovanj v občini. Izgradnja načrtovanih stanovanj pa bo pripomogla k izpolnjevanju aktivne stanovanjske politike in zniževanju stanovanjskega primanjkljaja na območju Mestne občine Celje.

VIR: SSRS

13. februar 2025 | 12:00–13:30 CET, Register Now! (izvedba v angleškem jeziku)

Vabimo vas, da se pridružite zaključnemu webinarju projekta SUPER-i, kjer bomo predstavili najnovejše dosežke in inovacije, usmerjene v revolucijo socialnega in dostopnega bivanja z uporabo trajnostnih rešitev in inovativnih finančnih modelov.

Zakaj sodelovati?
• Spoznajte praktične aplikacije inovativnih rešitev za večstanovanjske stavbe.
• Učite se iz študij primerov iz Danske, Italije in Slovenije.
• Odkrijte finančne in tehnološke modele, ki omogočajo širši vpliv na področju trajnostnega bivanja.

Program
Webinar bo gostil vrhunske strokovnjake, ki bodo predstavili študije primerov in najnovejše napredke na področju trajnostnega bivanja. Udeleženci bodo imeli priložnost pridobiti uporabne vpoglede v izzive in rešitve, ki oblikujejo prihodnost dostopnega bivanja:

•    Paola Zerilli (Univerza v Yorku, koordinatorica SUPER-i) – Odprtje in predstavitev inovativnih finančnih modelov.
  • Henrik Bielefeldt (SUSTAIN) – Danski primer ESCO 2.0 za financiranje obnovljivih virov energije v socialnem bivanju.
  • Cristina Davi & Simone Pressacco (ATER Trieste) – Italijanski pogled na regionalne izzive stanovanj.
  • Nina Pečar (Stanovanjski sklad Republike Slovenije) – Predstavitev slovenskega pilota v Trbovljah in energetske sanacije.
  • Tom Staw (Element Energy) – Tehnološki napredek in trajnostne rešitve bivanja.
  • Noelia Perez (CIRCE) – Raziskovanje okoljskih vidikov in energetske učinkovitosti.
  • Riccardo Coletta (Agencija za promocijo evropskih raziskav, koordinator SUPERSHINE) – Razprava o priporočilih politik in integraciji z SUPERSHINE.

Na koncu webinarja bo sledila seja vprašanj in odgovorov, kjer bodo udeleženci lahko neposredno sodelovali z našimi strokovnjaki.

Sinergije z SUPERSHINE:
Webinar bo tudi predstavil povezave z našim sestrskim projektom SUPERSHINE, ki poudarja sodelovanje in skupne napore pri iskanju trajnostnih in vključujočih rešitev za prihodnost bivanja.

Registrirajte se zdaj!
Ne zamudite priložnosti, da izveste več o prihodnosti trajnostnega socialnega bivanja.

Za registracijo na naš zadnji webinar uporabite to povezavo –  link !

v četrtek 23.1.2025 je potekal dogodek: Z EU do stanovanj? namenjen odprti razpravi o možnostih za oblikovanje temeljev skupne evropske stanovanjske politike in nove stanovanjske politike, ki bo stanovanje prepoznala kot osnovno človekovo pravico ter kot enega izmed nosilnih stebrov trajnostne razvojne politike. Med udeleženci okrogle mize je bil tudi predsednik uprave Stanovanjskega sklada RS, mag. Črtomir Remec. Konstruktivna razprava se je dotaknila stanovanjske krize kot enega največjih izzivov današnjega časa, ki pa se širi po celotni Evropi. Vedno večji del prebivalcev težje prihaja do stanovanj in poglablja se ne samo ekonomska ampak tudi okolijska kriza, ki s seboj nosita negativne družbene posledice. Časi niso ugodni niti za tiste, ki iščejo prvo stanovanje temveč so neugodni za vse generacije. Dialog raznovrstnih gostov okrogle mize se je strinjal z elementi stanovanjske krize in trajnostne stanovanjske politike.

“V zadnjih osmih letih smo zagotovili 5000 dodatnih javnih neprofitnih stanovanj v vseh regijah. V glavnem mestu nikoli ne bomo zagotovili dovolj stanovanj. Vedno jih bo premalo, ampak v Sloveniji cilj ne bi smel biti, da bi vsi živeli v Ljubljani. Ko bodo župani zagotoviti dovolj zemljišč, bo lažje. Ni namreč problem denar, ampak zemljišča,” je dejal predsednik uprave Stanovanjskega sklada RS mag. Črtomir Remec.

VIR: Vesna, zelena stranka

Stanovanjski sklad RS je v drugem največjem mestu v Prekmurju danes postavil temeljni kamen stanovanjske soseske Ob Kobiljskem potoku. Soseska predstavlja začetek novega vala gradnje 2.000 javnih najemnih stanovanj. Gre za manjši, a zelo ekonomičen projekt Sklada, ki ne vključuje podzemnih parkirišč, vendar skrbna optimizacija in najnižji možni stroški gradnje omogočajo, da bodo najemnine zelo dostopne.

Od 40 stanovanj jih bo 10 odstotkov prilagojenih osebam z gibalnimi in/ali zaznavnimi oviranostmi. Nova stanovanjska soseska bo umeščena na zahodnem delu Lendave, med Župančičevo in Kolodvorsko ulico. Na južni strani bo mejila na vrtec, v bližini pa sta tudi dvojezična srednja šola Lendava in Kobiljski potok na zahodni strani. Stanovanja, ki jih bo gradil Pomgrad, bodo neprofitna, gradnja naj bi bila zaključena v enem letu. Stanovanja bodo velika od 44 do 83 kvadratnih metrov. V sklopu soseske bodo zgrajene tudi zunanje bivalne površine, otroško igrišče in prostori za druženje. Gradnja prve faze je del projektov, za katere je Stanovanjski sklad RS pridobil posojilo Razvojne banke Sveta Evrope (CEB), je dodal direktor mag. Črtomir Remec.

mag. Črtomir Remec je dodal, da trenutno skupno gradijo in pripravljajo gradnjo za 2000 stanovanj, projekt v Lendavi je eden manjših. “Pripravljamo pa velik val gradenj ob koncu prihodnjega leta, ko bomo začeli gradili 270 stanovanj v Kranju, 400 v Ljubljani in 450 v Mariboru,” je še povedal.

Minister Simon Maljevac je poudaril pomen investicije za občino Lendava. “Če primerjamo velikost občine Lendava z Ljubljano, bi to ustrezalo začetku gradnje 1150 novih javnih najemnih stanovanj v Ljubljani. To ponazarja, kako pomembna je ta investicija za občino,” je dejal Maljevac.

Župan Lendave Janez Magyar je dodal, da ima občina okrog 200 neprofitnih stanovanj in izjemno zanimanje ljudi za najeme, zato bodo po njegovih besedah stanovanja takoj zasedena.

V Skladu poudarjajo še velik potencial regije za koriščenje geotermalne energije, zato bo pri snovanju energetske oskrbe stavb poseben poudarek nemenjem iskanju najbolj učinkovitih in dolgoročno sprejemljivih energetskih rešitev. Izbralo se bo ustrezen sistem mehanskega prezračevanja z rekuperacijo toplote, na strehah objektov se bodo predvidela mesta za montažo sončne elektrarne. Za potrebe e-mobilnosti bodo predvidena tudi parkirna z zunanjimi polnilnicami za avtomobile.

VIR: SSRS

Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad (v nadaljevanju Sklad) se je v sklopu projekta Super- i dne 13. in 14. novembra 2024 udeležil letnega ter zadnjega srečanja partnerjev na projektu, ki je potekalo v Kobenhavnu, Danska.

Projekt SUPER-i je evropski projekt “Financiranje naložb v energetsko učinkovitost – pametne finance za pametno gradnjo” (H2020 Project_B4E-11_Financing for Energy Efficiency Investments – Smart Finance).  Konzorcij partnerjev sestavlja 13 subjektov iz 6 držav, in sicer Italije, Velike Britanije, Španije, Danske, Belgije in Slovenije.

Cilj projekta je prispevati k izboljšanju energetske učinkovitosti v sektorju socialnih stanovanj z vzpostavitvijo neposrednega dialoga na lokalni ravni med finančnimi institucijami, drugimi zasebnimi vlagatelji in upravitelji socialnih stanovanj. Hkrati pa projekt z zbiranjem ustreznih podatkov o naložbah v energetsko učinkovitost pomaga razviti učinkovite finančne sheme. Sklad bo skupno v okviru projekta pridobil 35.875 EUR nepovratnih sredstev.

Sklad v projektu SUPER-i sodeluje s pilotnim projektom na objektu Neža 26 a in 26 b, Trbovlje, kjer se je zaključila energetska sanacija objekta. Izvedeni so bili ukrepi toplotne izolacije fasade, stropa proti neogrevanem podstrešju ter toplotna izolacija stropa kleti. Hkrati so se zamenjale etažne plinske peči, radiatorji ter namestili električni bojlerji za pripravo tople sanitarne vode. Dela so bila končana v času trajanja projekta, prav tako pa je Sklad za določene izvedene ukrepe prejel sredstva Eko Sklada.

Na dogodku se je predstavilo opravljeno delo partnerjev v preteklih 33 mesecih in razpravljalo o napredku projekta in zadnjih potrebnih aktivnostih posameznih udeležencev.

Slika: Srečanje partnerjev projekta SUPER-i, Kobenhavn, Danska

13. in 14. novembra v Portorožu poteka 35. posvet Poslovanja z nepremičninami. Tradicionalni posvet predstavlja pomembno mesto, kjer se vsako leto srečujejo predstavniki gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov, agencij za posredovanje z nepremičninami, strokovne javnosti, vladnih institucij in lokalnih skupnosti ter drugih nosilcev aktivnosti s področja poslovanja z nepremičninami in stanovanjske oskrbe v Sloveniji.

V stanovanjski sekciji z naslovom “Nacionalni stanovanjski program 2025 – 2035” je direktor Stanovanjskega sklada RS, mag. Črtomir Remec, predstavil: Izvajanje Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025 (ReNSP15-25), med predstavitve projektov v gradnji in pripravi je Sanja Burnazović, vodja investicijskega sektorja seznanila javnost o trenutnih in prihajajočih investicijah Stanovanjskega sklada RS. V razstavnem delu je Stanovanjski sklad RS predstavil publikacijo: Živim v lepi in sodobni soseski.

Vir: SSRS

Direktor Stanovanjskega sklada RS, Črtomir Remec ter avtorici Maja Ivanič in Špela Kuhar so danes na novinarskem srečanju predstavili publikacijo Živim v lepi in sodobni soseski, ki na primeru sosesk Zeleni gaj na Brdu, Novo Brdo in Dolgi most 2 v Ljubljani, Pod Pekrsko gorco v Mariboru ter pilotnega projekta Skupnost za mlade Gerbičeva v Ljubljani povzema dobre prakse in spoznanja reševanja stanovanjske problematike v Sloveniji.

“Stanovanjska problematika je bila in bo še naprej prisotna v vseh družbah, toda pristopi in načini njenega reševanja se med seboj razlikujejo. Če je bilo stanovanje v nekdanjem socializmu splošna družbena pravica, je v današnjem kapitalizmu državna pomoč pri zagotavljanju dostopnih stanovanj omejena na najranljivejše skupine,” je dejal Remec.

»Knjiga je korak naprej, da pokažemo, kako pomembno je živeti v kakovostno zasnovani stanovanjski soseski in v kakovostno zasnovanih stanovanjih,« je povedala soavtorica  Špela Kuhar. V publikacijo, ki je napisana tudi v angleščini, sta avtorici vključili 6 strokovnih besedil, 68 profesionalnih arhitekturnih fotografij, 10 arhitekturnih opisov sosesk in 33 načrtov. Knjiga je nastala tudi na podlagi pogovorov s stanovalci, ahitekti in naročnikom. Uporabna spoznanja so zapisana v treh sklopih, in sicer se prvi sklop ukvarja z načrtovanjem sosesk, drug iz načrtovanjem (najemnih) stanovanj, tretji pa z racionalizacijo gradnje javnih stanovanj. »Menimo, da nam je z veliko  razgretih razprav in iskanja kompromisov, kateri bi bili v številnih drugih panogah nerazumljivi, uspelo nekaj, kar bo sicer pokazal šele čas, in sicer ustvariti dom, dosegljiv dom,« je sklenila soavtorica Maja Ivanič.

Ob tem se je direktor Črtomir Remec navezal tudi na dunajski model kot primer dobre prakse in prikazal, kako bi ga lahko uporabili v Sloveniji.  Bistvo dunajskega modela so dostopna zemljišča, kjer mesto Dunaj načrtno ustvarja zalogo zemljišč in jih prodaja za subvencionirano stanovanjsko gradnjo po izredno nizki ceni, nekajkrat nižji od tržne. Hkrati mesto Dunaj zagotavlja dolgoročno ugodno financiranje, kar je po besedah Remca nemogoče pričakovati pri nas. »Že Avstrija ima dvakrat višji BDP od slovenskega, Dunaj pa trikrat višjega.  Nismo tako bogati, da bi si to lahko privoščili  na mestnem nivoju. Vendar pa ima Ljubljana v zemljiški politiki vse pogoje, saj ima zelo aktualna zemljišča v Bizoviku, na Barju in v Stanežičah. To so lahko bodoče soseske, kjer lahko mesto Ljubljana po dunajskem modelu da začetni zagon gradnje. Prav tako od Ljubljane ne moremo pričakovati kreditov, saj je lepa, ni pa bogata. Na tem mestu bi morala pristopiti država, ki pa je obljubila sistemsko financiranje in ugodne kredite. Zato zdaj vsi čakamo sprejetje sistemskega zakona, da bomo lahko v tem mandatu začeli z gradnjo 5.000 novih javnih najemnih stanovanj. Skratka, iz dunajskega modela lahko nekaj naredita mesto in država,« dodaja Remec.

“Z vsemi aktivnostmi nam je uspelo zagotoviti pet tisoč dodatnih javnih najemnih stanovanj, trenutno pa imamo v gradnji in pripravi še več kot 1.800 stanovanjskih enot,” je povzel direktor Stanovanjskega sklada RS Črtomir Remec.

Vir: SSRS

Predstavnica Stanovanjskega sklada RS Sanja Burnazović, vodja investicijskega sektorja, se je 17. oktobra  2024 udeležila konference ArhiBau 2024 s prispevkom Zagotavljanje javnih najemnih stanovanj – primeri dobre prakse v Sloveniji in sodelovala v javnem panelu na temo Okvirji dostopnih stanovanj.

Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad (Sklad) ima ključno vlogo pri izvajanju stanovanjske politike v Sloveniji. Poslanstvo Sklada je zagotavljanje dostopnih in kakovostnih stanovanj za različne socialne skupine, s poudarkom na mladih, mladih družinah, družinah, starejših in ranljivih skupinah prebivalstva. Trenutno Sklad gradi in pripravlja 19 investicij v različnih fazah po vsej državi, kar predstavlja 2000 novih javnih najemnih stanovanj, investicijske vrednosti okvirno 370 mio EUR. V predhodnem investicijskem ciklu je bilo zgrajenih 1350 stanovanjskih enot, investicijske vrednosti 200 mio EUR.

Polega lastnih virov financiranja in sredstev iz naslova dokapitalizacije je Sklad za realizacijo projektov pridobili sredstva iz Načrta za odpornost in okrevanje, komponenta Stanovanjska politika in posojil CEB  (The Council of Europe Development Bank).

Sklad poleg lastnih projektov sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi (Programi sofinanciranja, nakupi zemljišč za gradnjo) in zasebnimi investitorji (nakupi stanovanj in zemljišč za gradnjo).

Sklad je kot primer dobre gradbene prakse predstavil delovanje Sklada in zagotavljanje javnih najemnih stanovanj s poudarkom na programih sofinanciranja, razvoju projektov, trajnostnih rešitvah ter BIM procesih (Building Information Modeling) pri izvajanju investicij.

Vir: SSRS

V organizaciji Občine Jesenice smo danes položil temeljni kamen za stanovanjsko sosesko Partizan, ki bo zagotovila 46 novih javnih najemnih stanovanj. Ob tej priložnosti sta spregovorila župan občine Jesenice mag. Peter Bohinec in direktor Stanovanjskega sklada RS mag. Črtomir Remec.

Projekt na Jesenicah je le eden izmed dvanajstih, ki jih Stanovanjski sklad RS izvaja s 120 milijonov evrov kredita Razvojne banke Sveta Evrope. Za nekatere projekte je sklad pridobil tudi 32 milijonov evrov nepovratnih sredstev iz mehanizma EU za okrevanje in odpornost, skoraj 100 milijonov evrov pa zagotavlja iz lastnih virov. S skupaj 250 milijoni bo sklad po vsej Sloveniji do konca leta 2026 zgradil več kot 1700 stanovanj. “To je zgodba, ki odmeva, predvsem v tujini, kjer so jo prepoznali kot primer izjemno učinkovite prakse,” je izpostavil Remec.

“Po devetih letih sage in usklajevanj ter vsega, kar sodi zraven, smo danes priča zgodovinskemu dogodku,” je dejal jeseniški župan Peter Bohinec in pojasnil, da je potreba po novih stanovanjih na Jesenicah zelo velika, stanovanj pa kronično primanjkuje.

Soseska bo umeščena v bližino novega upravnega središča občine in bo zajemala gradnjo dveh stanovanjskih objektov s pripadajočimi parkirnimi mesti ter širšo zunanjo ureditev javnih površin. Razmerje med grajenimi strukturami in odprtim prostorom bo ustvarjalo kakovosten bivalni ambient.

Stanovanja bodo zasnovana kot svetla in optimalne velikosti od 35 do 85 m². Soseska bo s predvidenimi mesti za izvedbo sončne elektrarne in postavitvijo zunanjih polnilnic za avtomobile zasledovala trajnostne cilje za zeleno prihodnost. Gradnja stanovanjskih blokov skupaj z izdelavo projektne dokumentacije in ureditvijo javnih parkovnih površin bo znašala 6,72 milijona evrov brez DDV. Pričela se bo predvidoma v prvem kvartalu leta 2025. Dokončanje objekta in vselitev sta predvideni do konca leta 2026. Izvajalec vseh del bo Gorenjska gradbena družba d.d., ki je bila izbrana kot najugodnejši ponudnik.

VIR: SSRS