V revizijskem poročilu Računskega sodišča RS »Izvajanje stanovanjske politike v Republiki Sloveniji v obdobju 1.1.2015 do 30.6.2021« je bila podana ocena, da je Stanovanjski sklad RS deloval delno učinkovito, medtem ko Vlada RS in Ministrstvo za okolje in prostor nista bila učinkovita. »Pozdravljamo ukrepe in priporočila, ki jima jih je podalo Računsko sodišče RS. Upamo tudi, da bodo z njihovo čimprejšnjo in dosledno realizacijo v preostalem obdobju Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu, pripomogli k izboljšanju stanovanjske politike v Sloveniji. Hkrati bi ukrepi, kot so dodatno financiranje, zagotavljanje zemljišč in dodatnih kadrov, izboljšali delovanje Sklada kot enega izmed akterjev,« je na novinarski konferenci obrazložil direktor Stanovanjskega sklada RS mag. Črtomir Remec.
To leto je bilo za Sklad še posebej izjemno, saj so zaključevali gradnje in hkrati vseljevali najemnike v njihovo največjo sosesko Novo Brdo v Ljubljani s 498 stanovanji. Otvorili so tudi sosesko Pod Pekrsko gorco v Mariboru. Prva faza je bila končana, za drugo fazo pa je tehnični pregled že opravljen, zato v kratkem pričakujejo uporabno dovoljenje. Prav tako so kupili stanovanja v Sveti Ani, začela se je gradnja stanovanj v Radljah ob Dravi in na Ravnah na Koroškem, medtem ko se gradnja na Dolgem mostu v Ljubljani zaključuje. »Nekaj projektov pa smo izvedli s sofinanciranjem projektov z občinami. To so v Rogaški Slatini (12), Zrečah (6), Slovenskih Konjicah (10) in Šmarju pri Jelšah (30). S kreditiranjem bomo omogočili tudi stanovanja na Dečkovi cesti v Celju (142), na Rakovi Jelši v Ljubljani (156) in v Kopru v soseski Nova Dolinska (75). V kratkem bodo začeli tudi z gradnjo soseske v Podbrezniku v Novem mestu (103).
Na podlagi javnih pozivov za nakup stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj bo zagotovljenih dodatnih 406 najemnih stanovanj, od tega bo v letu 2023 in 2024 zaključenih 67 stanovanjskih enot. »Projektiramo stanovanja v Lendavi, Lukovici, na Jesenicah in v Ljubljani v Podutiku – Glince, kjer bo šlo za leseno gradnjo. Lesena gradnja bi morala v prihodnosti imeti pomembno vlogo. V prihodnje si želimo več spodbude s strani države, da bi lahko uresničevali leseno gradnjo.«
Ocenjena vrednost investicij Sklada do leta 2025 znaša 294,41 mio evrov z DDV, zgrajeno bo skupaj 1.833 stanovanjskih enot, v prihodnjih treh letih bodo od tega zaključili 921 stanovanjskih enot. Pri Načrtu za okrevanje in odpornost (NOO) so s prijavljenimi 12 projekti uspeli pri kandidaturi s kar 11. Računajo na nov razpis za 120 mio evrov, saj je imela država za te namene na voljo 180 mio evrov, medtem ko so jih po prvem razpisu dodelili le 60 mio evrov, s tem pa bi lahko v Sloveniji zgradili še približno dva tisoč stanovanj.
Leta 2019 je Sklad pridobil posojilo Razvojne banke Sveta Evrope (CEB) v višini 50 mio evrov in dodatnih 70 mio evrov leta 2022. »Za naslednji dve leti za oba programa sofinanciranja in javni poziv Sklada ostaja na voljo le 6,89 mio evrov, zato je nujna ureditev sistemskega financiranja, ki nam bo omogočila opravljanje našega poslanstva.«
Za sistem javne najemne službe ocenjujejo, da potrebuje spremembe, ker ni konkurenčen in stimulativen za najemodajalce ter je zahteven za izvajanje. Letos so lahko namreč najeli in oddali naprej v podnajem le šest stanovanjskih enot. »Ker Sklad ni pristojen za predloge sprememb in dopolnitev zakonodaje, bomo v prihodnosti poskušali prispevati svoje ugotovitve za prenovo in analizo tega instrumenta,« je sklenil mag. Črtomir Remec.
Vir: SSRS