Spoštovani,

zahvaljujemo se vam za izkazani interes za področje delovanja Stanovanjskega sklada RS (v nadaljevanju: Sklad).

Uvodoma bi želeli podati pojasnila, čemu odgovori Sklada na videz odstopajo od odgovora, ki ste ga prejeli s strani Ministrstva za solidarno prihodnost.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 29. 7. 2025; v nadaljevanju: SZ-1G) je začel veljati 13. 8. 2025, a se začne uporabljati šele 1. 12. 2025 (52. člen SZ-1G). V njegovih prehodnih določbah je tudi določeno, da se postopki oddaje neprofitnih najemnih stanovanj, ki so se začeli pred začetkom uporabe SZ-1G, dokončajo po prejšnjih predpisih (42. člen SZ-1G).

Postopek oddajanja neprofitnih stanovanj v lasti Sklada vodijo po pooblastilu za Sklad občine oz. njihovi javni stanovanjski skladi. Ti morajo pri pripravi besedila razpisa (torej vključno s pogoji, ki jih mora izpolnjevati izbrani prosilec) upoštevati tako zakonska kot tudi podzakonska določila.

Postopek in pogoji oddajanja stanovanj, ki so v lasti Sklada in se oddajajo po stroškovni najemnini, trenutno ni podvržen določilom zakonodaje, ki ureja oddajanje neprofitnih stanovanj. Besedilo zadnjega razpisa, ki ga je Sklad objavil in glede katerega vam podajamo v nadaljevanju pojasnila, je bilo objavljeno pred sprejemom SZ-1G.

Kakšni so pogoji v razpisih SSRS za javna najemna stanovanja glede državljanstva prosilca in državljanstva članov družine prosilca, ki se prijavlja na razpis?

Posredovana vprašanja se navezujejo na dodeljevanje stanovanj Sklada na podlagi Javnega razpisa za oddajo stanovanj v najem, ki je objavljen na spletni strani https://www.najem.stanovanjskisklad-rs.si/dokumentacija. Na Javni razpis za oddajo stanovanj v najem se lahko prijavijo popolno poslovno sposobne fizične osebe, ki imajo v času vložitve prijave državljanstvo Republike Slovenije ali dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji in najemniki denacionaliziranih stanovanj, ki izpolnjujejo določene pogoje navedene v razpisu. Morebitni ostali člani oziroma uporabniki stanovanja morajo imeti v času vložitve prijave vsaj dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji. Prosilci izkažejo izpolnjevanje pogoja dovoljenja za prebivanje zase in za uporabnike, s katerimi se prijavijo na razpis, s predložitvijo dokazila izdanega s strani pristojnega organa. Ob tem dodajamo, da Stanovanjski zakon (87. člen) določa postopek oddajanja javnih najemnih stanovanj v najem, in sicer je mogoče oddajati javna najemna stanovanja na podlagi objave javnih razpisov za nedoločen čas in za neprofitno najemnino. Sklad tovrstnih razpisov ne izvaja neposredno, temveč v primeru izpraznitve primernega najemnega stanovanja, ki je v njegovi lasti, najprej opravi zamenjave med lastnimi najemniki; če to ni mogoče, razpolagalno pravico prenese na občino oziroma njen javni stanovanjski sklad, v kateri se nahaja razpoložljivo stanovanje. Navedeno je predvideno tudi za nove projekte. Kot primer dobre prakse navajamo sodelovanje z Mestno občino Novo mesto, kjer je Sklad kot investitor in lastnik z občino sklenil dogovor za 103 nova stanovanja na lokaciji Podbreznik. Na tej podlagi je Javni stanovanjski sklad Mestne občine Novo mesto objavil javni razpis za najem stanovanj za nedoločen čas in za neprofitno najemnino. Gre za primer učinkovitega sodelovanja države in občine ter krepitev javne stanovanjske politike.

Kakšni so drugi pogoji, ki prinašajo prednost pri prijavi oziroma dodelitvi stanovanja v najem?

V primeru večjega števila prosilcev za posamezno stanovanje ima prednost pri izboru najemnikov prosilec iz višje prednostne kategorije znotraj prednostne skupine. Če je prednostnih prosilcev za posamezno stanovanje po upoštevanju navedenih prednostnih skupin in kategorij še vedno več, je med njimi izveden naključen računalniški izbor na način, opisan v protokolu izbora najemnikov, ki je objavljen na spletni strani Sklada. Z navedenim načinom izbora se zagotavlja pravičnost in transparentnost dodeljevanja stanovanj. Prednostna kategorija na podlagi Javnega razpisa za oddajo stanovanj v najem, ki ga izvaja Sklad, so najemniki denacionaliziranih stanovanj, za katero veljajo dodatni pogoji in obrazci, dostopni v razpisni dokumentaciji. Naslednja prednostna kategorija so prosilci in uporabniki, prijavljeni z njim na ta razpis, ki ustrezno dokažejo, da prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje oziroma tega vprašanja nimajo zadovoljivo rešenega. Znotraj prednostne skupine prvo reševanje stanovanjskega vprašanja imajo prednost prosilci v sledečem vrstnem redu: mlade družine, družine z otroki, družine s starejšimi otroki, mlade osebe in ostali. Znotraj teh kategorij imajo prednost družine z več otroki, s tem, da se trije otroci ali več otrok štejejo enako. Znotraj teh prednostnih kategorij pa lahko uveljavljajo prosilci tudi prednost dohodkovnega kriterija. V razpisu so za najem namenjena tudi stanovanja prilagojena gibalno oviranim osebam oziroma imajo možnost te prilagoditve in so na spletni strani v času zbiranja prijav označena z GOO oziroma je navedeno, da se za stanovanje lahko prijavijo samo gibalno ovirane osebe. Za takšno stanovanje se lahko prijavi samo gibalno ovirana oseba oziroma prosilec z gibalno oviranim uporabnikom, ki predloži zahtevano dokazilo ob prijavi (npr. izvid zdravnika specialista, iz katerega je razvidna potrebnost trajne uporabe invalidskega vozička ali drugega tehničnega pripomočka za hojo ali odločba ZPIZ, iz katere je razvidna najmanj 70% zmanjšana zmožnost premikanja) ali slepota – izvid »Očesno stanje« o razvrstitvi slepe osebe v 3., 4. ali 5. stopnjo slepote. Znotraj te prednostne kategorije imajo prednost prosilci, ki ne presegajo dohodkovnega kriterija.

Koliko javnih najemnih stanovanj upravlja SSRS in kje? Koliko jih je še v gradnji in predvidoma kdaj bodo dokončana?

Sklad ima na današnji dan 3.151 neprofitnih najemnih stanovanj po celotni Sloveniji, ki se oddajajo na podlagi objave javnih razpisov občin oziroma javnih stanovanjskih skladov občin, v kateri se nahaja razpoložljivo stanovanje. Poleg neprofitnih stanovanj ima Sklad še 2.278 stanovanjskih enot po celotni Sloveniji, namenjenih za stroškovni najem, ki jih oddaja preko Javnega razpisa za oddajo stanovanj v najem. Grafična razporeditev stanovanj in projektov je javnosti dostopna tudi na naši spletni strani https://ssrs.si/. V izvedbi, razvoju in pripravi pred gradnjo je 21 projektov na lokacijah po celi Sloveniji (Jesenice, Kranj, Lukovica, Lendava, Ljubljana, Maribor, Novo mesto, Škotin, Tržič, Mirna, Kobilje, Rogaška Slatina) za pridobitev okvirno 1900 stanovanjskih enot. Razvoj lastnih investicij Sklada je odvisen od sodelovanja lokalnih skupnosti, vezano na prostorske akte in komunalno ter prometno urejanje območij, državnih organov vezano na pridobivanje mnenj nosilcev urejanja prostora (npr. problematika poplavne varnosti in pridobivanje vodnih soglasij, prometna ureditev in priključevanje na državne ceste…) ter predvsem zagotovitve ustreznih virov financiranja in kadrovske okrepitve Sklada.

Kako so določene najemnine (tržne/neprofitne, v katerem primeru kakšna)? Prosim za primer najemnine za stanovanje SSRS, npr. v Ljubljani in v enem manjšem kraju.

Višina najemnin za stanovanja, ki jih Sklad oddaja na podlagi Javnega razpisa za oddajo stanovanj v najem, so dostopne na naši spletni strani. Sklad je prejel sredstva iz Načrta za okrevanje in odpornost za gradnjo 585 stanovanj (Pod Pekrsko Gorco, Slovenj Gradec, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Koper in Sveta Ana), zaradi česar se ta stanovanja oddajo po neprofitni najemnini. Stanovanjski sklad RS torej oddaja 3.736 stanovanj po neprofitni najemnini ter 1.693 stanovanj po tako imenovani stroškovni najemnini. Povprečne mesečne najemnine za najemna stanovanja Sklada so 4,43 eur na m2 za neprofitni najem in 7,43 eur za tržni najem. Na višino posamezne najemnine vplivajo način pridobitve, vrednost stanovanja, lokacija in značilnosti stanovanj.

Neprofitna najemnina se obračunava skladno z Uredbo o metodologiji za oblikovanje neprofitne najemnine in določitvi višine subvencij najemnin (Uradni list RS, št. 153/21 v nadaljevanju: uredba). Način izračuna najemnine določa 2. člen uredbe. Osnova za izračun neprofitne najemnine je vrednost stanovanja, ki se izračuna v skladu z enačbo, določeno z zakonom, ki ureja stanovanjska najemna razmerja.

V nadaljevanju primer višine najemnine za 2-sobno stanovanje v Ljubljani in Lenartu v Slovenskih goricah:

2-sobno stanovanje v Ljubljani, uporabna površina: 49,3 m2

Mesečna najemnina: 559,00 EUR

2-sobno stanovanje v Lenartu v Slovenskih goricah, uporabna površina: 48,3 m2

Mesečna najemnina: 335,00 EUR

V nadaljevanju primer višine najemnine za 2-sobno stanovanje v Ljubljani in Lenartu v Slovenskih goricah (neprofitna najemnina):

2-sobno stanovanje v Ljubljani, uporabna površina po točkovalnem zapisniku: 58,73 m2

Neprofitna mesečna najemnina: 287,10 EUR

2-sobno stanovanje v Lenartu v Slovenskih goricah, uporabna površina po točkovalnem zapisniku: 58,96 m2

Neprofitna mesečna najemnina: 283,56 EUR

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Pozdravljeni.

Podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

1. Republiški Stanovanjski sklad je na ministrstvo za naravne vire in prostor 22. avgusta 2025 vložili dokumentacijo za pridobitev integralnega gradbenega dovoljenja za gradnjo večstanovanjskih objektov na območju Podutika (Glince). 

– Zanima me, ali ste na skladu že prejeli integralno gradbeno dovoljenje? In, če da, kdaj? Če ne, zakaj na dovoljenje še čakate?

22. Avgusta 2025 je Ministrstvo za naravne vire in prostor skladno z Gradbenim zakonom  z javno objavo obvestilo javnost o postopku, za izdajo integralnega gradbenega dovoljenja za objekt z vplivi na okolje: Večstanovanjski objekti Glince / Podutik v Ljubljani, PE1 – Faza A in PE2 – Faza B in C, OPPN 191, investitorja Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad. Z javno objavo se zagotovi javnosti vpogled v zahtevo za izdajo integralnega gradbenega dovoljenja in dokumentacijo, ki se nanaša na predmet izdaje integralnega dovoljenja, ter javnosti omogoči dajanje pripomb v času javne razgrnitve. Gradbenega dovoljenja še nismo pridobili, ker postopek javne objave ni še zaključen.

2. Iz dokumentacije na spletni strani resornega ministrstva je razvidno, da je projekt Glince razdeljen na tri faze. 

V prvi fazi (PE1 – Faza A)  je načrtovana gradnja štirih večstanovanjskih stab s skupnimi podzemnimi garažami, štiri nadstrešnicami za kolesa in 60 stanovanji. V drugi fazi (Faza B) je načrtovana gradnja  štirih večstanovanjskih stavb z vrtcem v pritličju in skupnimi podzemnimi garažami, število stanovanj je 200. V tretji fazi (Faza B) pa je predvidena gradnja treh večstanovanjskih stavb d trgovskim programom v pritličju, skupnimi podzemnimi garažami, število stanovanj pa je 125. Če povzamem, na območju Podutika nameravate zgraditi skupaj 387 stanovanj v 11 večstanovanjskih stavbah. To drži? Ali pa se je morda projekt spremenil? In če da, kako?

Podatki so pravilno povzeti, razen, da je v drugi fazi (Faza B) število stanovanj 202. Spremembe na projektu niso predvidene.

3. Iz dokumentacije je tudi razvidno, da sta projekt pripravilili družbi Protim Ržišnik Perc in Styria Arhitektura. To drži? In, ali sta oba biroja pripravila enak projektni načrt?

Protim Ržišnik Perc so projektanti za Fazo A, Styria Arhitektura za fazi B in C. Projekta sta v zasnovi drugačna.

4. Na vaši spletni strani ste zapisali,da ste za ta projekt na skladu pridobili tudi že posojilo CEB Banke oz. Razvojne banke Sveta Evrope . Zanima me: kdaj je bilo pridobljeno to posojilo, koliko znaša višina tega posojila in ali bo v celoti namenjeno za gradnjo vseh 387 stanovanj? Če ne, kako boste sicer na skladu financirali investicijo v gradnjo teh stanovanj na območju Podutika?

Predmet posojila CEB banke je gradnja Faze A s 60 stanovanji, posojilna pogodba je iz leta 2022. Za fazo B je financiranje zagotovljeno iz proračunskih sredstev (dokapitalizacije Sklada v letu 2025), za fazo C pa predvidoma iz proračunskih sredstev ali dodatnega zadolževanja.

5. Koliko znaša ocenjena vrednost investicije po posameznih fazah in skupaj?

Ocenjena vrednost investicije za Fazo A znaša 14,27,  za fazo B 47,91 in za fazo C 29,37 milijonov EUR.

6. Kdaj naj bi se predvidoma začela gradnja prve faze, kdaj boste začeli z drugo  fazo in kdaj bo zaključena gradnja celotne soseske? Kako se bo naselje imenovalo?

Podatke o predmetni investiciji se nahajajo na:

https://ssrs.si/projekti/podutik-glince/predstavitev-projekta/

7. Kako velika bodo ta stanovanja in komu bodo namenjena?

Stanovanja bodo različnih velikosti, od 34 m² do 93 m². Načrtujemo, da bodo stanovanja namenjena oddaji v najem v skladu z veljavno zakonodajo. Pogoji za prijavo in prednostne kategorije prosilcev bodo natančno opredeljeni v javnem razpisu.

8. Na kako velikem zemljišču boste gradili to stanovanjsko naselje?

Velikost gradbene parcele znaša 26.572 m2.

9. Kaj sledi po tem, ko boste na skladu pridobili integralno gradbeno dovoljenje in zakaj ste zaprosili za tovrstno gradbeno dovoljenje na resornem ministrstvu in ne le pred UE Ljubljana?

V skladu z Gradbenim zakonom in Uredbo o posegih v okolje, za katere je potrebna presoja vplivov na okolje, je za izvedbo takšnega posega nujno opraviti presojo vplivov na okolje. Za izdajo integralnega gradbenega dovoljenja je pristojni upravni organ ministrstvo, pristojno za področje graditve.

10. Koliko stanovanj je sicer na območju Podutika dovoljeno graditi po OPPN MOL?

Skladno z OPPN je v vseh PE skupaj dovoljeno graditi 375 stanovanjskih enot. Projektna dokumentacija je načrtovana skladno z lokacijsko preveritvijo, ki dovoljuje odstopanja.

11. Ali ste vsa potrebna zemljišča odkupili od nekdanje DUTB? Koliko ste na skladu odšteli za zemljišča in kdaj je bila sklenjena pogodba o odkupu teh zemljišč?

Da, pogodba s kupnino v vrednosti 10.730.675,55 EUR je bila sklenjena 24.10.2019.

12. Ali poleg te stanovanjske gradnje v Podutiku načrtujete še kakšno gradnjo javnih najemnih stanovanj v Ljubljani? Če da, kje, koliko bo stanovanj in kdaj bi lahko začeli graditi še dodatna stanovanja v Ljubljani?

Trenutno v Ljubljani ne načrtujemo drugih projektov.

13. Koliko javnih najemnih stanovanj bi po oceni republiškega sklada ta trenutek potrebovali v Ljubljani, da bi zadovoljili povpraševanje po najemnih stanovanjih? Kakšna je torej trenutna ocena?

Po podatkih ankete Ministrstva za solidarno prihodnost o potrebah po dodatnem javnem najemnem stanovanjskem fondu (julij 2025) je bila za Osrednjeslovensko regijo ocenjena potreba po približno 6.500 dodatnih javnih najemnih stanovanjih (neprofitna stanovanja, stanovanja za starejše, bivalne enote ipd.). Čeprav anketa ne izkazuje podatkov ločeno za posamezne občine, na podlagi dosedanjih analiz in potreb, ki jih je izpostavila Mestna občina Ljubljana, ocenjujemo, da bi bilo za samo Ljubljano potrebnih približno 4.300 stanovanj (neprofitna, za starejše in bivalne enote). Gre za oceno, ki odraža trenutno zaznano povpraševanje in se lahko spreminja glede na novogradnje, prenove ter druge tržne in demografske dejavnike. Celotno poročilo je dostopno na spletni strani Ministrstva za solidarno prihodnost: Anketa o ugotavljanju potreb po vrstah stanovanjskega fonda v občinah ter o načrtovanih stanovanjskih projektih, julij 2025 (PDF).

14. Za objavo v Delu bi potrebovala tudi računalniški prikaz bodoče soseske v Podutiku! Prosim, če lahko računalniške renderje pošljete skupaj z odgovori.

V priponki.

Vir: SSRS

Spoštovani.

Zahvaljujemo se vam za izkazano zanimanje za področje delovanja Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada (v nadaljevanju: Sklad). V nadaljevanju podajamo odgovore na zastavljena vprašanja:

1. Koliko vlog za preveritev lastništva najemnikov, ki bivajo v denacionaliziranih stanovanjih je prejel SSRS od lastnikov teh stanovanj?

Do tega trenutka je Sklad prejel 37 vlog.

2. V koliko primerih se je ugotovilo, da je najemnik lastnik stanovanjske nepremičnine? 

Da je najemnik lastnik stanovanjske nepremičnine je bilo ugotovljeno v  5 primerih.

3. Koliko vlog je SSRS prejel za doplačilo najemnine od lastnikov denacionaliziranih stanovanj?

Do tega trenutka je Sklad prejel 123 vlog za doplačilo najemnin.

4. Ali so vloge že pregledane in v koliko primerih so lastniki upravičeni do doplačila najemnine?

Novela Stanovanjskega zakona 1F (UL RS, št. 61/2024) je določila pravico lastnikov denacionaliziranih stanovanj do doplačila najemnine. O pravici se odloča v okviru upravnega postopka, ki se uvede na podlagi vloge. Vodenje postopka je tako odvisno od trenutka prejema vlog.  Prav tako se vrstni red odločanja o vlogah oblikuje glede na datum prejema le teh. Do sedaj je bilo pregledanih 104 vlog.

5. Kolikšno je povprečno doplačilo najemnine in koliko je skupni znesek vse odobrenih izplačil?

Višina priznanega doplačila najemnine je odvisna od več okoliščin (npr. od obdobja, za katerega je vložena vloga, velikosti stanovanja itn), zato se podatkov med sabo ne da primerjati oz. bi bil izračunani podatek neprimerljiv oz. ne bi izkazoval resnične vrednosti. V letu 2025 je bilo izplačanih za 70.554,30 EUR razlik. Pred tem pa v letu 2024 še 1.440,72 EUR

6. Ali so lastniki že prejeli doplačila oziroma kdaj jih bodo?

V skladu z določili SZ-1F se izplačilo lastniku izvede v roku 30 dni po pravnomočnosti izdane odločbe. Vsa izplačila, katerih podlaga je bila pravnomočna odločba, je Sklad izvedel v zakonskem roku.

7. Ali se upravičenost do doplačila ugotavlja vsako leto?

Pravica do doplačila razlike med neprofitno in priznano tržno najemnino se ne ugotavlja po uradni dolžnosti, ampak na zahtevo lastnika. Vsak lastnik denacionaliziranega stanovanja lahko enkrat letno vloži zahtevo za doplačilo.

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani.

Podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

• Prosim vas za podatek, koliko stanovanj oddajate prek javne najemne službe in kje so ta stanovanja ter koliko stane najemnina? Poleg tega vas prosim še za podatek, koliko po dvigu neprofitne najemnine le-ta stane za najem 60m2 velikega stanovanja v LJ (v povprečju)?

Stanovanjski sklad RS v okviru izvajanja instituta javne najemne službe trenutno oddaja 11 enot in sicer skupno 10 stanovanj na lokacijah Ljubljana, Maribor (2 stanovanji), Nova Gorica, Črna na Koroškem, Litija, Slovenj Gradec, Laško, Podvelka in Ravne na Koroškem ter hišo v Moravčah. Mesečna neprofitna najemnina stanovanj in hiše se giblje med 132 EUR in 352 EUR, kvadratura nepremičnin pa se giblje od 36 m2 do 106 m2. V najemnino niso všteti individualni in obratovalni stroški. Višina neprofitne najemnine za stanovanje v občini Ljubljana kvadrature 60 m2 bi znašala predvidoma 260 EUR, vsekakor pa je neprofitna najemnina odvisna predvsem od stanja, starosti in opremljenosti nepremičnine. V okviru javne najemne službe v Ljubljani oddajamo v podnajem stanovanje s stanovanjsko površino 66,95 m2 za mesečno najemnino 267,67 EUR. Več  informacij o javni najemni službi si lahko ogledate tudi na naši spletni strani https://ssrs.si/javni-najem/.

• Za še en podatek prosim: koliko javnih najemnih stanovanj je v načrtu za prihodnje – koliko potrjenih projektov z zagotovljenim financiranjem? Kje bodo ta stanovanja in kdaj?

Stanovanjski sklad republike Slovenije gradi lastna javna najemna stanovanja in javna najemna oskrbovana stanovanja. Aktualne lastne investicije, ki so v izvedbi oziroma je pričetek gradnje predviden v letošnjem ali naslednjem letu, so naslednje:

–             Partizan, Jesenice – 46 stanovanj, v gradnji, s predvidenim zaključkom gradnje v letu 2026.

–             Ob Kobiljskem potoku, Lendava (1. faza) – 40 stanovanj, v gradnji, s predvidenim zaključkom gradnje v letu 2026.

–             Lukovica  – 82 stanovanj, v teku JN za izbiro izvajalca gradnje. Zaključek gradnje je predviden v letu 2027.

–             Ob Savi, Kranj (1. faza)   – 189 stanovanj (od tega 22 oskrbovanih stanovanj), projektiranje in pridobivanje integralnega gradbenega dovoljenja. Zaključek gradnje je predviden v letu 2028.

–             Glince Podutik, Ljubljana (1. faza)  – 60 stanovanj, projektiranje in pridobivanje integralnega gradbenega dovoljenja. Zaključek gradnje je predviden do konca leta 2027.

–             Glince Podutik, Ljubljana (2. faza, B)  – 205 stanovanj, projektiranje in pridobivanje integralnega gradbenega dovoljenja. Zaključek gradnje vseh stanovanj v PE2, faza B je predviden v letu 2028.

–             Novo Pobrežje, Maribor (1. faza) – 182 stanovanj (od tega 60 oskrbovanih stanovanj), projektiranje in pridobivanje integralnega gradbenega dovoljenja. Zaključek gradnje je predviden v letu 2028.

–             Ob Savi, Kranj (2. faza)  – 80 stanovanj, projektiranje in pridobivanje integralnega gradbenega dovoljenja. Zaključek gradnje je predviden v letu 2028.

–             Podbreznik E1, Novo mesto  – 45 stanovanj (od tega 20 oskrbovanih stanovanj), projektiranje in pridobivanje gradbenega dovoljenja.  Zaključek gradnje je predviden v letu 2027.

–             Ob Kobiljskem potoku, Lendava (2. faza)  – 40 stanovanj. Zaključek gradnje je predviden v letu 2028.

–             Mlaka, Tržič  – 6 stanovanj, projektiranje in rušitev. Zaključek gradnje je predviden v letu 2026.

–             Mirna – 54 stanovanj (od tega 20 oskrbovanih stanovanj), projektiranje in pridobivanje gradbenega dovoljenja. Zaključek gradnje je predviden v letu 2027.

–             Novi trg, Celje – 126 stanovanj, projektiranje in pridobivanje gradbenega dovoljenja.  Zaključek gradnje je predviden v letu 2028.

Na časovno in finančno realizacijo načrtov lastnih investicij Sklada vplivajo posamezne aktivnosti in dejanja, na katere Sklad nima neposrednega vpliva, in razen ustrezno pripravljenih projektov, dokumentacij ter dosledne izvedbe svojih obveznosti, zunanjih in poslovnih tveganj, ne more izključiti. Navajamo: urejena zemljiška politika predvsem iz naslova zagotavljanja ustreznih urbanistično in komunalno urejenih stavbnih zemljišč za gradnjo javnih najemnih stanovanj, dolgotrajni postopki za sprejetje, spreminjanje ter dopolnjevanje občinskih podrobnih prostorskih načrtov, komunalna in prometna ureditev območij za gradnjo s strani občin, pridobivanje upravnih dovoljenj za gradnjo in uporabo objektov, postopki integralnih gradbenih dovoljenj z vplivi na okolje, postopki javnega naročanja vključno s ponovitvami in revizijami, tveganja iz naslova izvedbe del kot so posledice omejitev zakonodaje v primeru višje sile (ujma, epidemije, drugi izredni dogodki), spremenjenih okoliščin zaradi splošnega stanja v družbi in na gradbenem trgu glede doseganja ustreznih cen, manjka konkurenčnosti in omejene zmogljivosti gradbenih, inženirskih in projektantskih podjetij v Sloveniji. Prav tako so se zaradi posledic ujme v letu 2023 močno podaljšali roki vezano za pridobivanje vodnih soglasij in dovoljenj vezano za poplavno varnost območij namenjenih večstanovanjski gradnji.

Več o poteku posameznih projektov lahko pridobite na spletnih straneh SSRS www.ssrs.si

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

podajamo vam odgovor na vaša vprašanja:

Predmet prve faze projekta Stanovanjska soseska Kobiljski potok Lendava je izgradnja prve večstanovanjske stavbe s 40 stanovanji, postavitev pripadajoče zunanje kolesarnice, ureditev okolice oziroma zunanjih površin ob bloku, vključno z vsemi potmi, ekološkim otokom in otroškim igriščem. V prvi fazi se bo ob glavni interni prometni poti v bližini priključka na občinsko cesto uredilo tudi ekološki otok za potrebe obeh večstanovanjskih stavb. V sklopu interne prometne povezave bo urejenih tudi 73 parkirnih mest za avtomobile, od tega bodo 4 parkirna mesta prilagojena za gibalno ovirane in 8 za obiskovalce, ter 4 parkirna mesta za enosledna vozila. V drugi fazi se bo nato izvedlo manjši del prometne ureditve na lokaciji s potrebnimi preostalimi parkirnimi mesti ter dostopom za drugi blok. Do izvedbe druge faze, bo preostali del gradbene parcele ostal kot nepozidana travnata površina.

Gradnja prvega bloka Stanovanjske soseske ob Kobiljskem potoku je v fazi grobih gradbenih del – izvajanja armiranobetonskih del sten pritličja. Prav tako so že v proizvodnji prefabricirane montažne betonske kopalnice lokalnega proizvajalca Varis. Po terminskem planu naj bi bila gradnja končana v prvi polovici leta 2026.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

podajamo vam odgovor na vaša vprašanja:

1. Na kakšen način in kdaj se bo pristopilo k reševanju nastalih poškodb na objektih v vplivnem območju zaradi posledic gradnje soseske Nova Dolinska? – Dolinska 9M, 9R, 9P in 9N
2. Da so na nekaterih objektih popisane poškodbe je jasno tudi iz poročila, ki ga je pripravilo podjetje IGMAT …
3. O prošnjah in zahtevkih stanovalcev ste že obveščeni, ker so vam o tem pisali že pred meseci. Zakaj z vaše strani ni odziva?
4. Še posebej jasne in v poročilu popisane so razpoke in poškodbe na objektih 9M in 9R, zato prosim za zelo jasne odgovore. 

Investitorja SSRS in JSSMOK bosta skupaj z izvajalcem, skladno s strokovnimi izhodišči, pristopila k sanaciji škode, če bo ta nedvoumno ugotovljena. Začetni in končni monitoring sosednjih objektov je bil izveden in kot naročniki moramo upoštevati ugotovitve strokovnih in neodvisnih institucij. Do danes vzročnosti poškodb na objektih z gradnjo objektov v soseski Nova Dolinska ni mogoče zanesljivo potrditi. Morebitna sanacija bo izvedena v obsegu, ki bo dogovorjen z lastniki posameznih objektov, če bo vzročnost nedvoumno ugotovljena. Izvajalec, ki je dolžan sanirati morebitne poškodbe zaradi gradnje, je o vseh zahtevkih stanovalcev obveščen.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

Kako daleč je trenutno ta projekt, ki bo financiran z malhe stotih milijonov, kolikor je država namenila za gradnjo javnih stanovanj?

Projekt za sosesko Novo Pobrežje v Mariboru je v fazi pridobivanja integralnega gradbenega dovoljenja. Vzporedno se izdeluje že projekt za izvedbo (PZI). Ob tem Stanovanjski sklad RS pripravlja tudi projekt za ureditev državne ceste  – Ulice Veljka Vlahovića, ker bo potrebno urediti novo krožišče, avtobusni postajališči in celotno cesto neposredno ob soseski.

Kdaj bi se gradnja pričela, kako potekala, kakšna stanovanja bodo na voljo in za koga? 

V kolikor bomo pridobili gradbeno dovoljenje do konca leta 2025, kot je načrtovano, bomo takoj začeli s pripravo javnega naročila za gradnjo 1. faze soseske, v kateri bo zgrajenih 6 stolpičev s pripadajočo dovozno cesto in podzemno garažo. V 2. fazi je predvidena gradnja nadaljnjih 9 stolpičev in vrtca s šestimi oddelki.

Sosesko Novo Pobrežje v Mariboru sestavlja 15 stolpičev različnih višin. Prostor znotraj soseske je namenjen pešcem in kolesarjem, promet je umaknjen pod teren oziroma na obrobje soseske. Veliko zelenih površin in predvidena zasaditev bo ustvarjala ugodno mikroklimo za stanovalce in veliko možnosti za gibanje na prostem. V soseski prevladujejo dvo in trosobna stanovanja. Vsa stanovanja bodo imela pokrite lože, večina stanovanj bo tudi dvostransko orientirana. Stavbe so projektirane kot energetsko učinkovite, stanovanja bodo imela vgrajeno lokalno prezračevanje z rekuperacijo toplote. 440 parkirnih mest za stanovalce bo zagotovljenih v podzemni garaži, 77 pa na terenu. V soseski je predviden tudi vrtec z lastnimi zunanjimi površinami, prostori medgeneracijskega centra in nekaj poslovnega programa.

Načrtujemo, da se bodo stanovanja oddajala preko javnega razpisa, v skladu z veljavno zakonodajo. Prednostne kategorije prosilcev bodo določene v javnem razpisu, pri čemer se bo pri oblikovanju teh kategorij lahko upoštevalo različne osebne in socialne okoliščine prosilcev.

Koliko javnih najemnih stanovanj bo pod okriljem SSRS s tem projektom na voljo v Mariboru? 

V 1. fazi bo na voljo 182 najemnih stanovanj, od tega 60 oskrbovanih stanovanj, v 2. fazi bo na voljo 257 stanovanj, skupaj 439 stanovanj. Trenutno ima Stanovanjski sklad RS v Mestni občini Maribor v lasti ali brezplačni uporabi 775 stanovanj, če prištejemo še projekt Novo Pobrežje, jih bo skupaj 1.214.

Kakšne so realne potrebe – koliko javnih najemnih stanovanj potrebuje Maribor? 

Kakšno je zanimanje za javna najemna stanovanja v Mariboru? 

Na podlagi zadnjih prejetih podatkov v letu 2023 bi Mestna občina Maribor potrebovala 600 javnih najemnih stanovanj, od tega 100 oskrbovanih.

Kaj pa naslednji načrti po Novih vrtovih v Mariboru ali okolici? 

Stanovanjski sklad RS trenutno ne načrtuje drugih lastnih investicij v Mariboru in okolici.

Vas lahko prosimo tudi za kakšno vizualizacijo projekta Novo Pobrežje, če obstaja. 

Vizualizacijo projekta Novo Pobrežje v Mariboru vam prilagamo v priponkah.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Vir: SSRS

Spoštovani,

zahvaljujemo se vam za izkazani interes za področje delovanja Stanovanjskega sklada RS. Na zastavljena vprašanja podajamo odgovore kot sledi:

V: Pozdravljeni,

na včerajšnji novinarski konferenci v Novi Gorici je novogoriški župan Samo Turel omenil projekt gradnje rezidence ob Kornu v Novi Gorici, in da potekajo pogovori z republiškim Stanovanjskim skladom, ki bi projekt financiral.

Gradbeno dovoljenje naj bi bilo že izdano, a še ni pravnomočno zaradi pritožbe. Vljudno prosim za naslednje informacije:

– koliko je vrednost projekta in kakšen bo delež vašega Stanovanjskega sklada?

– kdaj je predviden začetek in konec del?

O: Sodelovanje, ki ga omenjate, je predvideno v okviru Programa sofinanciranja zagotavljanja oskrbovanih stanovanj, ki ga izvaja Stanovanjski sklad RS. Stanovanjski sklad Mestne občine Nova Gorica po naših informacijah trenutno pripravlja vlogo, s katero bi se prijavil na predmetni program.

Več informacij o pogojih sodelovanja in postopku je dostopnih na sledeči spletni povezavi:

https://ssrs.si/razpisi/odprti-programi/spremembe-in-dopolnitve-programa-sofinanciranja-zagotavljanja-oskrbovanih-stanovanj-za-starejse-v-letih-2024-in-2025/

Predvideni model sodelovanja je soinvestitorstvo do 50% (Stanovanjski sklad RS kupuje do 50% javnih najemnih oskrbovanih stanovanj skladno s pogoji Programa; izpostavljamo sprotno financiranje nakupa) ter posojilo do 25% lastnega deleža prosilca.

Višina dodeljenih sredstev tako lahko znaša do največ 75% obračunske vrednosti celotne investicije.

Vloga se lahko obravnava po pridobitvi pravnomočnega gradbenega dovoljenja.

Predvideni začetek in konec del je v domeni investitorja gradnje, tj. Stanovanjski sklad Mestne občine Nova Gorica.

V: in tudi

– ali so še predvidene aktivnosti oziroma gradnja stanovanj na območju Liskurja,  v Rožni Dolini, kjer so bile težave zaradi poplavne varnosti?

O: Stanovanjski sklad RS  trenutno ne izvaja aktivnosti na območju Liskurja.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

Ali še vedno prodajate zemljišče ob soseski Novo Brdo v Ljubljani (območje prostorske enote PE4)? Kakšne aktivnosti izvajate v zvezi s prodajo? Če ne, zakaj ste se odločili za zaustavitev prodaje?

Stanovanjski sklad RS je po neuspešni javni dražbi sprejel odločitev, da zemljišč ob soseski Novo Brdo v Ljubljani do nadaljnjega ne bo prodajal, oziroma da bo z Mestno občino Ljubljana začel dogovore v smeri spremembe prostorskega načrta, ki bo omogočal gradnjo, ki je skladna z Resolucijo o nacionalnem stanovanjskem programu.

Če da, kako komentirate, da v obdobju dobrih dveh let, od kar ste sprejeli odločitev o prodaji, niste uspeli prodati zemljišča?  Stanovanjski sklad RS zemljišč več ne prodaja.

Kolikšna je bila cena za omenjeno zemljišče in ali ste jo v zadnjem obdobju prilagajali?

Izklicna cena na javni dražbi v letu 2023 je bila 1.498.160,00 EUR z 22 % DDV. V kolikor bi se Stanovanjski sklad RS odločil zemljišče ponovno dati na javno dražbo, bi predhodno naročil novo cenitev.

Pred časom ste navedli, da je po veljavnem OPPN 252 na območju PE4 možno graditi le eno nestanovanjsko stavbo, razen če občina kot nosilec prostorskega urejanja dovoli spremembo predmetnega prostorskega načrta.

Ali ste si oziroma si prizadevate za spremembo predmetnega prostorskega načrta? Ali v zvezi s tem potekajo kakšni postopki?

Odgovora na vprašanji 4. in 5. sta skupaj :

Stanovanjski sklad RS si prizadeva za spremembo prostorskega načrta in z Mestno občino Ljubljana in z za to pristojno službo mesta Ljubljane izvaja  pogovore v zvezi z možnostmi za spremembo veljavne prostorske zakonodaje v prostorski enoti PE4 v OPPN 252.

Kaj nameravate storiti z omenjenim zemljiščem in kakšna je časovnica urejanja.

Stanovanjski sklad RS predvideva, da bo v prvem delu leta 2025 zaključil pogovore z MOL v zvezi z možnostmi gradnje in bo po zaključku pogovorov lahko podal informacije v zvezi z namerami na omenjenem zemljišču ter pristopil k spremembi prostorskih aktov, ki veljajo na tem območju.

Namera Stanovanjskega sklada RS je, da po spremembi prostorskih aktov izvede projektiranje in gradnjo objekta, v katerem bodo tudi stanovanja.

Zemljišče ste pred kratkim ogradili. Zakaj?

Na zemljišču se je izvedlo čiščenje terena, predvsem pobiranje smeti in kosovnih odpadkov, čiščenje zbiralnika zalednih vod ter odstranitev poškodovane drevine na ježi. Zemljišče je bilo  pred tem že zaščiteno , vendar je bila plastična ograja poškodovana in na več mestih raztrgana.

Z namenom preprečevanja dostopa  ter izvajanja aktivnosti , ki na zemljišču Sklada  niso dopustne (dostop za motorna vozila, odlaganje smeti in kosovnih odpadkov , vandalizem itd.), je lastnik zemljišča ponovno izvedel zaščito svoje posesti z nevpadljivo ograjo .

Postavljene so bile tudi opozorilne table.  Prav tako je območje delno zatravil.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani.

Podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

Koliko je povprečna najemnina v vaših stanovanjih v letu 2024?

Povprečne mesečne najemnine za najemna stanovanja Stanovanjskega sklada RS so na m2 4,43 eur za neprofitni najem in 7,43 za tržni najem. Na višino posamezne najemnine vplivajo način pridobitve in vrednost stanovanja, lokacija in značilnosti stanovanj.

Koliko je povprečna najemnina v posameznih regijah v letu 2024?

Stanovanjski sklad RS ima na stanje 31. 12. 2024 5.310 najemnih stanovanj. Poleg navedenih stanovanj imata hčerinski družbi Spekter d.o.o. in Stanovanjsko podjetje d.o.o., v lasti 2.049 stanovanj. Povprečne najemnine za 5.310 najemnih stanovanj po regijah so razvidne iz spodnje tabele:

Koliko stanovanj ste oddali v letu 2024? Koliko je bilo prijav za najem stanovanja v letu 2024?

Stanovanjski sklad RS je v letu 2024 izvedel dva izbora novih najemnikov javnih najemnih stanovanj, in sicer 28. 3. 2024 in 26. 9. 2024. Dne 28. 3. 2024 je bilo obravnavanih 1.137 popolnih prijav za 102 prosti stanovanji, oddali smo 93 stanovanj. Dne 26. 9. 2024 je bilo obravnavanih 1.598 popolnih prijav za 182 prostih stanovanj, oddanih pa je bilo 171. Skupaj je Sklad v letu 2024 dodelil 264 javnih najemnih stanovanj. Poleg tega je Stanovanjski sklad RS  v letu 2024 izvedel tudi tri izbore novih najemnikov oskrbovanih stanovanj, in sicer 18. 4. 2024, 17. 10. 2024 in 19. 12. 2024. V izboru dne 18. 4. 2024 je bilo obravnavanih 18 popolnih prijav za 11 prostih oskrbovanih stanovanj, vsa so bila oddana. V izboru dne 17. 10. 2024 je bilo obravnavanih 18 prijav za 32 prostih oskrbovanih stanovanj, dodeljenih je bilo 15, v izboru dne 19. 12. 2024 pa so bile obravnavane 4 prijave za 19 prostih oskrbovanih stanovanj, oddana so bila 3 stanovanja. Skupaj je Sklad v letu 2024 v najem oddal 29 oskrbovanih stanovanj.

V povabilu na prestavitev projekta novih stanovanj v Celju ste razpisali, da so “za sofinanciranje občinam letos in prihodnje leto so namenili 31 mio evrov ter za nakupe stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj 15 mio evrov za zagotovitev do 500 javnih najemnih stanovanj”.

Sklad in objavljene javni poziv in programa, ki se nanašajo na pridobivanje javnih najemnih stanovanj kot sledi:

• Program  sofinanciranja  zagotavljanja  javnih  najemnih stanovanjskih in bivalnih enot v  letih  2024 in 2025. Za izvedbo Progama je namenjenih 26 mio EUR
• Program  sofinanciranja  zagotavljanja oskrbovanih stanovanj za starejše v  letih  2024 in 2025. Za izvedbo Progama je namenjenih 5 mio EUR
• Javni poziv za nakup stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj v letih 2024 in 2025. Za izvedbo Javnega poziva je namenjenih 15 mio EUR

Več podatkov na spodnji povezavi:

https://ssrs.si/novice/stanovanjski-sklad-rs-bo-namenil-46-mio-evrov-za-zagotavljanje-500-novih-javnih-najemnih-stanovanj/

Za katere projekte ste namenili 31 milijonov evrov in 15 milijonov evrov? (prosim za seznam projektov po mestih).

Glej odgovor na vprašanje št. 3.

Predsednik uprave Stanovanjskega sklada RS Črtomir Remec je ob podpisu pogodbe v Celju dejal, da v devetih projektih gradite 1.500 stanovanj.

Glej odgovor na vprašanje št. 5.

Prosil bi vas za seznam vseh devetih projektov in podatke, koliko bo stanovanj v posameznem projektu, koliko je vrednost projekta, v kateri fazi je projekt in kdaj se načrtuje predaja stanovanj oziroma končanje.

Gre za projekte v Jesenicah (46), Kranju (2 fazi: 189 + 80), Lukovici (82), Lendavi (2 fazi: 40 + 40), Ljubljani (2 fazi: 60 + 327), Mariboru (2 fazi: 182+257), Novem mestu (45), Tržiču (6), Mirni (54) in Celju (126) z gradnjo in dokončanjem v letih 2025 – 2029. Skupna investicijska vrednost je ocenjena na 322,57 mio EUR z DDV.

Iste podatke bi prosil tudi še za projekt na Obali, ki ga je omenil gospod Remec.

Sklad je na Javni poziv za nakup stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj v letih 2024 in 2025 prejel vlogo za nakup zemljišča za gradnjo javnih najemnih stanovanj v  obalno-kraški regiji, ki je v fazi pregledovanja, zato je preuranjeno podati konkretnejše podatke.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS