Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

Kako kaže z ureditvijo območja ob Savi (pri bivši Planiki) v Kranju? 

Trenutno smo v fazi priprave javnega naročila za projektiranje celotne soseske. Soseska obsega 1. fazo s 187 stanovanji (od tega 28 oskrbovanih stanovanj) in 2. fazo s 50 stanovanji.

Kdaj bi se lahko začela gradnja stanovanj? Kakšni so vaši načrti?

Pričetek gradnje je odvisen od aktivnosti Mestne občine Kranj, ki mora zagotoviti prometno in komunalno opremljenost območja. Preden se začne izvedba soseske je potrebno rekonstruirati del Savske ceste, izgraditi nov most čez Savo in prestaviti tlačni kanal in pod most.

Kdaj se bodo lahko prvi prebivalci vselili v nova stanovanja?

Začetek izvedbenih del za 1. fazo je predviden v začetku leta 2024 ter zaključek del s pričetkom uporabe v začetku leta 2026.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

koliko stanovanj je še prostih (velikost)

Trenutno sta na voljo še 2 stanovanji in sicer 2-sobno v velikosti 59,40 m2 z mesečno najemnino 475 EUR in 3-sobno v velikosti 78,20 m2 z mesečno najemnino 574 EUR. Rok zbiranja prijav se izteče 6.7.2022. Izbor najemnikov bo potekal 18.8.2022.

imate podatek, koliko stanovanj ima subvencionirano najemnino

Odločbe o upravičenosti do subvencije dodeljujejo CSD-ji, trenutno ima na tej lokaciji najemnino subvencionirano 6 najemnikov.

drži informacija, da je v enem od stanovanj nastanjena družina iz varne hiše

Najemniki oziroma najemnice stanovanj so lahko popolno poslovno sposobne fizične osebe, če imajo dovoljenje za stalno bivanje v Republiki Sloveniji. Sklad ne vodi in ne preverja drugih podatkov o posameznikih in družinah.

ste seznanjeni s pritožbami stanovalcev, glede stanja v stanovanjskem bloku (neprimerno obnašanje nekaterih od stanovalcev, uničevanje skupnih prostorov …)

S strani stanovalke v omenjenem bloku smo 30.6. prejeli dopis v katerem nas seznanja s stanjem v stanovanjskem bloku. Glede na posredovano pri upravniku bloka preverjamo ali so navedbe resnične in upravičene in bomo skladno z zakonodajo po potrebi ustrezno ukrepali.

kdo izvaja “nadzor” nad stanjem v stanovanjskih blokih?

Za upravljanje in izvajanje delovanja objekta skrbi pooblaščeni upravnik.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad SSRS

Pozdravljeni,

vezano na vaša vprašanja vam podajamo odgovore:

1. Ker v zadnjem času opažamo pospešeno gradnjo stanovanjskih objektov, kjer so na voljo stanovanja za starejše, me zanima, ali so gradnje teh stanovanj sofinacirane in kako- kakšni razpisi so že bili na voljo in kakšni bodo v prihodnje?

Stanovanjski sklad RS pridobiva oskrbovana stanovanja za starejše na 3 načine:

– Lastne investicije Sklada

– Programi sofinanciranja javnih najemnih stanovanj in stanovanjskih enot za starejše osebe

– Javni poziv za nakupe stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj

2. Na kakšnih dokumentih – zakonih – resolucijah ipd. temelji gradnja oskrbovanih stanovanj?

Na podlagi Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025 (ReNSP15-25) je bila vloga glavnega izvajalca nacionalne stanovanjske politike dodeljena Stanovanjskemu skladu Republike Slovenije, javnemu skladu (v nadaljevanju: Sklad). Sklad je kot izvajalec ukrepov in aktivnosti stanovanjske politike na nacionalni  ravni glavni ponudnik javnega stanovanjskega fonda. Eden osnovnih ciljev Sklada je skrb za uravnoteženo ponudbo primernih najemnih stanovanj za vse skupine prebivalstva prednostno mladim, mladim družinam, družinam ter starejši populaciji. Stanovanjski fond Sklad zagotavlja kot investitor lastnih gradenj, sofinanciranjem gradnje v sodelovanju z občinami in drugimi prosilci oz. ponudniki ter kot kupec na podlagi javnega poziva za nakup stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj.

3. Koliko oskrbovanih stanovanj je že na trgu in koliko je še načrtovanih? Koliko je zasebnih investitorjev gradnje in koliko javnih (občine, sklad…)?

V sklopu razvoja in izvedbe lastnih investicij je/bo Sklad v letu 2021/2022 zaključil gradnjo 85 oskrbovanih stanovanj za starejše: 25 oskrbovanih stanovanj  v stanovanjski soseski Novo Brdo v Ljubljani in 60 oskrbovanih stanovanj v stanovanjski soseski Pod Pekrsko gorco, Maribor (1. in 2. faza). Dodatno bo v Slovenj Gradcu na Celjski ulici 14 v objektu imenovanem Harpf bo kmalu na voljo tudi 27 novih oskrbovanih stanovanji.

V teku so tudi aktivnosti razvoja (prostorski akti, idejne zasnove, projektiranje , pridobivanje gradbenih dovoljenj…) več investicijskih projektov na zemljiščih v svoji lasti –  lokacijah po celi Sloveniji za pridobitev dodatnih 1891 javnih najemnih stanovanj do leta 2027, od tega 118 oskrbovanih stanovanj za starejše (Kranj, Maribor in Novo mesto).

Programa sofinanciranja javnih najemnih stanovanj in stanovanjskih enot za starejše: v gradnji in dokončevanju do leta 2023 je 340 javnih najemnih stanovanj  (Celje 2. faza, Ljubljana, Koper, Zreče in Slovenske Konjice). V gradnji in pripravi ter dokončanju do leta 2024 je 72 oskrbovanih stanovanj (Šmarje ob Jelšah, Rogaška Slatina, Trbovlje in Velenje).

Javni poziv na nakupe stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj: v gradnji in pripravi ter dokončanju do leta 2024 je 67 stanovanj v Ravnah na Koroškem, Radljah ob Dravi (oskrbovana stanovanja za starejše) in Sv. Ani.

4. Kakšne zahteve morajo izpolnjevati investitorji pri gradnji oskrbovanih stanovanj? Kdo nadzoruje izpolnjevanje zahtev?

Pri gradnji je potrebno upoštevati Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev oskrbovanih stanovanj za starejše ter o načinu zagotavljanja pogojev za njihovo obratovanje (Uradni list RS, št. 110/04, 81/09 in 17/11) in drugo veljavno zakonodajo.

5. Zakaj so cene na m2 oskrbovanega stanovanja cenejše od navadnih novogradenj?

Stroški gradnje oskrbovanih stanovanj so sicer nekoliko višji (zaradi tehničnih zahtev). Gibanja prodajnih cen oskrbovanih stanovanj na trgu ne spremljamo, Sklad namreč oskrbovana stanovanja oddaja v najem na podlagi javnega razpisa za oddajo v najem.

6. Ali je lastnik oskrbovanega stanovanja tudi nekdo, ki ni starejši od 65 let, če le v njem nima stalnega prebivališča- recimo, da sin kupi stanovanje za očeta, ki potem tam živi?

Stanovanjski sklad RS je razširil svojo ponudbo najemnih stanovanj tudi na oddajo oskrbovanih najemnih stanovanj v Ljubljani. Stanovanja v Ljubljani se nahajajo v novem naselju Novo Brdo, kjer je na voljo bilo 25 stanovanj. Na podlagi prvega termina zbiranja prijav, je bilo oddanih 19 stanovanj, 6 stanovanj pa bo Stanovanjski Sklad RS ponudil zainteresiranim prosilcem, ponovno predvidoma v mesecu juliju. Oskrbovana stanovanja so na voljo le za dolgoročni najem in niso predvidena za odkup.

Stanovanja so namenjena prosilcem starejšim od 65 let. Prav tako pa lahko poleg prosilca v stanovanju bivajo kot uporabniki tudi zakonski/zunajzakonski partner najemnika ali druge osebe, starejše od 65 let. Pomembno je, da zdravstveno stanje prosilca in ostalih uporabnikov omogoča samostojnost bivanja ob organizirani pomoči, tako da oseba ne potrebuje popolnega institucionalnega varstva v zavodu oziroma domu starejših občanov.

7. Kaj oskrbovano stanovanje v praksi pomeni- kaj mora vse vsebovati, da je opredeljeno kot oskrbovano?

Tehnične zahteve so definirane v zgoraj omenjenem Pravilniku. Bivanje v oskrbovanem stanovanju starejšim omogoča, da ohranijo svojo individualnost, intimnost in svoj način življenja, ki so ga bili doslej vajeni v svojem domačem okolju. Stanovanja so neopremljena ter tako dajejo možnost prilagoditve posamezniku. V oskrbovanem stanovanju imajo lastno gospodinjstvo, počutijo se svobodne in neodvisne, zato lahko kakovostno preživljajo tretje življenjsko obdobje. Uporabnikom oskrbovanih stanovanj je zagotovljena tudi možnost uporabe celodnevne pomoči z vključitvijo posameznika v sistem E-oskrbe.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad SSRS

Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

• Kakšno je doslej zanimanje za najem? 
• Koliko prosilcev je prijavo oddalo sprva in koliko ob podaljšanju roka?
• Za katera stanovanja je zanimanja največ?
• Bi še kaj izpostavili?

Za oskrbovana stanovanja v soseski Novo Brdo je Sklad prejel 30 prijav, od tega 11 prijav v podaljšanem roku. Prijave so v fazi pregledovanja, preverjanja upravičenosti do najema oskrbovanega stanovanja oz. izpolnjevanja kriterijev prosilcev ter morebitnih dodatnih uporabnikov ter dopolnjevanja s strani prosilcev v primeru morebitnih pomanjkljivosti. Izbor najemnikov bo opravljen 23.6.2022.

Največ zanimanja je za dvosobna stanovanja, ki jih je tudi največ na voljo, in sicer 22 od skupno 25 stanovanj.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

v zvezi z vašim vprašanjem, prejetim dne 07.06.2022, vam odgovarjamo sledeče:

Mestna občina Ptuj je pred časom sicer izkazala interes za sodelovanju pri izgradnji javnih najemnih stanovanj, vendar se ni konkretno opredelila glede oblike oziroma načina sodelovanja.

Sklad ima na svoji spletni strani objavljenih več razpisov, ki omogočajo pridobivanje novih javnih najemnih stanovanj. Z njihovo vsebino se lahko seznanite na spodnjih povezavah.

1. Program sofinanciranje zagotavljanja javnih najemnih stanovanjskih enot v letih 2022 in 2023

Besedilo novega Programa in Vloga – obvezni obrazec za prijavo sta dosegljiva na spletni povezavi:

https://ssrs.si/razpisi/odprti-javni-pozivi-in-razpisi/program-sofinanciranja-zagotavljanja-javnih-najemnih-stanovanjskih-enot-in-bivalnih-enot-v-letih-2022-in-2023/

2. Program sofinanciranja zagotavljanja stanovanjskih enot za starejše osebe v letih 2022 in 2023

Besedilo novega Programa in Vloga – obvezni obrazec za prijavo sta dosegljiva na spletni povezavi:

https://ssrs.si/razpisi/odprti-javni-pozivi-in-razpisi/program-sofinanciranja-zagotavljanja-stanovanjskih-enot-za-starejse-osebe-v-letih-2022-in-2023/

3. Javni poziv za nakup stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj v letih 2022 in 2023

Besedilo novega Poziva in Vloga –obrazec za prijavo sta dosegljiva na spletni povezavi: https://ssrs.si/razpisi/odprti-javni-pozivi-in-razpisi/javni-poziv-za-nakup-stanovanj-in-zemljisc-za-gradnjo-stanovanj-v-letih-2022-in-2023/

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

vezano na vaša vprašanja vam podajamo odgovore:

1. Pri katerih investicijah v stanovanjsko gradnjo predvidevate začetek del še v letu 2022 (oziroma v začetku leta 2023)?

V mesecu marcu 2022 smo pričeli z gradnjo soseske Nova Dolinska v Kopru, v drugi polovici letošnjega leta pa predvidevano še objavo javnega naročila za izgradnjo dela stanovanjske soseske Podbreznik v Novem mestu s pričetkom gradnje v začetku leta 2023.

      2. Predvidena vrednost vsake od teh investicij

Pogodbena vrednost gradnje bloka B1 in B2, Nova Dolinska v Kopru je 11,3 mio eur (brez DDV), gradbena pogodba je bila podpisana v februarju 2022. Vrednost gradnje blokov B1, B3 in B5, Podbreznik v Novem mestu bo predvidena ob razpisu javnega naročila in bo odvisna od stanja na trgu v času objave javnega naročila.

      3. Kratek opis vsakega projekta

Nova Dolinska, Koper: izgradnja dveh večstanovanjskih objektov (B1 in B2) s skupaj 91 stanovanji in 104 podzemnimi parkirnimi mesti ter pripadajočo zunanjo ureditvijo in javno pešpot, ki povezuje območje z okolico. Objekti so etažnosti P+5, stanovanja so v vseh nadzemnih etažah. Podzemno parkiranje je organizirano v dveh kletnih etažah in na terenu na parkirni ploščadi. Konstrukcija objektov je armirano betonska, objekti so umeščeni v zahteven teren, zato je potrebno varovanje gradbene jame, temeljenje objektov je globoko s piloti. Objekti so visoko energetsko učinkoviti, energetski razred A1. Investicijo razvijamo skupaj z Javnim stanovanjskim skladom Mestne občine Koper, ki sočasno z istim izvajalcem na tej lokaciji gradi en več stanovanjski objekt (B3) s 75 stanovanji.

Podbreznik, Novo mesto: načrtovana  izgradnja treh večstanovanjskih objektov (B1, B3, B5) s skupaj 103 stanovanji in 96 podzemnimi parkirnimi mesti ter pripadajočo zunanjo ureditvijo. Objekti so etažnosti P+3+T, stanovanja so v vseh nadzemnih etažah. Parkiranje je organizirano v eni povezani kletni etaži pod bloki in na terenu na parkirni ploščadi. Konstrukcija objektov je armirano betonska, potrebno je varovanje dela gradbene jame zaradi bližine objektov do obstoječe ceste, temeljenje objektov je predvideno s temeljno ploščo. Objekti so visoko energetsko učinkoviti, predviden je energetski razred A1. Investicijo razvijamo skupaj z Mestno občino Novo mesto, ki sočasno pripravlja dva več stanovanjska objekta (B7, B9) z 81 stanovanji.

        4. Ali izvajalske ponudbe presegajo ocenjeno vrednost investicij? Za koliko odstotkov?

Izvajalske ponudbe pri projektu Nova Dolinska so presegle ocenjeno vrednost investicije iz začetka leta 2021 za 25% in več. Ponudb za izvedbo projekta Pobreznik, Novo mesto še nismo iskali, zato ne moremo komentirati.

       5. Kaj boste naredili? Boste izvedbo preložili? Kje vidite izhod?

Za gradnjo lastnih projektov se odločamo projektno glede na potrebe, razpoložljiva sredstva in ostale parametre.
Vsekakor gre za kompleksne razmere in zato poskušamo v primeru že sklenjenih pogodb z vsakim posameznim izvajalcem poiskati za obe pogodbeni stranki sprejemljivo a hkrati z javno naročniško in obligacijsko zakonodajo dopustno rešitev za nadaljevanje pogodbenih del. V primeru zahtevkov izvajalca, ki presegajo zmožnosti financiranja projekta in dopustne okvire zakonodaje ter delovanja javnega sklada pa smo pripravljeni izvedbo prekiniti in gradnjo preložiti na bolj ugoden čas.
V pripravi imamo tudi večje število projektov v razvoju v fazi projektiranja in pridobivanja gradbenih dovoljenj, v kolikor z javnimi naročili za te projekte ne bomo prejeli nobene ponudbe za gradnjo v okviru razpoložljivih sredstev, bomo samo gradnjo prestavili na kasnejši čas.

     6. Kako komentirate izjavo, da se stanovanjska gradnja v takih razmerah ne izplača več?

Zakonska naloga Sklada je kontinuirano zagotavljanje javnih najemnih stanovanj na letnem nivoju, investiranje v gradnjo lastnih projektov je poleg nakupov novih stanovanj in programov sofinanciranja na lokalnem nivoju le en izmed načinov pridobivanja stanovanj. V sedanjih časih bomo zato večji poudarek namenili nakupom novih stanovanj od drugih investitorjev po javnem pozivu za nakupe in drugih instrumentih.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

v nadaljevanju vam pošiljamo odgovore na vaša vprašanja:

1. NS SSRS se je odločil za pridobitev zunanje neodvisne revizije postopka nakupa in prodaje zemljišča v Ivančni Gorici. Ali so postopki za pridobitev revizije stekli? Ali je revizija opravljanje?
   NS SSRS je začel s postopki za izbiro ponudnika, ki bi izvedel revizijo vseh relevantnih okoliščin vezanih na nakup nepremičnin s parc. št. 50 in parc. št. 53/1 obe k.o. 1820 Gorenja vas v letu 2006 in njihovo prodajo v letu 2020. Do izteka roka za oddajo ponudb SSRS ni prejel nobene ponudbe, tako da revizija ni bila izvedena.
2.  Če da, ali lahko revizijo pošljete po e-mailu?
   /
3.  Ali je NS revizijo obravnaval?
   /
4. Ali je NS odločal o morebitnih ukrepih glede prodaje zemljišča?
   NS je v fazi preoblikovanja ponovnega javnega naročila za izbiro ponudnika, ki bi izvedel revizijo.
5. Kdo je opravil oz. bo opravil revizijo?
   /
6. S kakšnim postopkom je bil revizor izbran?
   Izveden je bil postopek zbiranja ponudb, a do izteka roka za oddajo ponudb SSRS ni prejel nobene ponudbe.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Pozdravljeni,

vezano na vaša vprašanja, ki smo jih prejeli dne 31.5.2022, vam posredujemo naslednje odgovore:

– Koliko stanovanj ste do sedaj v okviru javne najemne službe uspeli pridobiti?

Na razpis se je do sedaj odzvalo 24 ponudnikov. Od teh jih je 5 v oddajanju ponudbe, 3 ponudbe so popolne (čakamo odgovor lastnika po sporočeni višini najemnine skladno z zakonodajo), 2 ponudbi sta sprejeti in pred podpisom najemne pogodbe, 2 ponudbi sta v fazi obravnave s strani komisije,  glede 9 ponudb z lastniki nismo uspeli skleniti najemne pogodbe, saj ni prišlo do uskladitve pričakovanj lastnikov in Sklada potem ko so prejeli izračun ponujene najemnine po izdelanem točkovalnem zapisniku in zakonodaji. Tri ponudbe so bile zavržene, ker niso bile popolne in jih lastniki niso v določenem roku dopolnili.

– Kje ste najeli stanovanja in kolikšna je bila najemnina?

Ponudbe za oddajo stanovanj v najem smo prejeli iz območja celotne Slovenije med drugimi iz Maribora, Ljubljane, Krškega, Nove Gorice, Ankarana, Žalca, Murske Sobote, Črne na Koroškem. Ker je bila ponujena najemnina, ki je omejena z zakonskimi določbami, za večino lastnikov prenizka in so nekateri od ponudbe žal odstopili.

– Konkretno me za območje MOL zanima, ali ste dobili kakšno ponudbo oz. ste v dogovorih s kom?

Sklad je v območju MOL zaznal kar precej zanimanja s strani lastnikov praznih nepremičnin. Gre za stanovanja, ki so prazna od nekaj mesecev do nekaj let. Ponudbe smo prejeli za stanovanja na različnih lokacijah Ljubljane kot so Vič, Bežigrad, Šiška, Brdo. Stanovanja so bila v velikosti med 40m2 in 75m2. Na podlagi točkovalnega zapisnika je bila izračunana in ponujena najemnina od 229,62 EUR do 395,51 EUR. Lastniki stanovanj so ponudbe zavrnili zaradi prenizke najemnine.

– Lahko prosim poveste, koliko je najvišja mesečna najemnina, ki jo lahko lastniku stanovanja izplača SSRS?

Višina najemnine, po kateri je Sklad pripravljen najeti stanovanje za podnajem, se določi v postopku obravnave popolne ponudbe glede na merila za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb na podlagi točkovalnega zapisnika, ki ga pripravi za to strokovno usposobljena oseba po izvedenem ogledu stanovanja. Višina določene najemnine ne more biti višja od 1,3 kratnika neprofitne najemnine za posamezno stanovanje (1. odstavek 148. b člena SZ-1). Višina najemnine je odvisna od več dejavnikov, kot so izmerjena kvadratura, starost konstrukcije in njene obnove ter opremljenosti

– Kako sicer po prvih petih mesecih ocenjujete ukrep javne najemne službe in kakšna so vaša pričakovanja za prihodnost?

Pri izvajanju se služba srečuje s precej izzivi, saj si lastniki nepremičnin predstavljajo postopek in samo oddajo v javni najem ter podnajem bistveno enostavnejše kot v resnici to za njih je.

Lastniki morajo za oddajo popolne ponudbe priložiti obvezno: gradbeno dovoljenje, uporabno dovoljenje, energetsko izkaznico in dokazilo o lastništvu.

Največjo težavo predstavlja uporabno dovoljenje, saj ga večina objektov, predvsem starejših nima, lastniki pa ne želijo izvesti postopkov skladno z zakonodajo o graditvi objektov za pridobitev takih dovoljenj. Ovira so tudi neurejene zemljiškoknjižne zadeve, neobstoječe energetske izkaznice, neurejeni podatki o površinah stanovanj v katastru stavb in neprimernost stanovanj za najem zaradi nevzdrževanosti (primernost stanovanja po določbah 10. člena SZ-1).

Od objave javnega razpisa za javni najem – pridobivanje ponudb najemodajalcev (31.1.2022) zaznavamo večje zanimanje lastnikov stanovanj za oddajo praznih stanovanj preko javno najemne službe, kot v začetku januarja 2022, vendar si želimo, da bi se zakonodajni okvir za izvajanje tega ukrepa – instrumenta še izboljšal in bolj približal možnostim na trgu ter pričakovanjem vseh udeležencev v procesu.  Verjamemo, da bo interesa in ponudb več v kolikor se bo zakonodaja spremenila in dopolnila, vsekakor pa bo poleg tega potreben tudi miselni preskok ciljnih ponudnikov, da se bodo odločali za obliko oddaje v javni najem, ki morda ni tako donosna kot tržne oblike, vendar nudi varnost najema, ustrezno upravljanje ter poslovne odnose, ki so predvidljivi. Prav tako ponudnikom ni potrebno iskati podnajemnikov, saj to skrb zanje prevzame Sklad kot njihov najemnik.

– Ste opazili, da se v praksi pojavljajo kakšne težave s to službo?

Pri samem delu javno najemne službe ne zaznavamo težav v procesnem smislu, vendar pa občutimo pomanjkljivosti zakonodajnega okvirja za ta instrument. Menimo, da je javnost še vedno premalo seznanjena z možnostjo oddaje lastniških stanovanj v najem in kasneje v podnajem, zato bomo temu področju seznanjanja javnosti v prihodnje namenili dodatno pozornost ter upamo, da se pravne podlage in okoliščine za izvajanja ukrepa v prihodnosti izboljšajo. Kot navedeno pri zgornjih odgovorih pa se največji izzivi pojavljajo pri pridobitvi obvezne dokumentacije na strani ponudnikov, ki je potrebna skladno z zakonodajo za oddajo popolne ponudbe ter pri višini izračunane najemnine za lastnike – ponudnike.

– Ali boste glede na odziv MOP predlagali kakšne popravke zakonodaje, povezane z javno najemno službo?

 Sklad ni pristojen za predloge sprememb in dopolnitev zakonodaje, vsekakor svoje izkušnje in ugotovitve prispevali v morebitnem postopku prenove instrumenta.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

41 stanovanj za gibalno ovirane osebe v soseski Novo Brdo niste uspeli oddati na prvem javnem razpisu. Kdaj ste objavili nov razpis za oddajo teh 41 stanovanj?

Stanovanja so bila ponovno objavljena 6.5.2022. Rok za zbiranje prijav je potekal od 6.5. – 25.5.2022. Izbor prosilcev bo 16.6.2022.

Če prav razumemo, je bilo v soseski Novo Brdo skupaj 49 stanovanj za gibalno ovirane (osem jih je bilo oddanih). Zakaj je bilo zgrajenih ravno toliko tovrstnih stanovanj?

Število stanovanj je določeno na podlagi veljavne gradbene zakonodaje v času pridobivanja gradbenega dovoljenja (ZGO-1 oz. podzakonski akti).

Kdo konkretno lahko kandidira za takšno stanovanje? Kakšna dokazila mora priložiti?

V razpisu so za najem namenjena tudi stanovanja prilagojena gibalno oviranim osebam  oziroma imajo možnost te prilagoditve in so označena z GOO. Ta stanovanja so namenjena in prilagojena gibalno oviranim, ki predložijo zahtevano dokazilo ob prijavi (npr. potrdilo zdravnika specialista, iz katerega je razvidna potrebnost trajne uporabe invalidskega vozička ali drugega tehničnega pripomočka za hojo in slepe osebe (izvid zdravnika specialista, iz katerega je razvidna potrebnost trajne uporabe invalidskega vozička ali drugega tehničnega pripomočka za hojo ali odločba ZPIZ, iz katere je razvidna najmanj 70 % zmanjšana zmožnost premikanja…..)). V prijavi mora prosilec navesti tudi morebitne člane gospodinjstva, ki bodo z njim bivali v najemnem stanovanju. Znotraj te prednostne kategorije imajo prednost prosilci, ki prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje, kar je podrobno opredeljeno v točki 2 in prosilci, ki ne presegajo dohodkovnega kriterija, ki je podrobno opredeljen v točki 5 Javnega razpisa za oddajo stanovanj v najem.

Ali drži, da bo sklad ta stanovanja oddal osebam, ki niso gibalno ovirane, če v določenem roku ne boste pridobili najemnikov, ki so gibalno ovirani? Koliko časa boste poskušali pridobiti najemnike, ki so gibalno ovirani?

V primeru, da za stanovanja, namenjena in prilagojena gibalno oviranim osebam, več kot 3 mesece ne bo izkazanega interesa, lahko Sklad sprejme sklep, s katerim določi, da se lahko v najem ponudijo tudi prosilcem, ki niso gibalno ovirane osebe. Navedena stanovanja bodo ponujena v naslednjem terminu.

Koliko stanovanj za gibalno ovirane osebe je v soseski na Ježkovi ulici? So vsa ta stanovanja zasedena z osebami z oviranostmi?

V soseski F2 na Ježkovi ulici je 10 stanovanj prilagojenih gibalno oviranim osebam (parkirno mesto) vendar med razpisnimi pogoji ni bilo prednostne kategorije, ki bi tej skupini dajala izključno prednost za navedena stanovanja. Med izbranimi ni bilo nobenega s statusom gibalno ovirane osebe.

Koliko prijav ste prejeli za oskrbovana stanovanja v Novem Brdu?

Za oskrbovana stanovanja na Novem Brdu smo do 30.5.2022 prejeli 21 prijav, ki so še v fazi pregledovanja in dopolnjevanja. Rok za oddajo prijav je bil podaljšan s sklepom direktorja do 8.6.2022. S podaljšanjem roka je omogočena dostopnost stanovanj širšemu krogu zainteresiranih prosilcev in s tem zagotovljena večja zasedenost ponujenih stanovanj.

Je bilo število prijav v skladu z vašimi pričakovanji ali pa ste pričakovali več/manj prijav?

Glede na dejstvo, da navedeni razpis za oskrbovana stanovanja za Sklad pomeni novo obliko oddajanja najemnih stanovanj nismo imeli nekih določenih pričakovanj. Veseli smo vsake prijave in upamo, da se bodo stanovanja čimprej zapolnila in s tem izpolnila željo po bivanju v novem stanovanju marsikateremu starejšemu občanu.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

• Kot lahko razberemo iz sklepa poročila, so v lanskem letu odhodki presegli prihodke, izgubo pa se bo krilo iz nerazporejenih prihodkih preteklih let. Ob tem me zanima, kje tičijo razlogi za izgubo, saj smo v lanskem letu zabeležili visoko rast cen nepremičnin? Iz samega poročila namreč to ni posebej razvidno.

Stanovanjski sklad RS z lastnim investicijami, nakupi po javnem pozivu in programih Sklada pridobiva številna nova dostopna najemna stanovanja in pri tem ustvarja visoke letne odhodke v poslovanju. Investicije v nova stanovanja, se vračajo preko najemnin v daljšem časovnem obdobju, zato je v izkazih poslovanja izguba utemeljena. Zagotavljanje novih najemnih stanovanj bo mogoče na tak intenziven način le v času, ko bo Sklad razpolagal z ustreznimi finančnimi viri, ki omogočajo kritje izgube. Ko bodo finančni viri, presežki iz poslovanja iz preteklih let in zadolževanje izkoriščeni, bo zagotavljanje novih najemnih stanovanj odvisno, predvsem, od dodatnih sredstev, ki bi jih zagotovil ustanovitelj. Glede na dejavnost Sklada v zagotavljanje najemnih stanovanj, visoka rast nepremičnin vpliva negativno, saj ob višjih cenah nepremičnin ob omejeni količini sredstev, Sklad lahko zagotovi manjše število novih najemnih stanovanj. Visoka rast cen nepremičnin pa se sorazmerno ne odraža tudi v rasti najemnin, ki so najpomembnejši dohodek Sklada.

•  Poleg tega je v poročilu zapisano, da dolgoročne cilje poslovanja SSRS opredeljuje zlasti nacionalni stanovanjski program. Lahko   natančneje pojasnite, kakšni so cilji sklada za letos in kakšni so srednjeročni cilji? Kaj štejeta za največji doseženi cilj v preteklem  letu?

Na podlagi dolgoročnih usmeritev iz ReNSP15-25 in Poslovne politike Stanovanjskega sklada RS 2021–2025 si je Sklad v poslovnem in finančnem načrtu za ključne cilje v letih 2021 in 2022 postavil naslednje prioritetne cilje:

• povečanje javnega najemnega fonda stanovanj;
• zagotavljanje stanovanj za ciljne skupine na trgu z lastnimi investicijami in povezava z ukrepom poznejšega odkupa iz najema ter ukrepom deljenega lastništva;
• postopna reorganizacija in optimizacija procesov Sklada za potrebe izvajanja dodeljene mu vloge glavnega nosilca izvajanja ReNSP15-25 in izvajanje Poslovne politike Stanovanjskega sklada RS 2021–2025;
• krepitev razvojne vloge Sklada z vzpostavitvijo in izvajanjem projekta trajnostne stanovanjske gradnje in obnove ter nadaljnjim razvojem implementacije BIM standarda za področje stanovanjske gradnje;
• razvoj in optimizacija kapitalskih deležev in finančnih naložb Sklada.

Drugi povezani cilji Sklada v letih 2021 in 2022:

• strokovno in kadrovsko okrepiti Sklad za projektno in dolgoročno delovanje;
• izvajanje zakonskih pooblastil;
• dodeljevanje finančnih spodbud po posameznih drugih programih in ukrepih;
• izvedba nadaljnjega prenosa stanovanj, na podlagi sklepa Vlade RS z dne 7. 5. 2009, v last in posest Sklada ter občin in zagotovitev primernosti nezasedenih stanovanj za njihovo oddajo;
• podajanje pobud in sodelovanje s pristojnimi organi za spremembe zakonodaje stanovanjskega in finančnega področja z namenom večje operativnosti Sklada in zagotovitve finančnih virov za njegovo vzdržno poslovanje;
• sodelovanje z ustanoviteljem in njegovimi organi za pridobitev in nadaljnje razdeljevanje sredstev iz skladov, programov, partnerstev in instrumentov Evropske unije.

Cilji Sklada za obdobje 2021–2025 iz Poslovne politike Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada, 2021–2025:

1. pridobitev do 500 novih javnih najemnih stanovanj s pripadajočimi 500 parkirnimi mesti, vključno z bivalnimi enotami (od tega iz soinvestitorstva polovica v lasti Sklada) na podlagi vsakokratnega programa sofinanciranja – Program JNS;
2. pridobitev do 150 novih oskrbovanih najemnih stanovanj in 50 mest v domovih za ostarele na podlagi vsakokratnega programa sofinanciranja – Program za starejše;
3. pridobitev do 3.280 novih javnih najemnih stanovanj za mlade, mlade družine in starejše z nakupom na zunanjem trgu nepremičnin (nakupi po vsakokratnem javnem pozivu za nakup stanovanj in zemljišč, nakupi od znanih prodajalcev, nakupi na javnih dražbah, zamenjave nepremičnin, partnerski projekti);
4. razvoj novih projektov gradnje javnih najemnih stanovanj na zemljiščih, ki so v lasti Sklada iz obdobja pred 2018, in na zemljiščih, kupljenih v letih 2018 in 2019 od DUTB, d. d.;
5. prenos preostalih stanovanj, ki so v lasti Republike Slovenije in brezplačni uporabi Sklada, v last Sklada (32 stanovanj, ki so še v brezplačni uporabi, urediti prenos na Sklad) in v last občin (8 stanovanj);
6. gospodarjenje z vsakokratnim fondom lastnih javnih najemnih stanovanj (neprofitnih, oskrbovanih in tržnih stanovanj, stanovanj za posebne namene) in službenih stanovanj za potrebe javne uprave in gospodarstva ter z uporabo modelov BIM;
7. uporaba instrumentov odkupa iz najema in deljenega lastništva, upoštevajoč usmeritve ReNSP15-25 ob vzpostavitvi pravnih podlag v okviru stanovanjske ali druge zakonodaje;
8. finančne spodbude pravnim in fizičnim osebam v obliki ugodnih posojil po programih in javnih razpisih Sklada;
9. vzpostavitev in delovanje Javne službe za najemniško upravljanje v skladu s stanovanjsko zakonodajo;
10. vzpostavitev in delovanje Evidence javnih najemnih stanovanj za potrebe Javne službe za najemniško upravljanje v skladu s stanovanjsko zakonodajo;
11. izvajanje zakonskih nalog po javnem pooblastilu v skladu z vsakokratno zakonodajo (dolgoročna stanovanjska posojila najemnikom v denacionaliziranih stanovanjih v skladu z vsakokratno stanovanjsko zakonodajo in dolgoročna stanovanjska posojila za obnovo Posočja, izvajanje NSVS, izvajanje pilotnih projektov po ReNSP15-25);
12. odprodaja poslovno nepotrebnih nepremičnin (poslovnih prostorov in drugih nepremičnin);
13. izvedba nadaljevanja notranje reorganizacije Sklada po zagotovitvi ustreznih pravnih podlag v zakonodaji in okrepitev z dodatnimi kadrovskimi viri;
14. krepitev in izvajanje razvojne vloge Sklada na stanovanjskem področju;
15. trajnostna gradnja in celovita prenova stanovanjskega fonda pri vseh produktih in programih Sklada;
16. razvoj lastne blagovne znamke TPSG in sodelovanje pri razvojnih projektih na področju stanovanjske gradnje;
17. implementacija uporabe tehnologije BIM na lastnih investicijah Sklada;
18. prizadevanje za pridobitev sredstev iz skladov EU;
19. pridobivanje znanj in premoženja za in v okviru razvojnih (raziskovalnih) partnerskih projektov;
20. gospodarjenje z vsakokratnimi kapitalskimi naložbami Sklada.

Zagotovo se ključni doseženi cilji v letu 2021 nanašajo na zagotavljanje novih javnih najemnih stanovanj po programih SSRS in v okviru lastnih investicij. Po programih Sklada je bilo v letu 2021 zagotovljenih 263 novih najemnih stanovanj, Sklad pa je v okviru lastnih investicij in nakupov pridobil 367 novih najemnih stanovanj.

• Zakaj je bilo pri oceni realizacije za leto 2021 ugotovljeno, da bodo rezultati poslovanja leta 2021 odstopali od finančnega načrta? Katera so bila izhodišča za rebalans? 

Razlogi za pripravo rebalansa so bili:

• vpliv epidemije koronavirusa SARS-COV-2 in povezane zakonodaje na časovno izvedbo posameznih projektov lastnih investicij;
• vpliv poznega sprejema poslovne politike Sklada za obdobje 2021–2025 (11. 3. 2021) in Poslovnega ter finančnega načrta Stanovanjskega sklada RS za leti 2021 in 2022 (1. 6. 2021) ter posledično pozne objave programov za zagotavljanje javnih najemnih stanovanj in stanovanjskih enot za starejše ter javnega poziva za nakup stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj vse v letih 2021 in 2022;
• racionalizacija stroškov (dela pri izvedbi GOI del, druge storitve) pri projektih Novo Brdo in Skupnosti za mlade Gerbičeva v Ljubljani in Pod Pekrsko gorco v Mariboru;
• spremenjena dinamika porabe sredstev po programih sklada za zagotavljanje javnih najemnih stanovanj in stanovanjskih enot za starejše;
• vplivi sprememb in dopolnitev Stanovanjskega zakona SZ-1;
• s strani Republike Slovenije napovedana dokapitalizacija Sklada za potrebe nadaljnje dokapitalizacije hčerinske družbe Spekter, d. o. o., leta 2022 za povečanje investicij v zagotavljanje večjega števila javnih najemnih stanovanj in povečanje tržnega deleža družbe na področju upravljanja;
• uskladitev prihodkov in odhodkov v rebalansu finančnega načrta Sklada za leti 2021 in 2022.

• Kateri so aktualni projekti sklada?

Stanovanjski sklad RS (SSRS) zagotavlja javna najemna stanovanja kot investitor (lastne gradnje), v sklopu Programov sofinanciranja in kot kupec stanovanj preko Javnega poziva. Stanovanjski sklad RS stanovanja oddaja po vnaprej znanih kriterijih in pogojih opredeljenih v Javnem razpisu za oddajo stanovanj v najem. 

Podatki o stanovanjih, ki so trenutno v gradnji:

Investicije SSRS (lastna gradnja):

–              Pod Pekrsko gorco, Maribor – 400 stanovanj; faza 1 – 212 stanovanj (182 javnih najemnih stanovanj in  30 oskrbovanih stanovanj) in faza 2 – 188 stanovanj (158 javnih najemnih stanovanj in 30 oskrbovanih stanovanj. Predviden zaključek gradnje do konca leta 2022

–              Dolgi most, Ljubljana –  40 stanovanj; predviden zaključek gradnje do konca leta 2022

–              Nova Dolinska, Koper – 91 stanovanj; predviden zaključek gradnje do konca leta 2023

V pripravi pred gradnjo (projektiranje, pridobivanje gradbenih dovoljenj, priprava za gradnjo) je 587 javnih najemnih stanovanj na lokacijah Novo mesto, Jesenice, Kranj, Lukovica, Lendava, Ljubljana in Nova Gorica z rokom dokončanja do leta 2025/2026.

V pripravi na daljši rok po letu 2025 pa so projekti za pridobitev 1.171 stanovanjskih enot (Ljubljana, Kranj, Novo mesto, Maribor).

Razvoj investicij v naslednjih letih je odvisen od zagotovitve sistemskega vira financiranja in izvedbe potrebnih ukrepov na strani države.

Sofinanciranje gradnje v sodelovanju z občinami:

V gradnji in realizaciji je 340 javnih najemnih stanovanj v Ljubljani, Celju, Kopru, Slovenskih Konjicah in Zrečah ter 60 najemnih oskrbovanih stanovanj v Šmarju pri Jelšah, Rogaški Slatini in Trbovljah z rokom dokončanja v tem in naslednjem letu.  

Javni poziv na nakup:

V gradnji je 35 stanovanjskih enot v Ravnah na Koroškem, rok dokončanja poleti 2023.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS