Pozdravljeni,

pošiljamo vam odgovore na vaša vprašanja:

Kakšen je bil odziv Zasavja na razpis za javno najemno službo? 

Na Javni razpis zbiranja ponudb najemodajalcev za najem stanovanj za potrebe javnega najema stanovanj sta se iz Zasavske regije do sedaj odzvala dva ponudnika, katerih stanovanji sta locirani v Litiji in Zagorju ob Savi.

Ali gre pri ponudnikih za fizične osebe, ste pogodbe že sklenili? Kako se bodo stanovanja oddaja naprej?

Na sam razpis se je do sedaj odzvalo 29 ponudnikov, od tega 27 fizičnih oseb. Najemno pogodbo je Sklad že sklenil s štirimi ponudniki, katerih stanovanja se bodo oddajala naprej v podnajem upravičencem preko stalno odprtega Javnega razpisa za podnajem stanovanj preko javne najemne službe, z dvema ponudnikoma je Sklad v fazi podpisovanja najemne pogodbe pri notarju, en ponudnik pa je naknadno od podpisa najemne pogodbe odstopil.

Kaj botruje odločitvi tistih, ki pogodbe za oddajo stanovanja skladu potem ne sklenejo?

Razlog, zaradi katerega Sklad ni uspel skleniti najemne pogodbe z lastniki, se nahaja v prenizki višini najemnine izračunane na podlagi točkovalnega zapisnika in omejeni z zakonskimi določbami.

Kakšne so prednosti, če lastnik stanovanje odda skladu namesto neposredno najemniku? 

Glavne prednosti oddajanja stanovanj preko Javne najemne službe so varnost najema, ustrezno upravljanje ter poslovni odnosi, ki so predvidljivi. Prav tako ponudnikom ni potrebno iskati podnajemnikov, saj to skrb  zanje prevzame Sklad kot njihov najemnik.

Poleg navedenega so prednosti tudi zagotovilo lastniku o redno poravnani najemnini vključno s stroški, da bo stanovanje ob koncu najema vrnjeno lastniku v takem stanju kot je bilo prevzeto ob pričetku najema, pri čemer se upoštevajo spremembe, nastale pri normalni uporabi stanovanja ter da bo Sklad edini sogovornik z lastnikom v času trajanja najema.

Kako komentirate odziv na razpis in kaj še lahko naredite, da bi “privabili” več ponudnikov? 

Povzamemo lahko, da je kljub vloženemu trudu Stanovanjskega sklada RS glede na način urejenosti tega instrumenta v zakonodaji tak odziv žal pričakovan. V javno najemni službi ocenjujemo, da se največji izzivi pojavljajo pri pridobitvi obvezne dokumentacije na strani ponudnikov, ki je potrebna skladno z zakonodajo za oddajo popolne ponudbe ter pri višini izračunane najemnine za lastnike – ponudnike. Želimo si, da bi pristojni organi preučili obstoječ zakonodajni okvir za izvajanje tega ukrepa tako do najemodajalcev kot za oddajo v podnajem in ga izboljšali in bolj približali možnostim na trgu ter pričakovanjem vseh udeležencev v procesu.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

Ali je gradnja soseske Pod Pekrsko gorco v Mariboru končana oz. katera dela še potekajo?

Gradnja prve faze stanovanjske soseske (212 najemnih stanovanj, od tega 30 oskrbovanih stanovanj za starejše) Pod Pekrsko gorco je končana. Tehnični pregled je bil opravljen v juliju, konec avgusta pa se pričakuje izdano uporabno dovoljenje. Trenutno potekajo kvalitativni pregledi in odprava napak.

Druga faza soseske (188 najemnih stanovanj, od tega 30 oskrbovanih stanovanj za starejše) je v zaključni fazi gradnje. Predviden zaključek gradnje je konec septembra.

Kdaj je predvideno njeno odprtje?

Odprtje soseske bo predvidoma konec septembra oz. začetek oktobra 2022.

Kdaj se bodo vselili prvi stanovalci?  Ali so bili najemniki že izbrani na razpisu oz. če ne, kdaj bo razpis objavljen in opravljen izbor?

Prve vselitve bodo možne po izboru najemnikov in podpisu najemnih pogodb in plačilu varščin. Razpis za najem stanovanj bo objavljen po zaključku vseh potrebnih postopkov ob zaključku gradnje in končnega prevzema stanovanj.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

Vezano na vaša vprašanja vam podajamo naslednje odgovore:

V gradu Zavrč je bilo na spletni javni dražbi prodano prazno stanovanje v pritličju. S kupko Občino Zavrč je v fazi sklepanje prodajne pogodbe. Doslej smo prodali že štiri stanovanja, potem ko so se izpraznila. Vsa tri preostala stanovanja v lasti SSRS so zasedena z najemniki. Najemna pogodba je z najemniki sklenjena za nedoločen čas, saj gre za neprofitni najem. Objekt v katerem se nahajajo preostala tri stanovanja je po razpoložljivih podatkih iz začetka 18. stoletja in je temu primerno tudi njegovo stanje, vlaganja pa se izvajajo v nujnih in vzdrževalnih primerih. Tudi  ta stanovanja bodo predvidoma šla v prodajo, saj glede na deleže etažnega lastništva, starost, stanje ter naravo objekta, le-ta ni primeren za večja vlaganja Sklada. V Občini Zavrč doslej nismo imeli drugih prostih primernih stanovanj, ki bi jih lahko najemnikom ponudili v zamenjavo in je trenutno to stanje nespremenjeno. Sklad lahko odpove najemno pogodbo zaradi nekrivdnih razlogov le, če najemniku priskrbi drugo primerno stanovanje, pri čemer se najemniku zaradi zamenjave njegov položaj iz najemnega razmerja ne sme poslabšati.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Pozdravljeni,

pošiljamo vam odgovore na vaša vprašanja:

– Koliko zasebnih lastnikov se je doslej prijavilo za oddajo stanovanja skladu v okviru javne najemne službe in za koliko od teh stanovanj se je sklad doslej dogovoril z lastniki in jih bo oddal v podnajem?

Na razpis se je do sedaj odzvalo 29 ponudnikov, od tega 27 fizičnih oseb ter Občina, ki je ponudila dve stanovanji. Od tega je na današnji dan 5 ponudnikov v fazi oddajanja ponudbe, 2 ponudbi sta popolni, 6 ponudb je sprejetih, od tega so 3 ponudniki že podpisali najemno pogodbo, ostali 3 pa so v fazi podpisovanja najemne pogodbe. Z ostalimi ponudniki nismo uspeli skleniti najemne pogodbe, saj ni prišlo do uskladitve pričakovanj lastnikov in Sklada potem, ko so ponudniki prejeli izračun ponujene najemnine po izdelanem točkovalnem zapisniku in zakonodaji. Tri ponudbe so bile zavržene, ker niso bilo popolne in jih ponudniki v določenem roku niso dopolnili.

– Kje so ta stanovanja, kakšne velikosti ter koliko znaša najemnina, ki jo prejme lastnik, in za koliko se ta stanovanja oddajajo v podnajem upravičencem?

Ponudbe za oddajo stanovanj v najem smo prejeli iz območja celotne Slovenije, med drugimi iz Maribora, Ljubljane, Krškega, Nove Gorice, Ankarana, Žalca, Murske Sobote, Črne na Koroškem, Litije in Novega mesta. Višina najemnine, po kateri je Sklad pripravljen od lastnika stanovanje najeti za podnajem, se določi v postopku obravnave popolne ponudbe glede na merila za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb na podlagi točkovalnega zapisnika, ki ga pripravi za to strokovno usposobljena oseba po izvedenem ogledu stanovanja. Višina najemnine je odvisna od več dejavnikov kot so izmerjena kvadratura, starost konstrukcije in njene obnove ter opremljenosti. Višina določene najemnine ne more biti višja od 1,3 kratnika neprofitne najemnine za posamezno stanovanje kot to določa 1. odstavek 148. b člena SZ-1. Stanovanja na različnih lokacijah po Sloveniji, za katera je Sklad že podpisal najemno pogodbo oz. so v podpisu pri notarju, so v velikosti med 36 m² in 80 m². Za ta stanovanja je bila na podlagi točkovalnega zapisnika izračunana in dogovorjena mesečna najemnina od 148,24 EUR do 344,32 EUR. Prav tako imamo podpisano najemno pogodbo za stanovanjsko hišo v okolici Ljubljane, velikosti 129,80 m², za katero je bila na podlagi točkovalnega zapisnika izračunana in dogovorjena najemnina 395,90 EUR.  Za ostale ponudnike – lastnike je bila ponujena najemnina, ki je omejena z zakonskimi določbami, prenizka in so od ponudbe žal odstopili. Sklad odda najeta stanovanja, skladno z zakonodajo, v podnajem po neprofitni najemnini (1. odstavek 148. a člena SZ-1). Najemnine za podnajem bodo določene v javnem razpisu za podnajem, skladno z določbami stanovanjske zakonodaje za neprofitna stanovanja.

– Ali je interes zasebnih lastnikov v skladu z vašimi pričakovanji?

Glede cilja najema stanovanj, ki si ga je Sklad zastavil v Javnem razpisu zbiranja ponudb najemodajalcev za najem stanovanj za potrebe javnega najema stanovanj (200 stanovanj po različnih statističnih regijah), si želimo več ponudb, zato bomo seznanjanju javnosti s tem produktom in možnostjo v prihodnje namenili še dodatno pozornost ter upamo, da se zakonodajna ureditev in okoliščine za izvajanja ukrepa v prihodnosti izboljšajo.

– Kakšne spremembe bi bilo treba po vašem mnenju uvesti, da bi sklad dosegel cilje glede najema stanovanj na trgu?

V javno najemni službi zaznavamo pomanjkljivosti zakonodajnega okvirja in ocenjujemo, da se največji izzivi pojavljajo pri pridobitvi obvezne dokumentacije na strani ponudnikov, ki je potrebna skladno z zakonodajo za oddajo popolne ponudbe ter pri višini izračunane najemnine za lastnike – ponudnike. Želimo si, da bi pristojni organi preučili obstoječ zakonodajni okvir za izvajanje tega ukrepa tako do najemodajalcev kot za oddajo v podnajem in ga izboljšali in bolj približali možnostim na trgu ter pričakovanjem vseh udeležencev v procesu. Verjamemo, da bo interesa in ponudb več v kolikor se bo zakonodaja spremenila in dopolnila, vsekakor pa bo poleg tega potreben tudi miselni preskok ciljnih ponudnikov, da se bodo odločali za obliko oddaje v javni najem, ki morda ni tako donosna kot tržne oblike, vendar nudi varnost najema, ustrezno upravljanje ter poslovne odnose, ki so predvidljivi. Sklad sicer ni pristojen za predloge sprememb in dopolnitev zakonodaje, vsekakor pa bomo svoje izkušnje in ugotovitve prispevali v morebitnem postopku prenove instrumenta.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Pozdravljeni,

pošiljamo vam odgovore na vaša vprašanja:

– Zanima nas, koliko stanovanj je bilo pridobljenih v javno najemno službo?

Na razpis se je do sedaj odzvalo 29 ponudnikov. Od teh jih je 5 v fazi oddajanja ponudbe, 2 ponudbi sta popolni, 6 ponudb je sprejetih, od tega pa so 3 ponudniki že podpisali najemno pogodbo ostali 3 pa so v fazi podpisovanja najemne pogodbe, z lastniki ostalih ponudb nismo uspeli skleniti najemne pogodbe, saj ni prišlo do uskladitve pričakovanj lastnikov in Sklada potem, ko so prejeli izračun ponujene najemnine po izdelanem točkovalnem zapisniku in zakonodaji. Tri ponudbe so bile zavržene, ker niso bilo popolne in jih lastniki niso v določenem roku dopolnili.

– Je katero od teh stanovanj locirano na Obali? Če da, koliko?

Sklad je prejel s strani lastnika prazne nepremičnine v Ankaranu ponudbo za oddajo le te v javno najemno službo, vendar po izdelanem točkovalnem zapisniku in ponujeni najemnini z lastnikom nismo uspeli skleniti najemne pogodbe, saj ni prišlo do uskladitve pričakovanj lastnika in Sklada.

– Od kdaj do kdaj sprejemate ponudbe za javno najemno službo?

Ponudniki, ki se želijo prijaviti na javni razpis zbiranja ponudb najemodajalcev za najem stanovanj za potrebe javnega najema stanovanj, lahko v obdobju od 01.02.2022 do 31.12.2022 oddajo ponudbo za oddajo stanovanja v najem na posebnem obrazcu »prijava za javni najem stanovanja«.

– Kako poteka postopek?

Obrazec ponudbe za oddajo stanovanja v javni najem je elektronsko objavljen na spletnih straneh Sklada in dostopen v prostorih Stanovanjskega sklada RS, na Poljanski cesti 31, 1000 Ljubljana.

Vse ponudbe za izbor morajo biti oddane v elektronski obliki preko SSRS PORTALA na spletni strani Sklada, ali preko elektronske pošte na naslovu javninajem@ssrs.si ali pa poslane priporočeno po pošti na naslov: Stanovanjski sklad RS, Poljanska cesta 31, 1000 Ljubljana z oznako »Prijava stanovanja za oddajo v javni najem – javni razpis za leto 2022«.

– Kakšen je vaš komentar na dosedanji odziv?

Glede samega interesa za oddajo stanovanj skladu lahko povzamemo, da je bil s strani Stanovanjskega sklada RS, kljub vloženemu trudu, tak odziv žal pričakovan glede na način urejenosti tega instrumenta v zakonodaji. Od objave javnega razpisa za javni najem »pridobivanje ponudb najemodajalcev«, z dne 31.1.2022, sicer zaznavamo zanimanje lastnikov stanovanj za oddajo praznih stanovanj preko javno najemne službe, vendar z merili in pogoji  ter omejitvami najema ta instrument žal ne more uspešno konkurirati možnostim, ki jih najemodajalcem nudi trg nepremičnin, sploh tam kjer so potrebe po stanovanjih za najem največje. Želimo si, da bi pristojni organi preučili obstoječ zakonodajni okvir za izvajanje tega ukrepa tako do najemodajalcev kot za oddajo v podnajem in ga izboljšal ter bolj približal možnostim na trgu ter pričakovanjem vseh udeležencev v procesu.  Verjamemo, da bo interesa in ponudb več v kolikor se bo zakonodaja spremenila in dopolnila, vsekakor pa bo poleg tega potreben tudi miselni preskok ciljnih ponudnikov, da se bodo odločali za obliko oddaje v javni najem, ki morda ni tako donosna kot tržne oblike, vendar nudi varnost najema, ustrezno upravljanje ter poslovne odnose, ki so predvidljivi. Prav tako ponudnikom ni potrebno iskati podnajemnikov, saj to skrb zanje prevzame Sklad kot njihov najemnik.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

podajamo odgovore na vaša vprašanja:

prosim za pojasnilo potencialno dvoumnega sporočila Mestne občine Koper v zvezi z dodelitvijo sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost.
Zapisali so: “Javni stanovanjski sklad MOK je za 75 neprofitnih stanovanj v objektu Blok 3 prejel nekaj manj kot 4,7 milijona evrov, Stanovanjski sklad Republike Slovenije pa je za Blok 1 in Blok 2 s skupno 91 stanovanji z neprofitno najemnino prejel nepovratna sredstva v višini 50 odstotkov lastne investicije.”

Ali to pomeni, da bo državni stanovanjski sklad, potem ko bo vložil n.pr. 10 milijonov, dobil povrnjenih 5 milijonov, ali bo naložbo sestavljalo 6,67 milijona iz stanovanjskega sklada ter 3,33 milijona iz evropskih sredstev za okrevanje?

Ob tem prosim za nekoliko natančnejši podatek o dejanskem predvidenem znesku naložbe v omenjena dva bloka v Kopru.

Stanovanjski sklad RS je za lokacijo Nova Dolinska v Kopru prejel odločbo Ministrstva za okolje in prostor. Zoper odločbo o (ne) dodelitvi sredstev za sofinanciranje je dovoljen upravni spor z vložitvijo tožbe na Upravo sodišče Republike Slovenije v roku 30 dni od vročitve odločbe.  Odločba še ni pravnomočna.

Po pravnomočnosti bo med ministrstvom in Stanovanjskim skladom RS sklenjena pogodba o sofinanciranju. Sredstva iz sklada za okrevanje pa bodo izplačana šele po zaključeni izgradnji projekta izgradnje 91 stanovanj v Bloku 1 in Bloku 2 v Kopru v višini 50% vseh upravičenih stroškov, nastalih od leta 2020 dalje. Med upravičene stroške sodijo stroški nakupa zemljišča, komunalni prispevek, projektiranje, izvedba in ostali stroški gradnje. Glede na investicijsko vrednost projekta, ki je ocenjena na 16,8 mio eur in zajema vse investicijske stroške skladno z metodologijo izdelave investicijskih programov, je bilo Stanovanjskemu skladu odobreno 8,4 mio eur sredstev.

Povzemamo še določbe iz javnega razpisa: »Izvajalec javnega razpisa (MOP) bo izplačilo sredstev Sklada za načrt in okrevanje upravičencu izvedel enkratno na podlagi končnega poračuna stroškov. Skladno z 32. členom Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023 (Uradni list RS, št. 187/21) je za plačilo pogodbenih obveznosti plačilni rok 30. dan po prejemu popolne dokumentacije, ki je podlaga za izplačilo. Plačila se izvajajo skladno s sklenjeno Pogodbo o sofinanciranju operacije (v nadaljevanju: POS). Priložena dokumentacija vlogi za izplačilo mora biti skladna z Gradbenim zakonom ter Priročnikom o načinu izvajanja Mehanizma za okrevanje in odpornost in drugimi smernicami ter navodili Urada za okrevanje in odpornost (URSOO). Pred podpisom POS, je upravičenec dolžan izvesti javno naročilo skladno z ZJN-3. Upravičenec je dolžan obvestiti MOP o pripravi razpisne dokumentacije za izbor izvajalca del in mu na poziv, kadarkoli poslati vso dokumentacijo v zvezi z razpisom in izborom izvajalca del v pregled. Najkasneje pred plačilom sredstev Sklada za načrt in okrevanje mora MOP pregledati dokumentacijo javnega naročila upravičenca. Upravičene stroške mora prijavitelj – upravičenec dokazati z verodostojnimi knjigovodskimi listinami in jih potrditi s svojim podpisom, skladno z navodili ministrstva in URSOO. Ob zaključku projekta poda upravičenec izjavo, da je s projektom zaključil in da so finančne obveznosti iz pogodbe o sofinanciranju zaključene. Prav tako mora v roku šestih mesecev od izjave o zaključku, predložiti dokazila, da je s končanim projektom dosegel cilje, opredeljene v JR in vlogi. Izjava z dokazili o doseženih ciljih pa mora biti predana na MOP pred 30.06.2026. Vsi stroški in druga predana dokazila, ki so nastali po tem datumu, niso veljavni in upravičeni do sofinanciranja.  Upravičenec mora ob zaključku projekta izdelati končno poročilo. Končno poročilo mora vsebovati tudi poglavje, kjer je opredeljena vsebinska in finančna realizacija na projektu glede na načrtovani finančni in vsebinski okvir projekta v povezavi z doseganjem mejnikov in ciljev.«

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

Kako kaže z ureditvijo območja ob Savi (pri bivši Planiki) v Kranju? 

Trenutno smo v fazi priprave javnega naročila za projektiranje celotne soseske. Soseska obsega 1. fazo s 187 stanovanji (od tega 28 oskrbovanih stanovanj) in 2. fazo s 50 stanovanji.

Kdaj bi se lahko začela gradnja stanovanj? Kakšni so vaši načrti?

Pričetek gradnje je odvisen od aktivnosti Mestne občine Kranj, ki mora zagotoviti prometno in komunalno opremljenost območja. Preden se začne izvedba soseske je potrebno rekonstruirati del Savske ceste, izgraditi nov most čez Savo in prestaviti tlačni kanal in pod most.

Kdaj se bodo lahko prvi prebivalci vselili v nova stanovanja?

Začetek izvedbenih del za 1. fazo je predviden v začetku leta 2024 ter zaključek del s pričetkom uporabe v začetku leta 2026.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

koliko stanovanj je še prostih (velikost)

Trenutno sta na voljo še 2 stanovanji in sicer 2-sobno v velikosti 59,40 m2 z mesečno najemnino 475 EUR in 3-sobno v velikosti 78,20 m2 z mesečno najemnino 574 EUR. Rok zbiranja prijav se izteče 6.7.2022. Izbor najemnikov bo potekal 18.8.2022.

imate podatek, koliko stanovanj ima subvencionirano najemnino

Odločbe o upravičenosti do subvencije dodeljujejo CSD-ji, trenutno ima na tej lokaciji najemnino subvencionirano 6 najemnikov.

drži informacija, da je v enem od stanovanj nastanjena družina iz varne hiše

Najemniki oziroma najemnice stanovanj so lahko popolno poslovno sposobne fizične osebe, če imajo dovoljenje za stalno bivanje v Republiki Sloveniji. Sklad ne vodi in ne preverja drugih podatkov o posameznikih in družinah.

ste seznanjeni s pritožbami stanovalcev, glede stanja v stanovanjskem bloku (neprimerno obnašanje nekaterih od stanovalcev, uničevanje skupnih prostorov …)

S strani stanovalke v omenjenem bloku smo 30.6. prejeli dopis v katerem nas seznanja s stanjem v stanovanjskem bloku. Glede na posredovano pri upravniku bloka preverjamo ali so navedbe resnične in upravičene in bomo skladno z zakonodajo po potrebi ustrezno ukrepali.

kdo izvaja “nadzor” nad stanjem v stanovanjskih blokih?

Za upravljanje in izvajanje delovanja objekta skrbi pooblaščeni upravnik.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad SSRS

Pozdravljeni,

vezano na vaša vprašanja vam podajamo odgovore:

1. Ker v zadnjem času opažamo pospešeno gradnjo stanovanjskih objektov, kjer so na voljo stanovanja za starejše, me zanima, ali so gradnje teh stanovanj sofinacirane in kako- kakšni razpisi so že bili na voljo in kakšni bodo v prihodnje?

Stanovanjski sklad RS pridobiva oskrbovana stanovanja za starejše na 3 načine:

– Lastne investicije Sklada

– Programi sofinanciranja javnih najemnih stanovanj in stanovanjskih enot za starejše osebe

– Javni poziv za nakupe stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj

2. Na kakšnih dokumentih – zakonih – resolucijah ipd. temelji gradnja oskrbovanih stanovanj?

Na podlagi Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025 (ReNSP15-25) je bila vloga glavnega izvajalca nacionalne stanovanjske politike dodeljena Stanovanjskemu skladu Republike Slovenije, javnemu skladu (v nadaljevanju: Sklad). Sklad je kot izvajalec ukrepov in aktivnosti stanovanjske politike na nacionalni  ravni glavni ponudnik javnega stanovanjskega fonda. Eden osnovnih ciljev Sklada je skrb za uravnoteženo ponudbo primernih najemnih stanovanj za vse skupine prebivalstva prednostno mladim, mladim družinam, družinam ter starejši populaciji. Stanovanjski fond Sklad zagotavlja kot investitor lastnih gradenj, sofinanciranjem gradnje v sodelovanju z občinami in drugimi prosilci oz. ponudniki ter kot kupec na podlagi javnega poziva za nakup stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj.

3. Koliko oskrbovanih stanovanj je že na trgu in koliko je še načrtovanih? Koliko je zasebnih investitorjev gradnje in koliko javnih (občine, sklad…)?

V sklopu razvoja in izvedbe lastnih investicij je/bo Sklad v letu 2021/2022 zaključil gradnjo 85 oskrbovanih stanovanj za starejše: 25 oskrbovanih stanovanj  v stanovanjski soseski Novo Brdo v Ljubljani in 60 oskrbovanih stanovanj v stanovanjski soseski Pod Pekrsko gorco, Maribor (1. in 2. faza). Dodatno bo v Slovenj Gradcu na Celjski ulici 14 v objektu imenovanem Harpf bo kmalu na voljo tudi 27 novih oskrbovanih stanovanji.

V teku so tudi aktivnosti razvoja (prostorski akti, idejne zasnove, projektiranje , pridobivanje gradbenih dovoljenj…) več investicijskih projektov na zemljiščih v svoji lasti –  lokacijah po celi Sloveniji za pridobitev dodatnih 1891 javnih najemnih stanovanj do leta 2027, od tega 118 oskrbovanih stanovanj za starejše (Kranj, Maribor in Novo mesto).

Programa sofinanciranja javnih najemnih stanovanj in stanovanjskih enot za starejše: v gradnji in dokončevanju do leta 2023 je 340 javnih najemnih stanovanj  (Celje 2. faza, Ljubljana, Koper, Zreče in Slovenske Konjice). V gradnji in pripravi ter dokončanju do leta 2024 je 72 oskrbovanih stanovanj (Šmarje ob Jelšah, Rogaška Slatina, Trbovlje in Velenje).

Javni poziv na nakupe stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj: v gradnji in pripravi ter dokončanju do leta 2024 je 67 stanovanj v Ravnah na Koroškem, Radljah ob Dravi (oskrbovana stanovanja za starejše) in Sv. Ani.

4. Kakšne zahteve morajo izpolnjevati investitorji pri gradnji oskrbovanih stanovanj? Kdo nadzoruje izpolnjevanje zahtev?

Pri gradnji je potrebno upoštevati Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev oskrbovanih stanovanj za starejše ter o načinu zagotavljanja pogojev za njihovo obratovanje (Uradni list RS, št. 110/04, 81/09 in 17/11) in drugo veljavno zakonodajo.

5. Zakaj so cene na m2 oskrbovanega stanovanja cenejše od navadnih novogradenj?

Stroški gradnje oskrbovanih stanovanj so sicer nekoliko višji (zaradi tehničnih zahtev). Gibanja prodajnih cen oskrbovanih stanovanj na trgu ne spremljamo, Sklad namreč oskrbovana stanovanja oddaja v najem na podlagi javnega razpisa za oddajo v najem.

6. Ali je lastnik oskrbovanega stanovanja tudi nekdo, ki ni starejši od 65 let, če le v njem nima stalnega prebivališča- recimo, da sin kupi stanovanje za očeta, ki potem tam živi?

Stanovanjski sklad RS je razširil svojo ponudbo najemnih stanovanj tudi na oddajo oskrbovanih najemnih stanovanj v Ljubljani. Stanovanja v Ljubljani se nahajajo v novem naselju Novo Brdo, kjer je na voljo bilo 25 stanovanj. Na podlagi prvega termina zbiranja prijav, je bilo oddanih 19 stanovanj, 6 stanovanj pa bo Stanovanjski Sklad RS ponudil zainteresiranim prosilcem, ponovno predvidoma v mesecu juliju. Oskrbovana stanovanja so na voljo le za dolgoročni najem in niso predvidena za odkup.

Stanovanja so namenjena prosilcem starejšim od 65 let. Prav tako pa lahko poleg prosilca v stanovanju bivajo kot uporabniki tudi zakonski/zunajzakonski partner najemnika ali druge osebe, starejše od 65 let. Pomembno je, da zdravstveno stanje prosilca in ostalih uporabnikov omogoča samostojnost bivanja ob organizirani pomoči, tako da oseba ne potrebuje popolnega institucionalnega varstva v zavodu oziroma domu starejših občanov.

7. Kaj oskrbovano stanovanje v praksi pomeni- kaj mora vse vsebovati, da je opredeljeno kot oskrbovano?

Tehnične zahteve so definirane v zgoraj omenjenem Pravilniku. Bivanje v oskrbovanem stanovanju starejšim omogoča, da ohranijo svojo individualnost, intimnost in svoj način življenja, ki so ga bili doslej vajeni v svojem domačem okolju. Stanovanja so neopremljena ter tako dajejo možnost prilagoditve posamezniku. V oskrbovanem stanovanju imajo lastno gospodinjstvo, počutijo se svobodne in neodvisne, zato lahko kakovostno preživljajo tretje življenjsko obdobje. Uporabnikom oskrbovanih stanovanj je zagotovljena tudi možnost uporabe celodnevne pomoči z vključitvijo posameznika v sistem E-oskrbe.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad SSRS

Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

• Kakšno je doslej zanimanje za najem? 
• Koliko prosilcev je prijavo oddalo sprva in koliko ob podaljšanju roka?
• Za katera stanovanja je zanimanja največ?
• Bi še kaj izpostavili?

Za oskrbovana stanovanja v soseski Novo Brdo je Sklad prejel 30 prijav, od tega 11 prijav v podaljšanem roku. Prijave so v fazi pregledovanja, preverjanja upravičenosti do najema oskrbovanega stanovanja oz. izpolnjevanja kriterijev prosilcev ter morebitnih dodatnih uporabnikov ter dopolnjevanja s strani prosilcev v primeru morebitnih pomanjkljivosti. Izbor najemnikov bo opravljen 23.6.2022.

Največ zanimanja je za dvosobna stanovanja, ki jih je tudi največ na voljo, in sicer 22 od skupno 25 stanovanj.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS