Vezano na vaša vprašanja vam posredujemo odgovore.

1/ Koliko stanovanj bo po načrtih zgradil Stanovanjski sklad RS v prihodnji letih oziroma do leta 2025?

Resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu 2015 – 2025 (ReNSP15–25) je bila sprejeta z namenom in ciljem ureditve razmer na stanovanjskem področju ter hkrati z dolgoročnim zagotavljanjem kakovosti bivanja za vse populacije ljudi. Vloga glavnega izvajalca nacionalne stanovanjske politike je bila dodeljena Stanovanjskemu Skladu Republike Slovenije, javnemu Skladu (v nadaljevanju: Sklad). Sklad je kot izvajalec ukrepov in aktivnosti stanovanjske politike na nacionalni ravni glavni ponudnik javnega fonda najemnih stanovanj. Tako je eden od osnovnih ciljev Sklada skrb za uravnoteženo ponudbo primernih najemnih stanovanj za vse skupine prebivalstva prednostno mladim, mladim družinam, družinam ter starejši populaciji.

Sklad zagotavlja javni najemni stanovanjski fond kot:

1. investitor lastnih gradenj najemnih stanovanj,
2. sofinancer in soinvestitor v sodelovanju z občinami in drugimi prosilci oz. ponudniki s Programom sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj in bivalnih enot ter s Programom sofinanciranja zagotavljanja stanovanjskih enot za starejše osebe in
3. kupec na podlagi Javnega poziva za nakup stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj.

Sklad bo v sklopu lastnih investicij do leta 2021 in 2022 v Ljubljani, Mariboru in Kopru, zaključil gradnjo 1137 javnih najemnih stanovanj (od tega 85 oskrbovanih stanovanj za starejše). Do konca leta 2025 pa ima Sklad v sklopu lastnih investicij namen zgraditi še 446 javnih najemnih stanovanj na različnih lokacijah v Sloveniji.

V skladu z določili Programa sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj v letih 2016 do 2020, bo v letošnjem in naslednjem letu dokončanih še 575 stanovanjskih enot (od tega jih bo 58 v lasti Sklada). Skupno namerava Sklad do konca leta 2025 s tem programom v primeru zadostnih sredstev zagotoviti 100 bivalnih enot in 400 stanovanj s parkirnimi mesti.

V skladu z določili Programa sofinanciranja zagotavljanja stanovanjskih enot za starejše osebe v letih 2017 do 2020, bo v letošnjem in naslednjem letu dokončanih še 44 stanovanjskih enot (od tega jih bo 15 v lasti Sklada). Skupno namerava Sklad do konca leta 2025 s tem programom v primeru zadostnih sredstev pridobiti do 150 novih oskrbovanih stanovanj in 50 mest v domovih za ostarele.

Na podlagi Javnega poziva za nakupe stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj pa je v gradnji in realizaciji 241 stanovanjskih enot. Z nakupi preko javnega poziva in na javnih dražbah Sklad do konca leta 2025 načrtuje v primeru razpoložljivih sredstev skupno pridobiti 500 dokončanih stanovanj za javni najem.

Oba programa in javni poziv so se zaključili z 31.12.2020. Sklad je v sprejeti Poslovni politiki Sklada za obdobje 2021 do 2025 (sprejeta v marcu 2021 s strani Vlade RS) ter v Poslovnem in finančnem načrtu za leti 2021/2022 (ki je še v postopku sprejema s strani ustanovitelja, ki ga zastopa Vlada RS) predvidel, da bodo tudi za novo obdobje sprejeti novelirana programa in javni poziv. Sprejem je predviden po sprejemu Poslovnega in finančne načrta Stanovanjskega sklada RS za leti 2021 in 2022, ki je še v postopku na Vladi RS.

2/ Koliko jih bo zgradil v Ljubljani in koliko v drugih mestih v Sloveniji, predvsem v teh regijskih središčih: Maribor, Celje, Kranj in Koper?

V sklopu lastnih investicij bo Sklad do konca leta 2025 v Ljubljani zgradil 647 javnih najemnih stanovanj, v Mariboru 400, v Kranju 187 ter v Kopru 90.

3/ Koliko od teh stanovanj bo javnih najemnih in koliko komercialnih (lastniških), namenjenih prodaji na trgu?

Vsa stanovanja so oz. bodo namenjena oddaji v najem, saj Stanovanjski sklad RS od 1.1.2017 skladno z usmeritvami ustanovitelja – države pospešeno usmerja vse svoje napore v povečanje javne najemnega fonda po celotni Sloveniji.

4/ Ali imate mogoče podatke, koliko naj bi se v tem obdobju zgradilo še stanovanj pod investicijskim okriljem drugih mestnih stanovanjskih skladov in občin v Sloveniji?

Stanovanjski sklad RS zagotavlja najemna stanovanja za različne skupine prebivalstva tudi v sodelovanju z občinami, lokalnimi javnimi stanovanjskimi skladi in drugimi prosilci oziroma ponudniki (kot pojasnjeno pri prvem odgovoru), vendar pa  ni stvarno pristojen za zbiranje ali evidentiranje podatkov o investicijskih načrtih za pridobivanje najemnih stanovanj v mestnih ali drugih občinah ter mestnih občinskih skladih v Sloveniji. Posledično Sklad ne razpolaga s podatki za katere zaprošate.

5/ Kako bo ponudba teh novih stanovanj konkretno vplivala na (stabilizacijo) cen stanovanj v Ljubljani in v slovenskem povprečju?

Pričakujemo, da bo ponudba novih najemnih stanovanj za različne skupine prebivalstva,  ki bodo zagotovljena s strani Stanovanjskega sklada RS s projekti Sklada (kjer Sklad deluje kot

1. investitor lastnih gradenj najemnih stanovanj,
2. sofinancer in soinvestitor v sodelovanju z občinami in drugimi prosilci oz.  ponudniki s Programom sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj in bivalnih enot ter s Programom sofinanciranja zagotavljanja stanovanjskih enot za starejše osebe ter
3. kot  kupec na podlagi Javnega poziva za nakup stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj) ob spremembah stanovanjske zakonodaje, ki so še v postopku sprejema s strani DZ (SZ-1E – predvideva zvišanje neprofitne najemnine in povišanje subvencij ter povečanje zadolževanja javnih skladov ter predkupno pravico Stanovanjskega sklada RS) deloma res  zmanjšala primanjkljaj javnih najemnih stanovanj, ki je trenutno ocenjen na dobrih 9.000 stanovanj, kar se bo posledično odrazilo tudi v gibanjih najemnin na prostem trgu tam kjer bodo gibanja ponudbe in povpraševanja najbolj izrazita (dokument PROSO, november 2016).

Vseeno pa je potrebno opozoriti, da bo delež k zmanjšanju primanjkljaja prispeval tudi zasebni sektor v obliki novih gradenj stanovanj, rekonstrukcij – prenov in z aktivacijo praznih (neoddanih) stanovanj za potrebe (upajmo ne le kratkoročnega Airbnb) najema in z vstopom v  delovanje javne najemne službe (zagotavljanje stanovanj za oddajo v podnajem preko Stanovanjskega sklada RS), ki jo predvideva ReNSP15-25 (in je trenutno še v postopku sprejemanja zakonodajnih podlag SZ-1E).

1. Kje točneje bo Stanovanjski sklad v Mariboru gradil svoja stanovanja?

Stanovanjski sklad RS na južnem delu mesta Maribor v četrtni skupnosti Studenci, na območju med Kamenškovo ulico in Šarhovo ulico že gradi najemna stanovanja v stanovanjski soseski Pod Pekrsko gorco. V načrtu pa je tudi izgradnja najemnih stanovanj v stanovanjski soseski Novo Pobrežje, ki  bo umeščena med Ulico Veljka Vlahovića in Puhovo ulico.

2. Koliko so velika zemljišča, kjer bodo zrasla stanovanja?

Nova stanovanjska soseska Pod Pekrsko gorco nastaja na zemljišču v velikosti 4,7 ha. Stavbno zemljišče, na katerem je predvidena izgradnja stanovanjske soseske Novo Pobrežje je veliko 4,36 ha.

3. Koliko stanovanj bo na voljo na posamezni lokaciji in kdaj bodo prva stanovanja na voljo (zanima me za obe lokaciji?

Na lokaciji Pod Pekrsko gorco bo na voljo 400 javnih najemnih stanovanj, od tega tudi 60 oskrbovanih stanovanj za starejše. V sosesko bosta vključena še Dnevni center aktivnosti za starejše občane in prostor za 2 oddelka vrtca ter stanovanjska enota skupnosti Sožitje. Javni program bo obogatil družbeno pestrost soseske in omogočal medgeneracijsko sodelovanje. Izgradnja poteka v dveh fazah po posameznih funkcionalnih enotah – v prvi fazi bo zagotovljenih 212 najemnih stanovanj od tega 30 oskrbovanih stanovanj za starejše, v drugi fazi pa še 188 najemnih stanovanj od tega 30 oskrbovanih stanovanj za starejše. Zaključek gradnje je predviden v decembru 2021 oziroma v začetku leta 2022. Na lokaciji Novo Pobrežje bo predvidoma zgrajenih 431 stanovanj, in sicer v območju O1 313 javnih najemnih stanovanj in 30 oskrbovanih stanovanj, v območju O2 pa 58 javnih najemnih stanovanj ter 30 oskrbovanih stanovanj. V sosesko bo vključen tudi družbeni program, ki nastaja v sodelovanju z mestno občino Maribor. Začetek gradnje prve faze je predviden v letu 2025.

4. Koliko bodo stanovanja na posamezni lokaciji velika?

Stanovanja na lokaciji Pod Pekrsko gorco bodo v velikosti od 35 do 85 kvadratnih metrov, na lokaciji Novo Pobrežje pa v velikosti od 45 do 91 kvadratnih metrov.

5. Kako velike pa bodo posamezne stavbe?

Stanovanjske stavbe soseske Pod Pekrsko gorco bodo imele skupno garažo v kletni etaži, ter tri nadzemne etaže (P+2) s stanovanjskim programom. V stanovanjski soseski Novo Pobrežje so predvideni stolpiči gabaritov 23m x 27m (višina objektov P+4 in P+2) in 19m x 27m (višina objektov P+3 in P+5), objekti z oskrbovanimi stanovanji pa so gabarita 25m x 27m (višina objektov P+4).

6. Koliko blokov bo zraslo na posameznih lokacijah, torej koliko Pod Pekrsko gorco in koliko na Pobrežju?

Na lokaciji Pod Pekrsko gorco bo skupno 9 stavb in 2 podzemni garaži. Na lokaciji Novo Pobrežje bo 15 stolpičev, od tega dva z oskrbovanimi stanovanji.

7. Že lahko govorimo o ceni stanovanj, morda okvirno?

Stanovanjski sklad RS vse od začetka leta 2017 skladno z usmeritvijo svojega ustanovitelja, torej države, stanovanj ne gradi več za prodajo na trgu, temveč le še za oddajo v najem. Najemnina bo določena za vsako stanovanje posebej in bo odvisna od investicijske vrednosti projekta ter bo določena sklepom in znana z objavo razpisa.

8. Kako bo potekala prodaja stanovanj?

Stanovanja ne bodo namenjena prodaji, temveč kot navedeno oddaji v stroškovni najem. Oddaja stanovanj Stanovanjskega sklada RS poteka preko Javnega razpisa za oddajo, ki je objavljen na naši spletni strani https://ssrs.si/ (rubrika Oddaja, Razpisi).

9. Komu bodo stanovanja namenjena (morda mladim družinam, mladim …)?

Skladno z aktualnim Javnim razpisom za oddajo, lahko na razpisu sodelujejo vsi državljani Republike Slovenije in državljani drugih držav, če imajo dovoljenje za stalno bivanje v Republiki Sloveniji. V primeru več prijav za isto stanovanje pa imajo prednost mlade družine, sledijo družine z osnovnošolskim otrokom, družine, mlade osebe ter ostali. Znotraj vseh kategorij imajo prednost prosilci, ki ustrezno izkažejo, da prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje oziroma tega vprašanja nimajo zadovoljivo rešenega, znotraj kategorij mlada družina, družina z osnovnošolskim otrokom in družina pa družine z več otroki,  s tem, da se trije otroci ali več otrok štejejo enako.

10. Kako je s podporno infrastrukturo, kot so parkirna mesta, zelena mobilnost …?

V stanovanjski soseski Pod Pekrsko gorco bo v podzemni garaži zagotovljenih 550 parkirnih mest za stanovalce. Parkiranje za poslovni program in obiskovalce bo na terenu. Zagotovljena bo tudi zelena mobilnost, stanovalci bodo imeli možnost namestitve lastne polnilnice na parkirnem mestu, zagotovljeno pa bo tudi mesto za javno polnilnico, urejena bodo otroška igrišča in rekreacijske površine v povezavi z naravno okolico.  Na lokaciji Novo Pobrežje bodo parkirna mesta za stanovalce v podzemnih garažah in sicer je za vsako stanovanje predvideno 1PM. Za obiskovalce soseske so predvidena zunanja parkirna mesta.

11. Je gradnja Pod Pekrsko gorco že v teku? Kaj pa na Pobrežju?

Gradnja stanovanjske soseske Pod Pekrsko gorco je že v teku, stanovalci se bodo lahko vselili v prvi polovici leta 2022. Za lokacijo Novo Pobrežje trenutno potekajo načrtovalske aktivnosti in sicer je v pripravi prostorski akt OPPN, katerega sprejem je predviden proti koncu leta 2021, sledila bo izdelava projektne dokumentacije in pridobivanje ustreznih dovoljenj. Začetek gradnje prve faze je predviden v letu 2025.

12. Nam lahko opišete časovnico gradnje Pod Pekrsko gorco in časovnico gradnje na Pobrežju?

Gradnja obeh faz na lokaciji Pod Pekrsko gorco je v polnem zagonu.  V juniju 2021 bodo končana gradbena dela na 2. fazi, medtem ko na 1. fazi že intenzivno potekajo obrtniška in inštalacijska dela ter urejanje komunalne infrastrukture. Gradnja na lokaciji Novo Pobrežje se bo pričela predvidoma v letu 2025, ko bo določen tudi terminski plan gradnje.

13. Kaj vse ste morali zagotoviti ali pa še morate, za gradnjo na obeh lokacijah?

Za stanovanjsko sosesko Pod Pekrsko gorco bo potrebno izvesti rekonstrukcijo dela Kamenškove in Šarhove ulice z novim uvozom, izgradnjo notranje ulice z vso potrebno komunalno infrastrukturo ter vstopni park, ki bo namenjen celotni soseski. Na lokaciji Novo Pobrežje pogojev za gradnjo še nimamo, saj je projekt šele v fazi izdelave prostorskega akta OPPN, ko investitor pripravlja posamične ekspertne strokovne podlage, ki jih zahtevajo nosilci urejanja prostora in tudi strokovne podlage za komunalno opremljanje zemljišča.

14. Kdo je stavbe zasnoval?

Projektno dokumentacijo za stanovanjsko sosesko Pod Pekrsko gorco je pripravilo podjetje Kostak GIP d.o.o. iz Krškega s partnerji Jereb in Budja arhitekti d.o.o. iz Ljubljane ter Arhitekti Dobrin d.o.o. iz Ljubljane. Za stanovanjsko sosesko Novo Pobrežje pa projektno dokumentacijo pripravlja podjetje Reichenberg arhitektura d.o.o. iz Maribora, ki je zmagalo na javnem urbanistično arhitekturnem natečaju. Prostorski akt OPPN pa izdeluje podjetje Razvojni center planiranje d.o.o. iz Celja.

15. Kako bo z okoliškim prometom? Bo gradnja oziroma nova stanovanja kaj vplivala na sam promet?

Gradnja stanovanjske soseske Pod Pekrsko gorco poteka brez bistvenega vpliva na prometno situacijo v soseski, zemeljski izkopi in večja gradbena dela so končana, ob izvedbi rekonstrukcije Kamenškove ulice in posegov na Šarhovi ulici pa bo prometni režim prilagojen glede na termin izvajanja del in v skladu s predpisi Mestne občine Maribor. Za lokacijo Novo Pobrežje je v pripravi prostorski akt OPPN v okviru katerega bo izdelana prometna študija, ki bo podala oceno vplivov. Mirujoči promet nove soseske predvideva vse rešitve v zvezi s parkiranjem na zemljiščih znotraj območja OPPN.

16. Na Pobrežju je planirana tudi gradnja dveh stanovanjskih stolpičev, kaj to pomeni?

S podatki o gradnji drugih dveh stanovanjskih stolpičev na lokaciji Pobrežje ne razpolagamo.

17. Nam lahko na kratko še opišete zgodbo Sklada in pa njegov razvoj?

Kronološki opis razvoja in delovanja SSRS je na voljo na tejle povezavi: https://ssrs.si/o-nas/koristne-informacije/

18. Je Slad v preteklih treh letih že gradil v Mariboru?

Stanovanjski sklad RS v preteklih treh letih drugih novogradenj v Mariboru ni izvajal.

19. Kaj pa nadaljnji načrti za Maribor? Imate v načrtu graditi še kaj drugega oziroma novega?

Drugih novogradenj v mestu Maribor v tem trenutku nimamo v planu.

1. Pri obisku vašega gradbišča, sem dobil informacijo, da se cene gradbenih materialov letos zelo višajo, prav tako je zelo motena dobava materialov. Ali imajo izvajalci mogoče pogodbeno možnost, da v primeru gradbenih materialov zahtevajo dodatke po pogodbi, prek katerega bi zvišali cene?

V že sklenjenih gradbenih pogodbah imamo dogovorjene fiksne cene, ki upoštevajo tudi morebitne podražitve materialov.

2. Če ima to možnost, me zanima, kje je meja podražitve posameznega gradbenega materiala, ko lahko izvajalec zahteva dodatek k pogodbi s katerim lahko poviša ceno projekta, za katerega je pogodba že podpisana oziroma se projekt že gradi?

Glejte odgovor pri prejšnjem vprašanju.

3. Gradbinci pravijo, da zaradi višjih cen materialov ne višajo njihovih storitev oziroma gradbenih del, pri oddaji ponudb pa seveda pa višje cene materialov upoštevajo. Kaj opažate vi kot naročnik?

V letošnjem letu nismo pridobivali ponudb za gradnjo objektov, zato iz lastnih izkušenj vpliva rasti cene materialov na cene gradbenih storitev ne moremo  komentirati ali ocenjevati.

4. Imate mogoče kakšne scenarije za koliko bi se lahko povišala vrednost GOI zaradi višjih cen materialov?

Glede na predhodni odgovor scenarijev nimamo opredeljenih.

5.  Koliko bodo te cene vplivale na vaše predvidene investicijske cene posameznega projekta, oziroma za koliko bi bila dražja že začetih projektov, če bi ponudbe izbirali danes?

Rast cen spremljamo preko Indeksov za obračun razlike v ceni gradbenih storitev, ki ga izdaja Gospodarska zbornica Slovenije, kar tudi kalkuliramo v naše investicijske projekte skladno s predpisi.

1. Zanima nas, kako je s preverjanjem dohodkov najemnikov neprofitnih stanovanj, ki so stanovanje dobili pred letom 2003 (natančneje leta 1984)? Ali jim javni sklad lahko preverja dohodke vsakih pet let ali zanje to ne velja?

Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad, ni pristojen za tolmačenje zakonodaje na stanovanjskem področju. Svetujemo vam, da se za odgovore obrnete na Ministrstvo za okolje in prostor (gp.mop@gov.si), ki pokriva stanovanjsko področje. Sicer pa naj le dodamo, da 90. člen SZ-1 v 2. in 3. odstavku določa: »(2) Najemodajalec neprofitnega stanovanja je dolžan vsakih pet let od najemnika, razen najemnika-bivšega imetnika stanovanjske pravice, zahtevati, da predloži dokazila o izpolnjevanju splošnih pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja, ki jih opredeljuje pravilnik iz petega odstavka 87. člena tega zakona. (3) Če najemnik iz prejšnjega odstavka ni več upravičen do neprofitnega stanovanja, se določila najemne pogodbe, ki urejajo višino najemnine, spremenijo po postopku, ki ga določa pravilnik, ki ga izda minister, in se najemnina določi v višini tržne najemnine.«

2. Če je stanovanje, ki ga je najemnik dobil leta 1984, v denacionalizacijskem postopku, ki še ni končan – ali mu to stanovanje pripada po koncu postopka? Ali drži, da ima predkupno pravico?

Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad, ni pristojen za tolmačenje zakonodaje na področju denacionalizacije. Svetujemo vam, da se za odgovore obrnete na Ministrstvo za pravosodje (gp.mp@gov.si), ki pokriva področje denacionalizacije oziroma na Ministrstvo za okolje in prostor (gp.mop@gov.si), ki pokriva stanovanjsko področje.

Koliko sredstev boste v letošnjem letu namenili za gradnjo energetske infrastrukture in za energetsko prenovo stavb?

Za kakšne projekte? Prosim za opis treh najpomembnejših. Kakšna je vrednost posameznega projekta? Kdaj bodo zaključeni?

Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad (v nadaljevanju: Sklad) deluje na področju zagotavljanja javnih najemnih stanovanj, kjer se z lastnimi investicijskimi projekti in nakupi stanovanj na trgu z novimi objekti oziroma soseskami priključujemo na lokalne energetske sisteme skladno z lokalnimi predpisi in zahtevami.  Z investicijami v energetsko infrastrukturo se zato Sklad neposredno ne ukvarja, si pa skladno z veljavno zakonodajo in načelom smotrnosti prizadeva za energetsko učinkovitosti novo zgrajenih objektov. Kot ukrep učinkovite rabe energije Sklad v letošnjem letu načrtuje objavo javnega zbiranja ponudb, s katerim bo zainteresiranim ponudnikom  ponudil v najem strešne površine stanovanjskih objektov v gradnji za izgradnjo malih fotovoltaičnih elektrarn. V sklopu tega ocenjujemo, da bi na strehah stanovanjskih stavb v nastajajoči soseski Pod Pekrsko gorco v Mariboru lahko najemniki – usposobljena podjetja postavili dve MFE s skupno inštalirano močjo 1,1 MW, ki bi letno proizvedli do 1300 MWh električne energije. Za energetsko prenovo lastnih nepremičnin namenjamo sredstva ob vsakokratni prenovi – vzdrževanju stanovanj in objektov kot etažni lastnik preko aktivnosti na skupnih delih in napravah s strani upravnikov, ter sredstev iz tega naslova zato posebej ne spremljamo.

Ali se na projektu Novo Pobrežje – Maribor že dogaja kaj konkretnejšega ali pa so aktualne informacije, ki so objavljene na vaši spletni strani. Je začetek gradnje torej predviden šele v letu 2024?

Na lokaciji Novo Pobrežje načrtuje Sklad gradnjo predvidoma 431 stanovanj v dveh samostojnih gradbenih fazah in sicer bo v območju ena (O1) zgrajenih 313 javnih najemnih stanovanj in 30 oskrbovanih stanovanj, v območju dve (O2) pa 58 javnih najemnih stanovanj ter 30 oskrbovanih stanovanj.

Vezano na projekt potekajo načrtovalske aktivnosti, in sicer je v  pripravi je prostorski akt OPPN. Sprejem občinskega podrobnega prostorskega načrta je predviden proti koncu leta 2021, sledilo bo pridobivanje ustreznih dovoljenj in priprava zemljišča. Začetek gradnje prve faze je predviden v letu 2025.

Aktualne informacije o projektu Novo Pobrežje lahko spremljate na povezavi https://ssrs.si/projekti/novo-pobrezje/predstavitev/

Vezano na vaša vprašanja prejeta 3.5.2021 glede komentarjev  verzije dokumenta –  dela, ki zadeva napovedano gradnjo najemniških stanovanj. (poglavje Stanovanjska politika (C4 K3), vam podajamo naslednje odgovore:

1. Kot ključen element je izpostavljen sprejem novele Stanovanjskega zakona, kjer kot cilj definirajo: “Skupen cilj novele Stanovanjskega zakona in s tem tudi reforme tako do leta 2026 obsega širitev fonda javnih najemnih stanovanj za vsaj 5.000 dodatnih stanovanj ter aktivacijo okvirno 2.000 stanovanj prek izvajanja javnega najema stanovanj.” Ocenjujete tak cilj kot realen? So naslovljene glavne ovire za dosego tega cilja? ​

Podatki o načrtih SSRS izhajajo iz Poslovne politike Stanovanjskega sklada RS za obdobje 2021-2025 sprejete marca 2021, podatki glede širitve stanovanjskega fonda v državi izhajajo iz ReNSP15-25 in podatki o obsegu stanovanj iz JSNU (2000) iz predloga ter obrazložitve besedila SZ-1E, ki je trenutno v DZ – 2. branje.

Glavne ovire so s strani pripravljavca prikazane kratko in upoštevajoč naravo, obliko in namen dokumenta.

Na  strani 452 in 453 dokumenta NOO  je naslednji seznam projektov v teku:

“Seznam projektov s predvideno letnico začetka del:

• Stanovanjska soseska pod Pekrsko gorco, 2. faza,
• Stanovanjska soseska Rakova Jelša II, 2020
• Gradnja najemnih stanovanj Kranj, Ob Savi, 2021
• Gradnja najemnih stanovanj Maribor Novo Pobrežje, 2023
• Gradnja najemnih stanovanj Ljubljana Podutik – Glince, 2022
• Gradnja najemnih stanovanj Zelena jama, 2021
• Gradnja najemnih stanovanj Litijska – Pesarska, 2021
• Gradnja najemnih stanovanj Dolgi most Ljubljana, 2020
• Gradnja najemnih stanovanj Nad Dolinsko 3 Koper, 2020
• Gradnja najemnih stanovanj Lukovica, 2021
• Gradnja najemnih stanovanj Jesenice, Partizan, 2021
• Gradnja najemnih stanovanj Novo mesto, Brdo Drage, 2021
• Gradnja najemnih stanovanj Nova Gorica, Rožna dolina, 2022
• Gradnja najemnih stanovanj Ivančna Gorica, 2022
• Gradnja najemnih stanovanj Dragomelj, Škotin, 2023″

2.  Ali bo financiranje teh projektov, že zastavljenih, potekalo preko NOO -a li to še ni zagotovo?

Projekta Stanovanjska soseska Rakova Jelša II, 2020 in Gradnja najemnih stanovanj Litijska – Pesarska, 2021 nista projekta SSRS. Za projekt Ivančna Gorica je SSRS MOP-u predlagal, da bi bil iz IZOOPIZG izvzet, saj nepremičnine niso več v lasti SSRS, ostali projekti so projekti SSRS in so uvrščeni v paket prioritetnih projektov po IZOOPIZG. SSRS je ministrstvo seznanil o stanju projektov. Kot lahko sami ugotovite iz besedila je na strani 452 in strani 455 navedeno, da bodo sredstva dodeljena z razpisom, katerega nosilec bo resorno ministrstvo MOP. Z informacijo ali bo SSRS za omenjene projekte dejansko prejel sredstva iz NOO tako še ne razpolagamo.

3.  Ste na SSRS predlagali uvrstitev v NOO?

SSRS je predlagal, da se iz NOO pridobi za potrebe SSRS-jevih projektov in programov za sofinanciranje z občinami in lokalnimi javnimi stanovanjskimi skladi RS čim več razpoložljivih nepovratnih sredstev, po potrebi tudi povratnih sredstev.

Za več informacij o zapisih vezanih na stanovanjsko področje predlagamo, da se obrnete na Ministrstvo za okolje in prostor, saj SSRS ni sodeloval pri usklajevanju besedila.

Kako komentirate predlog, da se znižuje stopnja dohodnine iz oddajanja premoženja v najem s 27,5 % na 15 %? Kakšen vpliv bo to imelo na najemni trg?

Znižanje stopnje dohodnine iz oddajanj premoženja v najem, bo vplivalo na to, da bodo najemodajalci, zaradi nižjih davčnih obremenitev,  prijavljali najemne posle in dohodke iz oddajanja prikazovali v realnejših višinah. Najemne pogodbe bodo tako v večji meri vsebovale dejanske podatke o obračunanih najemninah. Znižanje dohodninske stopnje pa zagotovo ne bo imelo vpliva na višino najemnine. Znižanje tudi ne bo imelo vpliva na najemne posle, kjer kot najemodajalci nastopajo pravne osebe.

Koliko stanovanj bo SSRS ponudil v letih 2021 in 2022 – prosim za navedbo projektov (kje), števila enot in komu so namenjeni?

Resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu 2015 – 2025 (ReNSP15–25) je bila sprejeta z namenom in ciljem ureditve razmer na stanovanjskem področju ter hkrati z dolgoročnim zagotavljanjem kakovosti bivanja za vse populacije ljudi. Vloga glavnega izvajalca nacionalne stanovanjske politike je bila dodeljena Stanovanjskemu Skladu Republike Slovenije, javnemu Skladu (v nadaljevanju: Sklad). Sklad je kot izvajalec ukrepov in aktivnosti stanovanjske politike na nacionalni ravni glavni ponudnik javnega stanovanjskega fonda. Tako je eden od osnovnih ciljev Sklada skrb za uravnoteženo ponudbo primernih najemnih stanovanj za vse skupine prebivalstva prednostno mladim, mladim družinam, družinam ter starejši populaciji.

Sklad zagotavlja javni najemni stanovanjski fond kot:

1. investitor lastnih gradenj najemnih stanovanj,
2. sofinancer in soinvestitor v sodelovanju z občinami in drugimi prosilci oz. ponudniki s Programom sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj in bivalnih enot ter s Programom sofinanciranja zagotavljanja stanovanjskih enot za starejše osebe in
3. kupec na podlagi Javnega poziva za nakup stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj.

Lastne investicije Sklada: Sukcesivno v letih 2015 naprej je Sklad začel za aktivnostmi razvoja lastnih investicij  v Ljubljani, Mariboru in Kopru, s katerimi bo do leta  2021 in 2022 zaključil gradnjo 1137 javnih najemnih stanovanj (od tega 85 oskrbovanih stanovanj za starejše). Posamezne investicije so prikazane v spodnji preglednici.

Programi sofinanciranja javnih najemnih stanovanj in stanovanjskih enot za starejše osebe: Za doseganje ciljev sprejete stanovanjske politike in sledenja potrebam po raznovrstnih oblikah bivanja na nivoju občin in statističnih regij  je Sklad vzpostavil sistemski produkt v obliki javnih programov:

• Program sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj v letih 2016 do 2020 in
• Program sofinanciranja zagotavljanja stanovanjskih enot za starejše osebe v letih 2017 do 2020

V skladu z določili Programa sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj v letih 2016 do 2020, bo poleg že zaključenih projektov, v letošnjem in naslednjem letu dokončanih še 575 stanovanjskih enot (od tega jih bo 58 v lasti Sklada). Posamezni podatki so v spodnji preglednici.

V skladu z določili Programa sofinanciranja zagotavljanja stanovanjskih enot za starejše osebe v letih 2017 do 2020, bo poleg že zaključenih projektov, v letošnjem in naslednjem letu dokončanih še 44 stanovanjskih enot (od tega jih bo 15 v lasti Sklada). Posamezni podatki so v spodnji preglednici.

Oba programa sta se zaključila z 31.12.2020. Ker sta se oba programa uspešno izvajala, je Sklad v sprejeti Poslovni politiki Sklada za obdobje 2021 do 2025 (sprejeta v marcu 2021 s strani Vlade RS) ter v Poslovnem in finančnem načrtu za leti 2021/2022 (ki je še v postopku sprejema s strani ustanovitelja, ki ga zastopa Vlada RS) predvidel, da bosta tudi za novo obdobje sprejeta novelirana programa. Z njima bo Sklad nadaljeval izvajanje obeh uspešnih in že uveljavljenih programov.

Javni poziv za nakupe stanovanj: Javni poziv za nakupe stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj je bil sprejet na osnovi usmeritev Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015 – 2025 (ReNSP15–25) ter z namenom in ciljem pridobivanja novih javnih najemnih stanovanj na območju celotne Republike Slovenije, kjer je potreba po le – teh največja. V skladu z določili Poziva so bili v letih 2019 in 2020 s sklepi Nadzornega sveta SSRS potrjeni nakupi stanovanj in zemljišč za pridobitev skupaj 342 novih najemnih stanovanj (od tega 27 oskrbovanih stanovanj za starejše). Posamezni podatki v spodnji preglednici. V gradnji in realizaciji je 241 stanovanjskih enot.

So kateri od razpisov že odprti – kateri (za katere nepremičnine) in kakšni so pogoji (povezava)?

Stanovanjski sklad RS oddaja stanovanja v stroškovni najem na podlagi javnega razpisa, ki je objavljen na spletni strani http://www.najem.stanovanjskisklad-rs.si/ .

V razpisu lahko sodelujejo vsi državljani Republike Slovenije in državljani drugih držav, če imajo dovoljenje za stalno bivanje v Republiki Sloveniji.

Skladno z določili razpisa imajo v primeru več prijav za isto stanovanje prednost mlade družine, sledijo družine z osnovnošolskim otrokom, družine, mlade osebe ter ostali. Znotraj vseh kategorij imajo prednost prosilci, ki ustrezno izkažejo, da prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje oziroma tega vprašanja nimajo zadovoljivo rešenega, znotraj kategorij mlada družina, družina z osnovnošolskim otrokom in družina pa družine z več otroki,  s tem, da se trije otroci ali več otrok štejejo enako. Prednostne kategorije so podrobno opisane v tč. 3. javnega razpisa, prioritetni vrstni red prosilcev za najem stanovanja, iz katerega so razvidne prioritete glede na posamezne kriterije, pa je ravno tako objavljen na zgoraj navedenem naslovu.

Seznam stanovanj s pripadajočimi shrambami in parkirnimi mesti ter višino najemnine za razpisana stanovanja in lokacije Sklad sprotno dopolnjuje, ažurira in objavlja na spletnem naslovu Sklada http://www.najem.stanovanjskisklad-rs.si/.

Trenutno so za najem na voljo stanovanja v Mežici, Brežicah, Gornji Radgoni, Krškem, Mariboru, Sv. Ani v Slovenskih Goricah, Radencih in na Jesenicah.

Kateri razpisi bodo odprti še do konca tega leta in za koga? (prosim za navedbo, kdaj bodo posamični razpisi vsaj predvidoma, kje so/bodo objavljeni in podrobnejši pogoji, pomembni za interesente – kakšen bo obseg cen)?

V zaključevanju je tudi novozgrajeni objekt Skupnost za mlade na Gerbičevi v Ljubljani, kjer bo za najem na voljo 171 postelj v 109-ih bivalnih enotah namenjenih mladim od 18. do dopolnjenega 29. leta. Bivalne enote bodo funkcionalno opremljene z minimalno kuhinjo, kopalnico, osnovnimi omarami, posteljami ter mizami in stoli glede na število oseb, za kolikor je bivalna enota primerna. Z najemom bivalne enote oz. postelje bo na voljo tudi souporaba skupnih prostorov skupnosti: skupna kuhinja in jedilnica, co-working prostor, sejna soba in pralnica. V sklopu tega je v pripravi Javni razpis za oddajo postelj v bivalnih enotah, ki bo objavljen predvidoma do poletja.

Kako bo z razpisi prihodnje leto – številčno, kateri projekti in pogoji?

Podatki o projektih, ki bodo zaključeni v prihodnjem letu izhajajo Iz odgovora na prvo vprašanje, pri čemer dodajamo, da Stanovanjski sklad RS zainteresiranim najemnikom stanovanja v stroškovni najem ponudi po zaključku gradnje in vzpostavitvi vseh potrebnih pogojev za objavo razpisa oziroma pridobitvi uporabnega dovoljenja.

Vezano na vaša vprašanja vam podajamo odgovore:

Ali imate podatke o tem, če plaz ogroža tudi stanovanja republiškega stanovanjskega sklada? Za kako resno ogroženost gre?

Stanovanjski sklad RS ni več lastnik omenjenih stanovanj, ki so bila prodana in predana v letu 2018 ter glede na to ne razpolaga z zaprošenimi podatki.

Koliko stanovanj ima tam republiški stanovanjski sklad in koliko ljudi živi v teh stanovanjih? Kdaj so bila ta stanovanja zgrajena?

Kot omenjeno zgoraj Stanovanjski sklad RS ni več lastnik nobenega stanovanja na navedeni lokaciji. Stanovanja so bila zgrajena v letu 2017. S podatki o številu oseb, ki živijo v teh stanovanjih, tako ne razpolagamo.

Ali ste seznanjeni s tem, kaj naj bi se gradilo na sosednjem gradbišču?

Stanovanjski sklad RS ni investitor gradnje na sosednjem zemljišču, zato predlagamo, da se za informacije obrnete neposredno na pristojni upravni organ ali lastnika nepremičnin, kjer poteka gradnja.