Preskoči na vsebino Zemljevid strani

Novinarska vprašanja Dnevnik

26. avgust 2024
OSKRBOVANA STANOVANJA

 

Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

S koliko oskrbovanimi stanovanji trenutno razpolaga sklad?

Stanovanjski sklad RS ima trenutno v lasti 237 oskrbovanih stanovanj na različnih lokacijah po Sloveniji.

Kakšni so pogoji za pridobitev?

Na razpis se lahko prijavijo prosilci, ki so stari nad 65 let. Poleg prosilca lahko v stanovanju bivajo kot uporabniki tudi zakonski/zunajzakonski partner najemnika ali druge osebe – uporabnika, starejše od 65 let.

Zdravstveno stanje prosilca mora omogočati samostojnost bivanja ob organizirani pomoči, tako da oseba ne potrebuje popolnega institucionalnega varstva v zavodu oziroma domu starejših občanov. Ustrezno zdravstveno stanje mora biti podano tako pri prosilcu kot pri morebitnem zakonskem/zunajzakonskem partnerju ali drugi osebi, starejši od 65 let (priložiti je potrebno Izjavo prosilca/uporabnikov in potrdilo osebnega zdravnika).

Prosilec in zakonski/zunajzakonski partner prosilca oziroma druga oseba – uporabnik, starejša od 65 let ne sme/jo biti lastnik/i nepremičnega premoženja, ki je primerno za bivanje in presega 40 % vrednosti primernega stanovanja, ki za enega člana znaša 18.489,60 eur, za dva člana 22.598,40 eur in za 3 člane 28.761,60 eur razen v primeru, da se v prijavi uveljavlja prednost z oddajo lastnega nepremičnega premoženja v najem v okviru Javne najemne službe.

Prosilec ali zakonski/zunajzakonski partner oziroma druga oseba – uporabnik ne smejo biti v osebnem stečaju in morajo imeti sposobnost plačevanja najemnine ter ostalih stroškov, ki so vezani na najem.

Prosilci, ki so že bili najemniki Sklada in nimajo poravnanih vseh obveznosti iz predhodnih najemnih razmerij, oziroma nezakonite uporabe stanovanja v lasti Sklada ter morebitne stroške sodnega postopka ali obveznosti drugih sodelovanj s Skladom, se na ta razpis ne morejo prijaviti. 

Kakšno je na drugi strani povpraševanje in potrebe in ali imate v načrtu povečanje obsega teh stanovanj?

Raziskav o potrebah in povpraševanju Stanovanjski sklad RS ne izvaja. Je pa v načrtu še 108 oskrbovanih najemnih stanovanj v Mariboru, Kranju in Novem Mestu.   

Kakšne so čakalne vrste? In na katerih območjih v državi so najdaljše?

Stanovanjski sklad RS nima čakalne liste interesentov za najem ampak v primeru morebitnih praznih stanovanj objavi razpise za oddajo stanovanj na katera se prijavljajo zainteresirani posamezniki. V primeru, da prijavitelj ni izbran za stanovanje se mu na podlagi razpisnih pogojev vrne vplačani znesek za resnost ponudbe ter se lahko prijavi na enega od naslednjih razpisov, kjer so objavljena stanovanja za katera bi želel oddati prijavo za najem.

Kaj kažejo podatki – kdo so starejši, ki se odločijo za preselitev v oskrbovano stanovanje? Gre tudi za osebe, ki se odločijo predhodno oddati, prodati svojo nepremičnino, ker je zanje prevelika, predraga za vzdrževanje?

Stanovanjski sklad RS nima evidence oz. ne zahteva podatka o tem, kje so najemniki živeli pred vselitvijo v najemno stanovanje Sklada, zato vam tega podatka ne moremo dati.

Kolikšen delež oskrbovanih stanovanj se oddaja za neprofitno najemnino oziroma kakšna je povprečna cena najema in vseh dodatnih stroškov?

Od 237 oskrbovanih najemnih stanovanj se jih 88% oddaja po neprofitni najemnini.

Kot primer naj navedemo, da se oskrbovana stanovanja na lokacijah Pod Pekrsko gorco v Mariboru in Slovenj Gradec oddajajo po neprofitni najemnini in so točkovana s točkovalnimi zapisniki zaradi zahtev Mehanizma za okrevanje in odpornost  v okviru komponente 16: »Stanovanjska politika, investicija: Zagotavljanje javnih najemnih stanovanj«.  Najemnina za stanovanja na teh lokacijah se giblje od 212,04 EUR za stanovanje uporabne površine 31,9 m2 do 422,47 EUR za stanovanje 62,5 m2 uporabne površine.

Podatka o stroških vam ne moremo podati saj so vsa stanovanja zasedena, zato stroške plačujejo najemniki.

Koliko najemnikov je prejemnikov subvencije?

V mesecu avgustu je 12 najemnikov prejelo subvencijo iz naslova tržnih najemnin.

Kako velik izziv je zagotavljanje spremljevalne oskrbe in na kakšen način jih zagotavljate?

Na lokacijah, kjer je bilo pred leti zagotavljanje dodatne oskrbe še izvedljivo, je oskrba organizirana preko Domov za starejše oz. centrov za pomoč starejšim. V zadnjem času pa se soočamo z dejstvom, da ni mogoče dobiti izvajalca storitev za pomoč na daljavo preko SOS stikal nameščenih v oskrbovanih stanovanjih, saj zaradi pomanjkanja kadra ni mogoče dobiti izvajalca storitev. Tako ima Stanovanjski sklad RS za omenjena stanovanja, enako kot Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, sklenjeno pogodbo o E-oskrbi z družbo Telekom Slovenije d.d., ki pa za montažo svoje opreme za izvedbo in delovanje E-oskrbe ne potrebuje nikakršne vnaprej pripravljene opreme. Vsi najemniki so ob vselitvi obveščeni na možnost sklenitve E-oskrbe preko Telekoma Slovenije d.d., pri čemer pa si mora najemnik sam, glede na svoje potrebe, priskrbeti ustrezno povezavo za klic v sili s sklenitvijo pogodbe s ponudnikom storitev.

Za oskrbovana stanovanja v soseski Pod Pekrsko gorco smo dodatno preverjali tudi možnosti vzpostavitve povezave s klicnim centrom v bližjem domu upokojencev, kjer so nam prijazno pojasnili, da pogodb za te storitve ne morejo sklepati, niti oni niti katerikoli drug dom starejših občanov, saj zaradi pomanjkanja kadra niso sposobni izvajati teh storitev. Enak problem je prisoten tudi v Ljubljani.

Kolikšni so za stanovalce v povprečju dodatni stroški za tovrstne storitve, v kolikor jih potrebujejo oz. za katere dodatne storitve morajo doplačevati? /

Koliko oskrbovanih stanovanj je brez kakršnekoli oskrbe?

Kot že navedeno je v stanovanjih, kjer ni mogoča povezava z že nameščenimi SOS stikali v stanovanjih, možnost sklenitve pogodbe s ponudnikom storitev za E-oskrbo, za izvedbo katere se odloči vsak posameznik glede na svoje potrebe in jih tudi plačuje.

 

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS


Preberite tudi

06. februar 2026

Novinarska vprašanja EKO dežela

NOVOSTI V GRADBENIŠTVU
16. januar 2026

Novinarska vprašanja Delo

JAVNA NAJEMNA SLUŽBA
03. november 2025

Novinarska vprašanja N1

POGOJI RAZPISA
29. september 2025

Novinarska vprašanja Delo

GLINCE PODUTIK

Novinarska vprašanja Dnevnik

13. avgust 2024
BRDO

 

Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

Iz podatkov zemljišče knjige in GURS je razvidno, da so lastniki dela Ulice Ivane Kobilce poleg SSRS še več kot 100 fizičnih oseb. Preostale parcele na omenjeni ulici pa so v lastništvu SSRS.

Zanima nas, zakaj lastništvo te parcele ni vpisano zgolj na SSRS (ali na Mestno občino Ljubljana, če je Ulica Ivane Kobilce kategorizirana kot javna cesta)?

Skozi območji F4 in F6 poteka interna ulica Ivane Kobilice (IK), ki je namenjena izključno za dostope lastnikom in uporabnikom nepremičnin na teh dveh območjih. Ulica IK ima dve parceli: parc. 1393/23, ki poteka skozi območje F4 in je v solasti etažnih lastnikov nepremičnin v objektih F4 in F6 ter parc. 1393/20, ki poteka skozi območje F6 in je v solasti etažnih lastnikov nepremičnin v objektih F6. Predmetna ulica ni javna cesta in tudi ni kategorizirana kot javna površina, zato ne more biti v lasti Mestne občine Ljubljana. Glede na dejstvo, da je investitor Stanovanjski sklad RS, prodal vsa stanovanja v objektih, ki so del teh dveh območij, cesta tudi ne more biti v lastništvu Stanovanjskega sklada RS, saj so kupci stanovanj z nakupom postali tudi lastniki predmetne ceste v sorazmernem deležu. Iz vpogleda v zemljiško knjigo je razvidno, da so na omenjenih parcelah vpisane številne plombe, ki predstavljajo predloge kupcev za vpis solastninske pravice v zemljiško knjigo. Po realizaciji vseh plomb, Stanovanjski sklad RS ne bo več vpisan kot lastnik.

Prav tako se v območju soseske F4 pod ulico Ivane Kobilice nahaja skupna garaža objektov F4. Glede na to, da je pod ulico lastniška podzemna garaža, ulica IK ne more biti javna površina.

Ali je bilo predvideno, da bodo vse ceste znotraj sosesk Zeleni gaj in Novo Brdo prenesene v last občine?

Javne površine so določene z urbanističnimi akti, ki jih sprejema Mestna občina Ljubljana. Za predmetno območje velja urbanistični akt Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja VS3/5 Brdo, del območja urejanja VP3/2 Brdo in del območja urejanja VS3/3 Brdo – Vrhovci, Uradni list RS, št. 70/05, 57/08 – obv. razl. in 78/10. V predmetnem Zazidalnem načrtu javne površine znotraj posameznih stanovanjskih območij F4, F6 niso predvidene. Vse skupne površine znotraj posameznih stanovanjskih območij so interne, lastniške, zato tudi ne morejo biti prenešene na Mestno občino Ljubljana.

 Zakaj je prišlo do takšnega vpisa v zemljiško knjigo? Je šlo za napako ali je vzrok kaj drugega?

Glede na to, da so vsi vpisi v zemljiško knjigo skladni z urbanističnimi akti Mestne občine Ljubljana in prodajnimi pogodbami sklenjenimi s posameznimi kupci, ne moremo govoriti o napaki, ampak zgolj o vpisu lastninske pravice na cesti, ki predstavlja del zunanje ureditve soseske F4 in F6.

Če je šlo za napako, kako je prišlo do nje?

Ponovno poudarjamo, da predmetni vpisi niso napaka.

Kaj to v praksi pomeni denimo za vzdrževanje te parcele, pluženje snega in podobno – se morajo vsi solastniki strinjati, gredo ti stroški iz njihovih žepov?

Za vzdrževanje lastnine in tudi za pluženje snega morajo skrbeti lastniki. Skladno z zakonodajo ima soseska upravnika, ki v imenu etažnih lastnikov skrbi za ustrezno funkcionalnost in urejenost soseske. Naloge upravnika so določene z zakonodajo ter pogodbo o opravljanju upravniških storitev, stroške upravnika krijejo lastniki stanovanj.

Kdaj ste bili obveščeni o tem problemu?

Glede na gornja pojasnila, ne moremo govoriti o problemu, saj vpisi sledijo določilom sklenjenih prodajnih pogodb. Težava je zgolj velika količina etažnih lastnikov, ki so predlagali vpis lastninske pravice na sorazmernem delu ceste, zato so v zemljiški knjigi parcele obremenjene z velikim številom plomb, ki jih sodišče počasi rešuje. Ne glede na to, je s plombo varovan vrstni red, zato ni bojazni, da etažni lastniki ne bodo vpisani kot solastniki, potem, ko bo njihova plomba prišla na vrsto.

 Kako boste ta problem rešili?

Stanovanjski sklad RS nima vpliva na reševanje zemljiškoknjižnih zadev. Za to področje je pristojno Vrhovno sodišče RS.

Glede na to, da je na omenjeni parceli vpisanih ogromno plomb, ali imajo lastniki stanovanj v Zelenem gaju, ki so hkrati solastniki omenjene parcele lahko težave pri morebitni prodaji stanovanja in z njim tudi svojega deleža te parcele?

Menimo, da predmetna situacija ne bi smela predstavljati težav pri morebitni nadaljnji prodaji.

Ste se s podobno situacijo srečali še pri kakšni drugi parceli v soseski Zeleni gaj? Če da, na kateri? Kako ste tam rešili vpise?

S tako situacijo se Stanovanjski sklad RS še ni srečal, saj je običajna praksa, da so skupni deli že opredeljeni z aktom o vzpostavitvi etažne lastne. V konkretnem primeru pa cesta pripada dvema območjema, kjer je gradnja potekala z zamikom, zato se zadeve ni dalo rešiti na drugačen način. Pri morebitni nadaljnji prodaji stanovanja je smiselno, da lastniki vložijo ločene predloge za vpis lastninske pravice. Na ta način bodo zagotovili hitrejši vpis lastninske pravice na stanovanju, vpis lastninske pravice na cesti pa bo izveden naknadno, po vrstnem redu.

 

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

 


Preberite tudi

06. februar 2026

Novinarska vprašanja EKO dežela

NOVOSTI V GRADBENIŠTVU
16. januar 2026

Novinarska vprašanja Delo

JAVNA NAJEMNA SLUŽBA
03. november 2025

Novinarska vprašanja N1

POGOJI RAZPISA
29. september 2025

Novinarska vprašanja Delo

GLINCE PODUTIK

Novinarska vprašanja Sobotainfo

08. avgust 2024
LENDAVA

 

Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

V nadaljevanju pošiljam nekaj vprašanj za spletni medij Sobotainfo v povezavi z gradnjo 76 stanovanj v Lendavi.

Glede na zavrnjene ponudbe ponudnikov nas zanima sledeče:

Bo stanovanjski sklad odstopil od gradnje stanovanj v Lendavi?

Bo izvedeno novo javno naročilo?

Zakaj niso bila izvedena pogajanja s ponudniki?

Vse prejete ponudbe za gradnjo stanovanj v Lendavi so presegale naročnikova zagotovljena finančna sredstva, zato je Sklad predmetno javno naročilo zaključil brez izbora. Skladno z javno naročniško zakonodajo bomo v kratkem razpisali novo javno naročilo in vse ponudnike povabili v konkurenčni postopek s pogajanji.

Namere Sklada glede gradnje stanovanj v Lendavi se niso spremenile.

 

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS


Preberite tudi

06. februar 2026

Novinarska vprašanja EKO dežela

NOVOSTI V GRADBENIŠTVU
16. januar 2026

Novinarska vprašanja Delo

JAVNA NAJEMNA SLUŽBA
03. november 2025

Novinarska vprašanja N1

POGOJI RAZPISA
29. september 2025

Novinarska vprašanja Delo

GLINCE PODUTIK

Novinarska vprašanja Preiskovalno.si

05. avgust 2024
ŽIVLJENJE V SOSESKI

 

Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

Na nas so se obrnili stanovalci oskrbovanih stanovanj, da je življenje v Soseski nevzdržno, ker so naseljeni skupaj z družinami z majhnimi otroki.

Tam se dogajajo preprodaje vozil na črno, divjanje mimo blokov, nočni hrup, otroci so pozno v noč zunaj in kričijo, če jim upokojenci kaj rečejo, jih ustrahujejo njihovi starši (gre za večinoma družine romskega porekla in drugih narodnosti).

Kako boste rešili ta problem, glede na to, da ste upokojence naselili med te družine pod pretvezo, kot pravijo, da jim je bil obljubljen miren okoliš, z veliko zelenja, sprehajalnimi potmi. Zdaj pa so zaradi hrupa in številnih otrok, nevarnih poslov, vlomov, zaprti v stanovanjih??? Pogosto je v soseski policija. Tudi v parku znotraj atrija so postavljena igrala in ni mirnega kotička za starejše? Pravijo, da so jim bila stanovanja prodana pod pretvezo mirne soseske in z nizkimi obratovalnimi stroški, ki so zdaj vedno dražji, saj se jim zaračunava tudi za popravilo otroških igral!!! Razlike so tudi v najemni pogodbi in na položnicah, vsaj kar se tiče navedenih površin stanovanja! Kako odgovarjate na to?

Najprej bi se radi zahvalili za priložnost, da se odzovemo na pomisleke, ki so jih izrazili posamezni stanovalci oskrbovanih stanovanj v naši soseski. Če se pojavijo nejasnosti, smo vedno pripravljeni ponuditi pojasnila in podporo našim najemnikom, na voljo smo za vse, ki potrebujejo dodatno podporo ali imajo predloge za izboljšanje skupnostnega življenja. Vse stanovalce spodbujamo, da sodelujejo pri vzpostavljanju varnega in prijetnega okolja, saj je varnost skupna odgovornost vseh prebivalcev. Pomembno je, da razumemo izzive, s katerimi se soočajo, in se pogovorimo o ukrepih, ki jih že izvajamo, ter o naši želji k zagotavljanju kakovostnega bivanja za vse naše najemnike.

Naša soseska je zasnovana kot sodobno in vključujoče okolje, ki spodbuja socialno povezanost in medgeneracijsko sodelovanje. Zasnova stavb ustvarja notranje atrije in skupne trge, ki so namenjeni ustvarjanju občutka skupnosti in povezanosti med stanovalci. V soseski so postavljena igrišča za otroke, saj verjamemo, da so igrišča bistvenega pomena za otroški razvoj. Poleg tega smo z zasaditvijo zelenih območij poskrbeli za prijetno okolje, ki spodbuja zdrav življenjski slog in krepi občutek pripadnosti. Ob tem dodajamo, da je bila ves čas na voljo tudi predstavitev soseske, kjer so se lahko bodoči stanovalci seznanili z njenimi značilnostmi in prednostmi.

Kar zadeva skrbi glede hrupa in vedenja otrok, želimo poudariti, da so medgeneracijsko sodelovanje in sobivanje različnih družbenih skupin eden od temeljev naše soseske. Zavedamo se, da spremembe in sobivanje v soseski zahtevajo prilagoditve, zato si prizadevamo za spodbujanje dialoga in razumevanja med različnimi generacijami in kulturnimi skupnostmi. Pomembno je poudariti, da so vsa stanovanja v naši soseski oddana v najem, ne pa prodana. Oddaja stanovanj v najem je skladna z veljavno zakonodajo in smernicami ter je usmerjena k ustvarjanju trajnostne in povezane skupnosti.

Zakaj upokojencem ni bila dana možnost predogleda stanovanj pred podpisom pogodbe, ampak šele ob izročitvi ključev?

Najemnikom oskrbovanih stanovanj je bila po izboru in pred podpisom najemne pogodbe dana možnost ogleda stanovanj. Najemniki so bili napoteni, da v primeru interesa za ogled kontaktirajo pooblaščeno upravnico stanovanj, ki je bila na objektih prisotna ves čas, in se dogovorijo za termin ogleda. Tako je bila odločitev, ali bodo izkoristili možnost ogleda pred podpisom najemne pogodbe ali ne, prepuščena najemnikom. 

Zakaj ste v sosesko naselili družine s subvencioniranimi najemninami, posebej pa romske družine – je bil to pogoj EU za pridobitev evropskih sredstev?

Stanovanjski sklad RS ima skladno z ReNSP15-25 vlogo glavnega izvajalca nacionalne stanovanjske politike in nalogo povečanja javnega najemnega fonda stanovanj tam, kjer so s PROSO izkazane potrebe po njih. ReNSP15-25 ob tem določa: “Stanovanjski sklad Republike Slovenije bo fond najemnih stanovanj oblikoval v skladu s prostorsko razvojnimi trendi, upoštevajoč potrebe prebivalcev in gospodarstva. S ponudbo najemnih stanovanj s strani Stanovanjskega sklada RS bo prebivalcem omogočeno kandidiranje za najemno stanovanje izven občine stalnega prebivališča, kar bo omogočilo približevanje ljudi delovnim mestom in posledično zmanjšanje onesnaževanja okolja zaradi dnevnih migracij.« ReNSP15-25 in zakonodaja ne dovoljujeta Stanovanjskemu skladu RS razlikovanja med prebivalci – upravičenci za najem glede na njihovo narodnost, manjšinsko ali drugačno pripadnost in tega se Stanovanjski sklad RS v celoti drži tudi pri delovanju in svojih razpisih za oddajo v najem. Sklad skladno z zakonodajo ne sprašuje po narodnosti ali manjšinski pripadnosti prijaviteljev in tako ni seznanjen, kateri prijavitelji na javni razpis so pripadniki romske ali drugačne manjšine. Prav tako Stanovanjski sklad RS ne pridobiva na nobeni lokaciji stanovanj, ki bi jih oddajal le romski ali drugi manjšini ter tako ne spodbuja nobene getoizacije, segregacije ali nestrpnosti.

Glede na naše izkušnje na področjih občin z romskim prebivalstvom je po našem mnenju potrebno, da vsak subjekt državne, lokalne in javne uprave od občine, ministrstev, Urada za enake možnosti, Varuha človekovih pravic, Varuha enakih možnosti, Centrov za socialno delo in tudi organov, pristojnih za javni red in mir, pregon kaznivih dejanj in prekrškov, svoje pristojnosti izvaja dosledno, nediskriminatorno, v preventivnem programu, učinkovito in vezano na vse skupine prebivalstva. Posebej je potrebno, da vsi ti organi komunicirajo tudi z romskimi predstavniki in svetniki ter njihovimi organizacijami. V kolikor Stanovanjski sklad RS prejme pritožbo zoper našega najemnika, ima tako kot vsak drug lastnik stanovanja možnost, da na podlagi ustreznih dokazil najemnika (vključno s člani njegovega gospodinjstva), ki krši določila najemne pogodbe ali hišni red, pozove, da kršitev odpravi, sicer mu lahko odpove najemno pogodbo in zahteva izselitev po stanovanjski in drugi zakonodaji. Nikakor pa ni mogoče vnaprej izločiti iz možnosti najema npr. Romov, zaradi določenih pomislekov, to bi po našem mnenju pomenilo očitno diskriminatorno ravnanje. Prav tako je najemnik (in uporabniki z njim) odgovoren za vso morebitno škodo, povzročeno v stanovanju ali na skupnih delih stavbe. V primeru, da bi prišlo do kršenja javnega reda in miru pa to ni več odgovornost Sklada, temveč se morajo aktivno vključiti ter ukrepati za to pristojne institucije.

Za stanovanja Pod Pekarsko Gorco je direktor Remec na lokalnem radiu dejal, da bo najemnina 6  evrov/m2, zdaj je okoli 8. ZAkaj takšna sprememba?

Najemnina za stanovanja v soseski Pod Pekrsko Gorco v Mariboru je določena na podlagi 117. člena Stanovanjskega zakona – SZ-1 in na njegovi podlagi sprejete Uredbe o metodologiji za oblikovanje neprofitne najemnine in določitvi višine subvencij najemnin (Uradni list RS, št. 153/21). Ob upoštevanju posameznih delov stanovanj in pripadajočih delov (shramba, parkirno mesto), kot to določa Pravilnik o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 127/04 in 69/05) je od 1. 4. 2024 dalje mesečna najemnina za oskrbovano stanovanje v tej soseski znašala 6,12 € na m2 uporabne korigirane neto tlorisne površine stanovanja. V tej višini je upoštevana tudi vrednost stanovanjske opreme. Brez upoštevanje opreme znaša povprečna mesečna najemnina  5,64 € na m2 uporabne korigirane neto tlorisne površine stanovanja. Pred zadnjo spremembo vrednosti točke je mesečna najemnina v povprečju znašala 5,87 € z upoštevanjem opreme, oz. 5,41 € na m2 uporabne korigirane neto tlorisne površine brez upoštevanja opreme.

Na kakšni osnovi se je upokojencem zaračunala najemnina za nazaj za tri mesece, ker se je najemnina podražila s 1. 7.?

Najemnina za stanovanja v soseski Pod Pekrsko Gorco v Mariboru je oblikovana na podlagi metodologije za oblikovanje neprofitne najemnine, katera pa se letno usklajuje skladno z določbami Stanovanjskega zakona – SZ-1. S Sklepom o vrednosti točke za določitev vrednosti stanovanj, objavljenem v Uradnem listu RS, št. 13 z dne 16. 2. 2024 se je vrednost točke iz 3,5 € povišala na 3,65 €. Sprememba vrednosti točke vpliva na dvig neprofitne najemnine na višino, kot je bilo pojasnjeno v predhodnem odgovoru. Sprememba najemnine velja od 1. 4. 2024, kar Stanovanjski sklad RS uveljavlja v najemnih razmerjih.

Uslužbenka vašega sklada je na pogovoru z upokojenci preko zoom-a menda izjavila, da »bog ve, v kakšnih stanovanjih ste prej živeli«. Gre za upokojence iz dobro situiranih družin z visoko izobrazbo ipd. Kako odgovarjate na tak odnos s strani vaše zaposlene in kdo je to bil, ker se ni predstavila sogovornikom?

Izrečene besede na sestanku niso bile mišljene kot kakršnakoli žalitev, temveč kot opažanje, ki so ga nekateri morda povzeli napačno. Vsekakor ni bilo namenjeno implicirati, da so najemniki prej živeli v neurejenih domovih, zdaj pa v luksuzu. Izjava je izhajala iz dejstva, da so bili najemniki oskrbovanih stanovanj večinoma prej lastniki in uporabniki lastnih individualnih hiš, zato je prilagajanje na drugačne pogoje bivanja, kjer sobivajo različne generacije (mladi, stari, družine, samski, pari), lahko zanje nekoliko zahtevnejše. Pomembno je, da se izjava ne jemlje izven konteksta, saj njen namen ni bil žaljiv, temveč opozoriti na naravne izzive, s katerimi se lahko srečujejo novi stanovalci pri prehodu v skupnostno bivanje. Zavedamo se, da je vsaka sprememba okolja in življenjskega sloga lahko občutljiva, zato se v okviru možnosti trudimo zagotavljati podporo našim najemnikom v novi soseski.

Zakaj se stanovanja oddajajo pod sloganom oskrbovanih stanovanj, saj se v ničemer ne razlikujejo od ostalih tržnih stanovanj, vse storitve je namreč potrebno še dodatno plačati?

Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev oskrbovanih stanovanj za starejše ter o načinu zagotavljanja pogojev za njihovo obratovanje (Uradni list RS, št. 110/04, 81/09 in 17/11) določa minimalne tehnične zahteve za graditev stavb z oskrbovanimi stanovanji in oskrbovanih stanovanj za starejše. Pri načrtovanju stanovanjskih stavb z oskrbovanimi stanovanji in oskrbovanih stanovanj se uporabljajo tudi določbe Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj, če z omenjenim pravilnikom ni določeno drugače. Prav tako morajo novozgrajeni objekti izpolnjevati bistvene zahteve glede na namen, vrsto, velikost, zmogljivost, predvidene vplive in druge značilnosti objekta ter druge zahteve v skladu z določbami Gradbenega zakona. Skladno z gradbeno zakonodajo se objekt, za katerega je predpisano gradbeno dovoljenje, razen za nezahtevni objekt, lahko začne uporabljati po pridobitvi uporabnega dovoljenja. Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev oskrbovanih stanovanj za starejše ter o načinu zagotavljanja pogojev za njihovo obratovanje je z vidika 14. člena upoštevan v kolikor je v oskrbovanem stanovanju zagotovljen prostor za namestitev in uporabo opreme, ki je v nadaljevanju omenjenega člena taksativno navedena.

Če povzamemo, so oskrbovana stanovanja zgrajena z upoštevanjem gradbene zakonodaje in podzakonskih predpisov (med katere sodi tudi Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev oskrbovanih stanovanj za starejše ter o načinu zagotavljanja pogojev za njihovo obratovanje) s pridobitvijo uporabnega dovoljenja pa se jih lahko začne uporabljati. Pri tem se od investitorja ne zahteva namestitve opreme navedene v 14. členu Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev oskrbovanih stanovanj za starejše ter o načinu zagotavljanja pogojev za njihovo obratovanje temveč le, da je zagotovljen prostor za njeno namestitev in uporabo. Oskrbovana stanovanja Stanovanjskega sklada RS pa so delno opremljena in sicer s kuhinjo, vključno z aparat in omarami, prav tako je opremljen skupni prostor, namenjen druženju najemnikom oskrbovanih stanovanj.

 

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS


Preberite tudi

06. februar 2026

Novinarska vprašanja EKO dežela

NOVOSTI V GRADBENIŠTVU
16. januar 2026

Novinarska vprašanja Delo

JAVNA NAJEMNA SLUŽBA
03. november 2025

Novinarska vprašanja N1

POGOJI RAZPISA
29. september 2025

Novinarska vprašanja Delo

GLINCE PODUTIK

Novinarska vprašanja TV Slovenija

29. julij 2024
JAVNA NAJEMNIŠKA STANOVANJA

 

Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

Na podlagi vaših vprašanj vam sporočamo, da Stanovanjski sklad RS oddaja stanovanja na področju celotne Slovenije in ima za to tudi enoten javni razpis, ki je objavljen na naši spletni strani. Zdravniška potrdila je potrebno priložiti zgolj pri oddaji prijav za najem stanovanj, ki so namenjena in prilagojena izključno gibalno oviranim osebam, ki trajno uporabljajo invalidski voziček ali drugi tehnični pripomoček za hojo in slepim osebam, vendar v postopkih preverjanja in samih primopredaj stanovanj nismo zaznali ponarejenih zdravniških potrdil. Prav tako so potrebna zdravniška potrdila ob prijavi na razpis za oddajo oskrbovanih stanovanj, ki so namenjena starejšim od 65 let. Iz teh zdravniških potrdil, ki ne smejo biti starejša od 30 dni, mora izhajati, da je bodoči najemnik sposoben samostojnega bivanja. Tudi v postopkih preverjanja prijav za oskrbovana stanovanja do sedaj nismo beležili omenjenih zlorab.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS


Preberite tudi

06. februar 2026

Novinarska vprašanja EKO dežela

NOVOSTI V GRADBENIŠTVU
16. januar 2026

Novinarska vprašanja Delo

JAVNA NAJEMNA SLUŽBA
03. november 2025

Novinarska vprašanja N1

POGOJI RAZPISA
29. september 2025

Novinarska vprašanja Delo

GLINCE PODUTIK

Novinarska vprašanja – RTV Slovenija

24. julij 2024
PROGRAM SOFINANCIRANJA ZAGOTAVLJANJA JAVNIH NAJEMNIH STANOVANJSKIH IN BIVALNIH ENOT V LETIH 2024 IN 2025

 

Spoštovani,

zahvaljujemo se vam za izkazano zanimanje za področje delovanja Stanovanjskega sklada RS. V nadaljevanju vam podajamo odgovore na vaša vprašanja.

Kakšno zanimanje beležite s strani potencialnih upravičencev do sredstev; kdo in iz katerih lokalnih skupnosti? 

Do današnjega dne je Stanovanjski sklad RS na objavljeni Program prejel 4 vloge. Z vlogami zaprošena sredstva sofinanciranja presegajo predvidena sredstva Programa. Prav tako smo prejeli tudi najave vlog s strani več občin, ki pripravljajo vloge.

Po čem je več povpraševanja; po posojilih ali soinvestiranju?

Beležimo zanimanje za posojila, za sredstva soinvestiranja kot tudi kombinacijo obeh.

Koliko stanovanj in/ali bivalnih enot naj bi prineslo investiranih 26 milijonov evrov, do kdaj in kje?

Glede na pretekle izkušnje iz Programov in ob upoštevanju trenutnega stanja v gradbeništvu, ocenjujemo, da bodo sredstva Programa zagotovila okvirno do 290 stanovanjskih enot (skupaj z lokalnimi skupnostmi), z zaključkom gradnje do leta 2027.

Kje imajo investitorji največ težav?

Težave so v zagotavljanju ustrezno opremljenih stavbnih zemljišč, v stopnji pripravljenosti projektov, pridobivanju gradbenih dovoljenj, vrednosti investicij oz. stroškov gradnje (ekonomika gradnje javnih najemnih stanovanj, racionalni projekti), ustrezni dinamiki projektov, tehnični podpori pri razvoju in realizaciji investicij…

Kdaj bo SSRS dobil dva nova člana uprave?

Zakon o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 61/24; v nadaljevanju: SZ-1F) določa, da mora nadzorni svet Stanovanjskega sklada Republike Slovenije izvesti vse postopke za imenovanje drugih dveh članov uprave roku devetih mesecev po njegovi uveljavitvi. V skladu z Zakonom o javnih skladih in ob uporabi SZ-1F je Nadzorni svet Stanovanjskega sklada RS pristojen le predlagati imenovanje člana uprave, med tem ko je samo imenovanje članov uprave v pristojnosti Vlade Republike Slovenije. Tako lahko do imenovanja novih članov uprave preteče več kot 9 mesecev od uveljavitve SZ-1F.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS


Preberite tudi

06. februar 2026

Novinarska vprašanja EKO dežela

NOVOSTI V GRADBENIŠTVU
16. januar 2026

Novinarska vprašanja Delo

JAVNA NAJEMNA SLUŽBA
03. november 2025

Novinarska vprašanja N1

POGOJI RAZPISA
29. september 2025

Novinarska vprašanja Delo

GLINCE PODUTIK

Novinarska vprašanja Maribor info

04. julij 2024
MARIBOR POBREŽJE

 

Pozdravljeni,

v nadaljevanju vam podajamo odgovore na vaša vprašanja:

Na lokaciji Novo Pobrežje načrtuje Sklad gradnjo predvidoma 430 stanovanj. Kako daleč so ti postopki? V kateri fazi ste?

Projekt je trenutno v fazi priprave projektne dokumentacije  in pridobivanja integralnega gradbenega dovoljenja. Začetek gradnje po fazah skladno z OPPN je predviden po letu 2025. Razvoj investicije v naslednjih letih je odvisen od zagotovitve vira financiranja, zadolževanja, kadrovske okrepitve Sklada ter izvedbe ostalih ukrepov na strani države, ki se aktivno pripravljajo.

Še ob novem Pobrežju na štajerskem koncu v prihodnjih letih načrtujete še kaj novih stanovanj?

Na štajerskem poleg Novega Pobrežja trenutno nimamo v načrtu novih stanovanj v okvirju lasnih investicij. Trenutno gradimo oz. pripravljamo gradnjo v Kopru, Ljubljani, Novem mestu, Lukovici, Lendavi, Kranju, Jesenicah, Mirni in Tržiču. Projekti so v različnih fazah od zaključevanja gradnje do začetka priprave (projektiranje, pridobivanje gradbenih dovoljenj).

Kako pa je z gradnjami v osrednjeslovenski regiji, natančneje v Ljubljani? Kaj načrtujete v bližnji prihodnosti tam?

V razvoju in pripravi pred gradnjo so v osrednjeslovenski regiji 3 projekti lastne gradnje – Glince Podutik v Ljubljani (za pridobitev okvirno do 400 stanovanjskih enot), Lukovica (za pridobitev predvidoma 80 stanovanjskih enot) in na daljši rok Škotin, Domžale (za pridobitev predvidoma 130 stanovanjskih enot).

Na vaši spletni strani piše, da je začetek gradnje prve faze Novo Pobrežje predviden po letu 2025 ob pogoju zagotavljanja finančnih virov za realizacijo soseske. Kako je torej s finančnim delom te investicije?

Sklad ima zagotovljena sredstva za trenutne faze investicije (projektiranje in pridobivanje gradbenega dovoljenja). Zagotavljanje ustreznih finančnih virov za nadaljnje faze izvedbe je še del načrtovanj Stanovanjskega sklada RS za obdobje od leta 2025 do končne izvedbe projekta.

 

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS


Preberite tudi

06. februar 2026

Novinarska vprašanja EKO dežela

NOVOSTI V GRADBENIŠTVU
16. januar 2026

Novinarska vprašanja Delo

JAVNA NAJEMNA SLUŽBA
03. november 2025

Novinarska vprašanja N1

POGOJI RAZPISA
29. september 2025

Novinarska vprašanja Delo

GLINCE PODUTIK

Novinarska vprašanja Glas gospodarstva

20. junij 2024
NAČRTI IN INVESTICIJE

 

Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

  1. Katere so glavne investicije Stanovanjskega sklada RS, ki bodo letos zaključene, katere investicije so v izvedbi, a bodo končane po letu 2024?

Stanovanjski sklad RS bo iz naslova lastnih investicij v letošnjem letu zaključil dva projekta: Nova Dolinska v Kopru, kjer bo na voljo 91 javnih najemnih stanovanj ter Podbreznik Novo mesto, kjer bodo na voljo 103 stanovanjske enote. Oba projekta sta, poleg lastnih virov Sklada, sofinancirana s sredstvi NOO (načrt za okrevanje in odpornost) in posojilom CEB.V razvoju in pripravi pred gradnjo pa je 16 projektov na lokacijah po celi Sloveniji (Jesenice, Kranj, Lukovica, Nova Gorica, Lendava, Ljubljana, Maribor, Novo mesto, Tržič in Mirna) za pridobitev okvirno 1800 stanovanjskih enot. Na podlagi Programa sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj pa bo v začetku leta 2025 zaključen projekt Podbreznik Novo mesto, kjer bo na voljo 83 javnih najemnih stanovanj (Sklad 41 + MO Novo mesto 42).Na podlagi Javnega poziva za nakup stanovanj in zemljišč za gradnjo sta bila v letu 2024 zaključena projekta Radlje ob Dravi (28 oskrbovanih stanovanj) in Ravne na Koroškem 35 (javnih najemnih stanovanj). Razvoj investicij Stanovanjskega sklada RS je odvisen od sodelovanja lokalnih skupnosti, vezano na prostorske akte in komunalno ter prometno urejanje območij, državnih organov vezano za pridobivanje mnenj  nosilcev urejanja prostora (problematika poplavne varnosti in pridobivanje vodnih soglasij) ter predvsem zagotovitve ustreznih virov financiranja in kadrovske okrepitve.

  1. Koliko imate za letošnje leto predvidenih sredstev za investicije?

V letošnjem letu imamo predvidenih 34 mio EUR za izvedbo 18 projektov lastnih investicij, tako v pripravi kot tudi v gradnji.

  1. Kateri so glavni kriteriji za pripravo načrtov oziroma izbiro investicij Stanovanjskega sklada RS?

Glavni kriteriji za izbiro investicij so možnosti pridobitve zemljišča za gradnjo večstanovanjskih stavb s strani Sklada, državna resolucija ReNSP15–25, ki opredeljuje prednostna območja za stanovanjsko oskrbo, t.j. območja, kjer je potreba prebivalstva in gospodarstva po javnih najemnih stanovanjih največja (opredelitev PROSO) ter s strani Občin izkazane potrebe po javnih najemnih stanovanjih po posameznih občinah, ki jih preverjamo skozi lastne Ankete.

 

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

 


Preberite tudi

06. februar 2026

Novinarska vprašanja EKO dežela

NOVOSTI V GRADBENIŠTVU
16. januar 2026

Novinarska vprašanja Delo

JAVNA NAJEMNA SLUŽBA
03. november 2025

Novinarska vprašanja N1

POGOJI RAZPISA
29. september 2025

Novinarska vprašanja Delo

GLINCE PODUTIK

Novinarska vprašanja Maribor 24

20. junij 2024
GRADNJA V MARIBORU

 

Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

Koliko in kateri stanovanjski projekti so v prihodnje načrtovani v štajerski regiji? Koliko od njih konkretno v Mariboru?

Sklad načrtuje na stavbnem zemljišču na vzhodnem delu Maribora, na desnem bregu Drave, gradnjo nove stanovanjske soseske »Novo Pobrežje«.

Skupaj je načrtovanih 439 stanovanj v dveh samostojnih gradbenih fazah, in sicer bo v območju ena (O1) 321 javnih najemnih stanovanj in 30 oskrbovanih stanovanj, v območju dva (O2) pa 58 javnih najemnih stanovanj ter 30 oskrbovanih stanovanj.

Kateri projekti bodo v naslednjih dveh letih izvedeni v Mariboru z okolico?

Odgovor pri spodnjem vprašanju.

Kako daleč je projekt soseske Novo Pobrežje v Mariboru?

Projekt je trenutno v fazi priprave projektne dokumentacije  in pridobivanja integralnega gradbenega dovoljenja. Začetek gradnje po fazah skladno z OPPN je predviden po letu 2025. Razvoj investicije v naslednjih letih je odvisen od zagotovitve vira financiranja, zadolževanja, kadrovske okrepitve Sklada ter izvedbe ostalih ukrepov na strani države, ki se aktivno pripravljajo.

Koliko in kateri stanovanjski projekti so v prihodnje načrtovani v osrednjeslovenski regiji? Koliko od njih konkretno v Ljubljani?

V razvoju in pripravi pred gradnjo so v osrednjeslovenski regiji 3 projekti lastne gradnje – Glince Podutik v Ljubljani za pridobitev okvirno do 400 stanovanjskih enot, Lukovica za pridobitev predvidoma 80 stanovanjskih enot in na daljši rok Škotin, Domžale za pridobitev predvidoma 130 stanovanjskih enot.

Kateri projekti bodo v naslednjih dveh letih izvedeni v Ljubljani z okolico?

V fazi priprave (izdelava projektne dokumentacije, gradbeno dovoljenje) sta 2 projekta lastne gradnje: Glince Podutik v Ljubljani in Lukovica. Predvidevamo, da bomo z gradnjo sukcesivno začeli v letu 2025.

 

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS


Preberite tudi

06. februar 2026

Novinarska vprašanja EKO dežela

NOVOSTI V GRADBENIŠTVU
16. januar 2026

Novinarska vprašanja Delo

JAVNA NAJEMNA SLUŽBA
03. november 2025

Novinarska vprašanja N1

POGOJI RAZPISA
29. september 2025

Novinarska vprašanja Delo

GLINCE PODUTIK

Novinarska vprašanja Dnevnik

17. junij 2024
FINANCIRANJE

 

Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja. Odgovore je zapisal in nanj odgovoril g. Remec:

Kako komentirate ta korak? Gre za ustrezen znesek? 

Gre za pomemben korak k sistemski ureditvi financiranja gradnje javnih najemnih stanovanj, za kar je potrebno na osnovi ciljev in nalog novega Nacionalnega stanovanjskega programa 2025 – 2035 sprejeti ustrezno zakonsko podlago. Ugodni dolgoročni krediti Stanovanjskega sklada RS v vrednosti 100 mio evrov letno bi lahko skupaj z lastnimi viri občin, stanovanjskih skladov in drugih izvajalcev javne gradnje ter krediti bank ali naložbami institucionalnih investitorjev omogočali gradnjo do 2000 novih stanovanj letno.

Je to dovolj za gradnjo obljubljenih 20.000 stanovanj do leta 2030?

Financiranje je samo eden od pogojev za izgradnjo 20.000 novih stanovanj, predpogoj pa je zagotovitev dovolj primernih zemljišč predvsem v mestnih občinah, kjer je potrebno urbanistično umestiti večje soseske z višjimi bloki, ki omogočajo cenejšo gradnjo za dostopne najemnine.

Kaj mora slediti po zagotovitvi sistemskega vira financiranja gradnje stanovanj, da bo tudi res prišlo do realizacije?

Pripraviti je potrebno zadostno število projektov z gradbenim dovoljenjem v vseh regijah, kjer primanjkuje najemnih stanovanj, ker trenutno stanje projektov zadošča samo za eno do dve leti. Tudi kapacitete gradbenih podjetij se bodo morale bistveno povečati, ker trenutno posamezni izvajalci zmorejo projekte le do okoli 200 stanovanj, ponudbe konzorcijev pa so zaradi stroškov koordinacije zelo visoke. Sistemsko financiranje bo gotovo vzpodbudilo posamezna gradbena podjetja za dolgoročna vlaganja v nove  tehnologije in opremo s ciljem večje tipizacije in prefabrikacije, kar je pogoj za hitrejšo in cenejšo gradnjo.

 

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS


Preberite tudi

06. februar 2026

Novinarska vprašanja EKO dežela

NOVOSTI V GRADBENIŠTVU
16. januar 2026

Novinarska vprašanja Delo

JAVNA NAJEMNA SLUŽBA
03. november 2025

Novinarska vprašanja N1

POGOJI RAZPISA
29. september 2025

Novinarska vprašanja Delo

GLINCE PODUTIK