Pozdravljeni,

v nadaljevanju vam podajamo odgovore na vaša vprašanja:

Na lokaciji Novo Pobrežje načrtuje Sklad gradnjo predvidoma 430 stanovanj. Kako daleč so ti postopki? V kateri fazi ste?

Projekt je trenutno v fazi priprave projektne dokumentacije  in pridobivanja integralnega gradbenega dovoljenja. Začetek gradnje po fazah skladno z OPPN je predviden po letu 2025. Razvoj investicije v naslednjih letih je odvisen od zagotovitve vira financiranja, zadolževanja, kadrovske okrepitve Sklada ter izvedbe ostalih ukrepov na strani države, ki se aktivno pripravljajo.

Še ob novem Pobrežju na štajerskem koncu v prihodnjih letih načrtujete še kaj novih stanovanj?

Na štajerskem poleg Novega Pobrežja trenutno nimamo v načrtu novih stanovanj v okvirju lasnih investicij. Trenutno gradimo oz. pripravljamo gradnjo v Kopru, Ljubljani, Novem mestu, Lukovici, Lendavi, Kranju, Jesenicah, Mirni in Tržiču. Projekti so v različnih fazah od zaključevanja gradnje do začetka priprave (projektiranje, pridobivanje gradbenih dovoljenj).

Kako pa je z gradnjami v osrednjeslovenski regiji, natančneje v Ljubljani? Kaj načrtujete v bližnji prihodnosti tam?

V razvoju in pripravi pred gradnjo so v osrednjeslovenski regiji 3 projekti lastne gradnje – Glince Podutik v Ljubljani (za pridobitev okvirno do 400 stanovanjskih enot), Lukovica (za pridobitev predvidoma 80 stanovanjskih enot) in na daljši rok Škotin, Domžale (za pridobitev predvidoma 130 stanovanjskih enot).

Na vaši spletni strani piše, da je začetek gradnje prve faze Novo Pobrežje predviden po letu 2025 ob pogoju zagotavljanja finančnih virov za realizacijo soseske. Kako je torej s finančnim delom te investicije?

Sklad ima zagotovljena sredstva za trenutne faze investicije (projektiranje in pridobivanje gradbenega dovoljenja). Zagotavljanje ustreznih finančnih virov za nadaljnje faze izvedbe je še del načrtovanj Stanovanjskega sklada RS za obdobje od leta 2025 do končne izvedbe projekta.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

1. Katere so glavne investicije Stanovanjskega sklada RS, ki bodo letos zaključene, katere investicije so v izvedbi, a bodo končane po letu 2024?

Stanovanjski sklad RS bo iz naslova lastnih investicij v letošnjem letu zaključil dva projekta: Nova Dolinska v Kopru, kjer bo na voljo 91 javnih najemnih stanovanj ter Podbreznik Novo mesto, kjer bodo na voljo 103 stanovanjske enote. Oba projekta sta, poleg lastnih virov Sklada, sofinancirana s sredstvi NOO (načrt za okrevanje in odpornost) in posojilom CEB.V razvoju in pripravi pred gradnjo pa je 16 projektov na lokacijah po celi Sloveniji (Jesenice, Kranj, Lukovica, Nova Gorica, Lendava, Ljubljana, Maribor, Novo mesto, Tržič in Mirna) za pridobitev okvirno 1800 stanovanjskih enot. Na podlagi Programa sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj pa bo v začetku leta 2025 zaključen projekt Podbreznik Novo mesto, kjer bo na voljo 83 javnih najemnih stanovanj (Sklad 41 + MO Novo mesto 42).Na podlagi Javnega poziva za nakup stanovanj in zemljišč za gradnjo sta bila v letu 2024 zaključena projekta Radlje ob Dravi (28 oskrbovanih stanovanj) in Ravne na Koroškem 35 (javnih najemnih stanovanj). Razvoj investicij Stanovanjskega sklada RS je odvisen od sodelovanja lokalnih skupnosti, vezano na prostorske akte in komunalno ter prometno urejanje območij, državnih organov vezano za pridobivanje mnenj  nosilcev urejanja prostora (problematika poplavne varnosti in pridobivanje vodnih soglasij) ter predvsem zagotovitve ustreznih virov financiranja in kadrovske okrepitve.

2. Koliko imate za letošnje leto predvidenih sredstev za investicije?

V letošnjem letu imamo predvidenih 34 mio EUR za izvedbo 18 projektov lastnih investicij, tako v pripravi kot tudi v gradnji.

3. Kateri so glavni kriteriji za pripravo načrtov oziroma izbiro investicij Stanovanjskega sklada RS?

Glavni kriteriji za izbiro investicij so možnosti pridobitve zemljišča za gradnjo večstanovanjskih stavb s strani Sklada, državna resolucija ReNSP15–25, ki opredeljuje prednostna območja za stanovanjsko oskrbo, t.j. območja, kjer je potreba prebivalstva in gospodarstva po javnih najemnih stanovanjih največja (opredelitev PROSO) ter s strani Občin izkazane potrebe po javnih najemnih stanovanjih po posameznih občinah, ki jih preverjamo skozi lastne Ankete.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

Koliko in kateri stanovanjski projekti so v prihodnje načrtovani v štajerski regiji? Koliko od njih konkretno v Mariboru?

Sklad načrtuje na stavbnem zemljišču na vzhodnem delu Maribora, na desnem bregu Drave, gradnjo nove stanovanjske soseske »Novo Pobrežje«.

Skupaj je načrtovanih 439 stanovanj v dveh samostojnih gradbenih fazah, in sicer bo v območju ena (O1) 321 javnih najemnih stanovanj in 30 oskrbovanih stanovanj, v območju dva (O2) pa 58 javnih najemnih stanovanj ter 30 oskrbovanih stanovanj.

Kateri projekti bodo v naslednjih dveh letih izvedeni v Mariboru z okolico?

Odgovor pri spodnjem vprašanju.

Kako daleč je projekt soseske Novo Pobrežje v Mariboru?

Projekt je trenutno v fazi priprave projektne dokumentacije  in pridobivanja integralnega gradbenega dovoljenja. Začetek gradnje po fazah skladno z OPPN je predviden po letu 2025. Razvoj investicije v naslednjih letih je odvisen od zagotovitve vira financiranja, zadolževanja, kadrovske okrepitve Sklada ter izvedbe ostalih ukrepov na strani države, ki se aktivno pripravljajo.

Koliko in kateri stanovanjski projekti so v prihodnje načrtovani v osrednjeslovenski regiji? Koliko od njih konkretno v Ljubljani?

V razvoju in pripravi pred gradnjo so v osrednjeslovenski regiji 3 projekti lastne gradnje – Glince Podutik v Ljubljani za pridobitev okvirno do 400 stanovanjskih enot, Lukovica za pridobitev predvidoma 80 stanovanjskih enot in na daljši rok Škotin, Domžale za pridobitev predvidoma 130 stanovanjskih enot.

Kateri projekti bodo v naslednjih dveh letih izvedeni v Ljubljani z okolico?

V fazi priprave (izdelava projektne dokumentacije, gradbeno dovoljenje) sta 2 projekta lastne gradnje: Glince Podutik v Ljubljani in Lukovica. Predvidevamo, da bomo z gradnjo sukcesivno začeli v letu 2025.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja. Odgovore je zapisal in nanj odgovoril g. Remec:

Kako komentirate ta korak? Gre za ustrezen znesek? 

Gre za pomemben korak k sistemski ureditvi financiranja gradnje javnih najemnih stanovanj, za kar je potrebno na osnovi ciljev in nalog novega Nacionalnega stanovanjskega programa 2025 – 2035 sprejeti ustrezno zakonsko podlago. Ugodni dolgoročni krediti Stanovanjskega sklada RS v vrednosti 100 mio evrov letno bi lahko skupaj z lastnimi viri občin, stanovanjskih skladov in drugih izvajalcev javne gradnje ter krediti bank ali naložbami institucionalnih investitorjev omogočali gradnjo do 2000 novih stanovanj letno.

Je to dovolj za gradnjo obljubljenih 20.000 stanovanj do leta 2030?

Financiranje je samo eden od pogojev za izgradnjo 20.000 novih stanovanj, predpogoj pa je zagotovitev dovolj primernih zemljišč predvsem v mestnih občinah, kjer je potrebno urbanistično umestiti večje soseske z višjimi bloki, ki omogočajo cenejšo gradnjo za dostopne najemnine.

Kaj mora slediti po zagotovitvi sistemskega vira financiranja gradnje stanovanj, da bo tudi res prišlo do realizacije?

Pripraviti je potrebno zadostno število projektov z gradbenim dovoljenjem v vseh regijah, kjer primanjkuje najemnih stanovanj, ker trenutno stanje projektov zadošča samo za eno do dve leti. Tudi kapacitete gradbenih podjetij se bodo morale bistveno povečati, ker trenutno posamezni izvajalci zmorejo projekte le do okoli 200 stanovanj, ponudbe konzorcijev pa so zaradi stroškov koordinacije zelo visoke. Sistemsko financiranje bo gotovo vzpodbudilo posamezna gradbena podjetja za dolgoročna vlaganja v nove  tehnologije in opremo s ciljem večje tipizacije in prefabrikacije, kar je pogoj za hitrejšo in cenejšo gradnjo.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

podajamo vam odgovore na zastavljena vprašanja.

Ali ste na skladu s ciljem, da bi JNS vendarle aktivirali, pristojnim ministrstvom podali določene konkretne predloge sprememb, npr. v smislu povečanja najemnine, uvedbe davčnih olajšav in poenostavitve pogojev?

Stanovanjski sklad RS ni pristojen za predloge sprememb in dopolnitve zakonodaje, vsekakor pa pristojno ministrstvo seznanja s svojimi izkušnjami in ugotovitvami ter bo tudi v prihodnje z ugotovitvami prispeval v morebitnem postopku analize ali prenove instrumenta in povezane zakonodaje, zlasti davčne in lastninsko pravne. Javnost je še vedno premalo seznanjena z možnostjo oddaje lastniških stanovanj v najem in kasneje v podnajem, zato bomo temu področju seznanjanja javnosti v prihodnje, skladno z omejenimi razpoložljivimi kadrovskimi in finančnimi zmožnostmi, tudi v prihodnje namenjali pozornost in aktivnosti ter upamo, da se pravne podlage in okoliščine za izvajanja ukrepa v prihodnosti izboljšajo.

Kaj na podlagi izkušenj pravzaprav ugotavljate, da so glavni razlogi, da JNS ni ustrezno zaživela?

Ena izmed ključnih ovir, da Javna najemna služba ni ustrezno zaživela, se nahaja na strani izračunane najemnine, ki jo Stanovanjski sklad RS plačuje lastniku nepremičnine. Najemnina je izračunana na podlagi točkovalnega zapisnika in enotne metodologije, izhajajoče iz Stanovanjskega zakona (SZ-1) ter vezana na vrednost točke za izračun vrednosti neprofitnega stanovanja, ki se je skladno s 7. odstavkom 116. člena SZ-1 s 1. 4. 2024 dvignila iz 3,50 EUR na 3,65 EUR, kar je posledično vplivalo na dvig izračunane mesečne najemnine.

Poleg višine najemnine težave na strani ponudnikov nastopijo tudi pri pridobitvi obvezne dokumentacije, in sicer pri pridobitvi gradbenega in uporabnega dovoljenja, prav tako so najemodajalci tudi zavezanci za plačilo dohodnine od dohodka iz naslova oddajanja premoženja v najem, kjer je bila v predhodnih letih stopnja nižja, od davčnega leta 2023 dalje pa se dohodnina v tem primeru odmeri po stopnji 25 % od doseženega prihodka.

Ali ocenjujete, da je, če bi bila ustrezno zastavljena in spodbujena, lahko eden od vzvodov za aktiviranje praznih stanovanj (oz. za dolgoročno oddajanje) in da bi bilo ob vse bolj pereči stanovanjski problematiki potrebno ponovno razmisliti, kako jo ustrezno vzpostaviti? Sploh ker gre v primerjavi z investicijami v novogradnjo javnih najemnih stanovanj za stroškovno in časovno bolj učinkovit ukrep.

Verjamemo, da bo interesa in ponudb za oddajo lastniških (praznih) stanovanj več, v kolikor se bo zakonodaja spremenila in dopolnila, na kar pristojno ministrstvo sprotno opozarjamo, vsekakor pa bo poleg tega potreben tudi miselni preskok ciljnih ponudnikov, da se bodo odločali za obliko oddaje v javni najem, ki morda ni tako donosna kot tržne oblike, vendar pa nudi varnost najema, ustrezno upravljanje ter predvidljive poslovne odnose. Vsekakor pa ugotavljamo, da se vseskozi kažejo pomanjkljivosti modela javne službe za najemniško upravljanje, ki je vzpostavljen z zakonodajo in ni bil zadostno analitično predhodno preučen z vseh vidikov izvajanja ter odstopa od modela, ki ga je Stanovanjski sklad RS z zunanjimi strokovnjaki preučil in oblikoval pred samim sprejemom zakonodaje ter žal ni bil sprejet s strani zakonodajalca.

Kakšne so sicer dosedanje statistike – koliko ponudb lastnikov stanovanj ste prejeli oziroma sprejeli in koliko stanovanj je bilo v tem okviru oddanih?  Kakšen je bil na drugi strani interes najemnikov?

Stanovanjski sklad RS je v okviru izvajanja tega instituta do 24. 4. 2024 prejel 38 ponudb. S 7 najemodajalci nepremičnin smo že podpisali najemne pogodbe ter 6 stanovanj in 1 hišo tudi prevzeli v posest ter oddali naprej v podnajem upravičencem do podnajemnega stanovanja. Z ostalimi ponudniki žal do sklenitve pogodbe ni prišlo in sicer najpogosteje iz razloga zakonsko določene višine najemnine. Na drugi strani pa je izražen bistveno večji interes ljudi za podnajem stanovanj, saj smo na razpis, objavljen dne 9. 9. 2022 skupno na dan 24. 4. 2024 prejeli kar 483 prijav.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

Stanovanjski sklad RS je z investitorjem EXIIT Invest sklenil prodajno pogodbo za nakup  28 novih javnih najemnih oskrbovanih stanovanj v novem objektu Hmelina v Radljah ob Dravi. Skladno s prodajno pogodbo se bo kupnina nakazovala v več obrokih, skladno z izpolnitvijo posameznih pogojev, vezanih na izplačilo. Glede na to, da objekt še nima pridobljenega uporabnega dovoljenja, primopredaja še ni izvedena in Stanovanjski sklad RS še ni lastnik stanovanj. Nova stanovanja bomo ponudili zainteresiranim prosilcem preko Javnega razpisa (http://www.oskrbovana.ssrs.si/), ki bo objavljen na spletni strani in sicer po izpolnitvi pogojev za objavo (dokončanje objekta, izdaja uporabnega dovoljenja, odprava napak, zaključeno opremljanje…).

Oskrbovana najemna stanovanja bodo namenjena prosilcem starim nad 65 let. Poleg prosilca lahko v stanovanju bivajo kot uporabniki tudi zakonski/zunajzakonski partner najemnika ali druge osebe, starejše od 65 let. Zdravstveno stanje prosilca in ostalih uporabnikov pa mora omogočati samostojnost bivanja ob organizirani pomoči, tako da oseba ne potrebuje popolnega institucionalnega varstva v zavodu oziroma domu starejših občanov. Poleg tega prosilec in zakonski/zunajzakonski partner prosilca oziroma druga oseba – uporabnik, starejša od 65 let ne sme/jo biti lastnik/i nepremičnega premoženja, ki je primerno za bivanje in presega 40 % vrednosti primernega stanovanja, razen v primeru, da se v prijavi uveljavlja prednost z oddajo lastnega nepremičnega premoženja v najem v okviru Javne najemne službe. S pogoji za najem se lahko podrobneje seznanite tudi na spletni strani http://www.oskrbovana.ssrs.si/. Poleg najemnine bodo morali najemniki plačevati tudi individualne obratovalne stroške in druge stroške, povezane z uporabo stanovanja ter stroške za obratovanje skupnih delov stavbe. Najemnine bodo prav tako znane z objavo razpisa. Oskrbovana stanovanja bodo opremljena s kuhinjami z aparati ter omarami ter bodo na voljo le za dolgoročni najem in niso predvidena za odkup.

Poleg navedenih novih stanovanj je Stanovanjski sklad RS v občini Radlje ob Dravi lastnik 11 neprofitnih najemnih stanovanj, ki jih občina oddaja na podlagi dodelitve razpolagalne pravice.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja

Zakaj ste se odločili, da kupite parcele na Mirni. Tam naj bi po mojih informacijah zgradili 40 oskrbovanih stanovanj, drži ta podatek?

Občina Mirna je v skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 90/21), v decembru 2023 obvestila Stanovanjski sklad RS o prodaji svojih zemljišč. S predmetno spremembo Stanovanjskega zakona je bil namreč uveljavljen institut predkupne pravice v korist predkupnega upravičenca Stanovanjskega sklada RS, z namenom učinkovitega izvajanja stanovanjske politike pri prodaji občinskih zemljišč, namenjenih za gradnjo večstanovanjskih stavb, ki hkrati predstavlja instrument aktivne zemljiške politike.

Skladno z zakonom, morajo lokalne skupnosti o  nameravani prodaji zazidljivega zemljišča, ki je po prostorskih načrtih (že) opredeljeno za gradnjo večstanovanjskih stavb, obvestiti Stanovanjski sklad RS ter mu ponuditi, da zemljišče odkupi pod enakimi pogoji, kot jih je lokalna skupnost določila za primer prodaje drugemu kupcu.

Stanovanjski sklad RS je strokovno, pravno in finančno preveril status zemljišč, ki so bila predmet ponudbe s strani občine Mirna. Ker je na zemljiščih možno graditi večstanovanjske objekte  z vrsto stanovanj, ki sodijo v dejavnost Sklada, se je Stanovanjski sklad RS odločil za uveljavljanje predkupne pravice in je z Občino Mirna podpisal prodajno pogodbo za nakup predmetnih zemljišč.

Ta oskrbovana stanovanja bodo verjetno namenjena starejšim? Za kakšen tip objektov bo pravzaprav šlo, lahko kaj več poveste o teh oskrbovanih stanovanjih?

Stanovanjski sklad RS je po podpisu pogodbe pristopil k izdelavi idejne zasnove bodočih objektov  v več variantah, ki bodo izdelane predvidoma v prvem delu leta 2024.

Na podlagi izdelane zasnove se bo Sklad odločil o najbolj optimalni rešitvi novih objektov in jih predstavil tudi Občini Mirna.

Še tole, kdaj predvidevate, da bodo tam zabrneli stroji, že letos ali morda naslednje leto.

Pričetek gradnje novih objektov je predviden v letu 2025.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

Prosili bi vas za pojasnilo, kako komentirate ta dvig in ali ocenjujete, da je potreben in upravičen? 

Sprememba vrednosti točke za določitev vrednosti stanovanj je skladna s 116. členom Stanovanjskega zakona SZ-1 in pomeni uskladitev z rastjo cen življenjskih potrebščin v preteklem koledarskem letu po podatkih Statističnega urada RS. Sprememba vrednosti točke posledično pomeni dvig neprofitnih najemnin s 1. 4. 2024 za 4,2 odstotka.  Za lastnike neprofitnih najemnih stanovanj sprememba prinaša nekaj več sredstev za vzdrževanje in upravljanje najemnih stanovanj in ohranjanje oz. izboljšanje bivanjskih razmer najemnikov.

Kako ocenjujete, da bo vplival na plačilno sposobnost najemnikov? 

Vsako povišanje najemnin vpliva na sposobnosti plačevanja s strani najemnikov, zlasti pri najemnikih z nižjimi dohodkih, kjer pa se že sedaj pretežni del najemnine pokriva s subvencijami.

Glede na neprofitni stanovanjski fond, ki ga upravljate – kakšne finančne učinke bo v vašem primeru imel dvig točke? 

Nova vrednost točke za določitev vrednosti stanovanja bo prinesla nekaj pozitivnih finančnih učinkov v našem neprofitnem stanovanjskem fondu. S povečanimi prihodki bomo lahko bolje financirali vzdrževanje in izboljšave stanovanjskih enot ter zagotavljali boljše storitve za naše najemnike. Hkrati pa bomo še naprej zagotavljali dostopna stanovanja, kar je osrednji cilj Stanovanjskega sklada RS. Pri 3.500 javnih najemnih stanovanjih, ki jih Stanovanjski sklad oddaja z neprofitno najemnino, to konkretno pomeni približno 38.000 evrov več najemnin mesečno.

Ali lahko zaradi boljšega in bolj nazornega razumevanja na konkretnem(ih) primeru(ih) ponazorite, kaj ta dvig točke pomeni v praksi – torej pri konkretni višini najemnine, saj običajni državljani niso nujno seznanjeni z načinom izračuna?  

Neprofitna najemnina se obračunava skladno z Uredbo o metodologiji za oblikovanje neprofitne najemnine in določitvi višine subvencij najemnin (Uradni list RS, št. 153/21 v nadaljevanju: uredba). Način izračuna najemnine določa 2. člen uredbe. Osnova za izračun neprofitne najemnine je vrednost stanovanja, ki se izračuna v skladu z enačbo, določeno z zakonom, ki ureja stanovanjska najemna razmerja (116. člen Stanovanjskega zakona; Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 – odl. US, 87/11, 40/12 – ZUJF, 14/17 – odl. US, 27/17, 59/19, 189/20 – ZFRO, 90/21, 18/23 – ZDU-1O in 77/23 – odl. US).

Mesečna neprofitna najemnina = vrednost stanovanja x letna stopnja najemnine / 12 mesecev.

Vrednost stanovanja se izračuna po naslednji enačbi:

Vrednost stanovanja = število točk × vrednost točke × uporabna stanovanjska površina × vpliv velikosti stanovanja (korekcijski faktor) × vpliv lokacije stanovanja.

Najvišja letna stopnja najemnine po 4. členu uredbe je 4,68 %.

Primer izračuna neprofitne najemnine za stanovanje v Ljubljani na poljubno izbrani lokaciji:

Vrednost stanovanja = 362 x 3,50 EUR x 72,40 x 0,966 x 1,15 = 101.903,7 EUR.

Neprofitna najemnina: 101.903,7 x 4,68 % / 12= 397,42 EUR.

Od 1.4.2024 bo znašala mesečna neprofitna najemnina: 414,46 EUR (vrednost točke 3,65 EUR).

Koliko vaših neprofitnih najemnikov oz. kolikšen delež je upravičen tudi do subvencije neprofitne najemnine in koliko ta v povprečju znaša? 

SSRS ne razpolaga s podatkom koliko neprofitnih najemnikov prejema subvencijo najemnine, saj v imenu SSRS za neprofitna najemna stanovanja obračunava in izterjuje najemnino pooblaščeni upravnik stanovanja, ki je tudi prejemnik izplačila subvencije neprofitne najemnine s strani občin.

Koliko pa znaša povprečna višina neprofitne najemnine?

Na višino neprofitne najemnine vplivajo vsi elementi izračuna, ki so predstavljeni v enem od predhodnih odgovorov. Glede na fond neprofitnih najemnih stanovanj v lasti Stanovanjskega sklada RS je povprečna neprofitna najemnina mesečno 244 evra. Zaradi spremembe vrednosti točke za ugotavljanje vrednosti stanovanja, bo povprečna neprofitna najemnina s 1. 4. 2024 v najemnih stanovanjih Stanovanjskega sklada RS znašala 254 evra mesečno.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

1. Po novem je višina točke 3,65, koliko bo torej po novem povprečna mesečna najemnina v Ljubljani, Mariboru, Brežicah za na primer 70 kvadratnih metrov veliko stanovanje?

V primeru enakovrednih stanovanj v različnih mestih razliko v najemnini predstavlja zgolj lokacijski faktor, ki je element izračuna neprofitne najemnine. Pri stanovanjih v lasti Stanovanjskega sklada RS, ki se oddajajo z neprofitno najemnino je lokacijski faktor na območju MO Maribor različen med 1,01 in 1,09, na območju Občine Brežice je 1,02, pri stanovanjih na območju MO Ljubljana pa med 1,08 in 1,3. Sprememba vrednosti točke za ugotavljanje vrednosti stanovanja iz 3,5 na 3,65 evra pomeni dvig neprofitnih najemnin za 4,2 odstotka. Sprememba vrednosti je skladna s 116. členom Stanovanjskega zakona SZ-1 in pomeni uskladitev z rastjo cen življenjskih potrebščin v preteklem koledarskem letu po podatkih Statističnega urada RS. Glede na fond neprofitnih najemnih stanovanj v lasti Stanovanjskega sklada RS je povprečna neprofitna najemnina mesečno 244 evra. Zaradi spremembe vrednosti točke za ugotavljanje vrednosti stanovanja, bo povprečna neprofitna najemnina s 1. 4. 2024 v najemnih stanovanjih Stanovanjskega sklada RS znašala 254 evra mesečno.

2. Koliko se bodo najemnine v povprečju podražile v odstotkih?

Neprofitna najemnina se bo s 1. 4. 2024 zaradi spremembe vrednosti točke povišala za 4,2 odstotka.

3. Navedite tudi, kje in kolikšne bodo glede na novo vrednost točke najdražje in kje najcenejše najemnine na kvadratni meter, ko gre za Skladova stanovanja.

Na določitev višine najemnine vplivajo vsi elementi izračuna neprofitne najemnine (točkovna vrednost, velikost, lokacijski faktor). Razliko med enakovrednimi stanovanji predstavlja zgolj lokacijski faktor, kor je že navedeno v prvem odgovoru.

4. Koliko več sredstev naj bi sklad letos zbral na račun višje vrednosti točke?

Pri 3.500 javnih najemnih stanovanjih, ki jih Stanovanjski sklad oddaja z neprofitno najemnino, to konkretno pomeni približno 38.000 evrov več najemnin mesečno.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja: 

Kdaj se bo zaključila gradnja bloka v Radljah ob Dravi (točna lokacija je kje)? Za koliko stanovanj gre, kdaj jih boste dali v najem oz. kdaj se bodo lahko prvi stanovalci vselili? Kakšno je zanimanje za stanovanja v Radljah? Kako veliko so ta stanovanja? Komu bodo vse namenjena?

Gradnja stanovanj v bloku Hmelina v Radljah ob Dravi se bo predvidoma zaključila konec aprila 2024. V novem objektu bo zagotovljeno 28 novih javnih oskrbovanih stanovanj po neprofitni najemnini, ki bodo na voljo predvidoma v sredini leta 2024. Za projekt nakupa oskrbovanih stanovanj Hmelina je Sklad pridobil tudi sredstva sofinanciranja EU iz naslova Načrta za odpornost in okrevanje s področja komponente 16: Stanovanjska politika, investicija: Zagotavljanje javnih najemnih stanovanj. Vsa stanovanja so dvosobna, v velikosti od 43 do 60 m2.

Razpis za najem oskrbovanih stanovanj bo objavljen po zaključku vseh potrebnih postopkov, odprave napak, končnega prevzema in po dokončanju opremljanja stanovanj, predvidoma v sredini leta 2024. Vselitve izbranih najemnikov bodo potekale po predvidenem izboru najemnikov določenim v razpisu, na podlagi podpisanih najemnih pogodb in doplačilu varščine, s strani pooblaščenega upravnika po dogovorjenem razporedu.

V nadaljevanju posredujemo še nekaj osnovnih pogojev Javnega razpisa za oddajo oskrbovanih stanovanj v najem in sicer:

1. starost prosilcev nad 65 let;
2. dovoljenje za stalno bivanje v Republiki Sloveniji;
3. ustrezno zdravstveno stanje prosilca, ki mora omogočati samostojnost bivanja ob organizirani pomoči, tako da oseba ne potrebuje popolnega institucionalnega varstva v zavodu oziroma domu starejših občanov. Enako velja za zakonskega/zunajzakonskega partnerja najemnika oz. uporabnika;
4. prosilec ali zakonski/zunajzakonski partner najemnika oz. uporabnik ne sme biti lastnik nepremičnega premoženja, ki presega 40 % vrednosti primernega stanovanja, , ki za enega člana znaša 18.489,60 eur, za dva člana 22.598,40 eur in za 3 člane 28.761,60 eur razen v primeru, da se v prijavi uveljavlja prednost z oddajo lastnega nepremičnega premoženja v najem v okviru Javne najemne službe

Enako kot pod točko 1. me zanima tudi za vaš projekt na Ravnah na Koroškem?

Gradnja stanovanj v bloku A »Vrata Javornika« na Ravnah na Koroškem se bo predvidoma zaključila konec marca 2024. V novem objektu bo zagotovljeno 35 novih javnih najemnih stanovanj po neprofitni najemnini, ki bodo na voljo predvidoma v sredini  leta 2024. Za projekt nakupa javnih najemnih stanovanj Vrata Javornika je Sklad pridobil tudi sredstva sofinanciranja EU iz naslova Načrta za odpornost in okrevanje s področja komponente 16: Stanovanjska politika, investicija: Zagotavljanje javnih najemnih stanovanj. Stanovanja so dvosobna v velikosti od 41 do 49 m2 in trosobna v velikosti od 66 do 73 m2.

Razpis za najem stanovanj bo objavljen po zaključku vseh potrebnih postopkov, odprave napak in končnega prevzema, predvidoma v sredini leta. Vselitve izbranih najemnikov bodo potekale   po predvidenem izboru najemnikov določenim v razpisu, na podlagi podpisanih najemnih pogodb in doplačilu varščine, s strani pooblaščenega upravnika po dogovorjenem razporedu.

Stanovanjski sklad RS oddaja stanovanja v javni najem in sicer na podlagi Javnega razpisa za oddajo stanovanj v najem, ki je objavljen na spletni strani http://www.najem.stanovanjskisklad-rs.si/. V nadaljevanju navajamo nekaj osnovnih kriterijev Javnega razpisa za oddajo stanovanj v najem, pri čemer opozarjamo, da veljajo vsakokratna določila, ki jih vsebujejo objavljeni javni razpisi in da gre za splošno povzemanje trenutnih določb:

Najemniki oziroma najemnice stanovanj so lahko le popolno poslovno sposobne fizične osebe, ki imajo v času vložitve prijave državljanstvo Republike Slovenije ali dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji. Uporabniki stanovanja morajo imeti v času vložitve prijave vsaj dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji. Prednost pri najemu imajo prosilci, ki ustrezno dokažejo, da prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje oziroma tega vprašanja nimajo zadovoljivo rešenega, znotraj te kategorije pa mlade družine, družine z otroki, družine s starejšimi otroki, mladi do 35 let in ostali. Podrobneje so prednostne kategorije opredeljene v Javnem razpisu za oddajo stanovanj.

Najem stanovanja se lahko izvede za določen čas, ki ne more biti krajši od 1 leta ali za nedoločen čas z odpovedno dobo dveh mesecev.

Prosilci, ki so zainteresirani za najem morajo oddati spletno prijavo (na spletni strani https://prijava.najem.ssrs.si/) in ob prijavi oziroma najkasneje do zadnjega dne vsakokratnega termina za oddajo prijav kot dokazilo za resnost ponudbe, vplačati znesek v višini 500,00 EUR na transakcijski račun Sklada št. 01100-6270960211 z oznako/sklic 00 7189-2022.  Vplačani znesek se izbranemu prosilcu všteje kot del varščine, neizbranim prosilcem pa se vplačani znesek vrne najkasneje v petih delovnih dneh po vsakokratnem izboru. Razliko do polne varščine za najeto stanovanje, ki znaša 6 mesečnih najemnin, najemnik plača ob podpisu najemne pogodbe oziroma vselitvi v stanovanje.

Poudarjamo, da Stanovanjski sklad RS oddaja stanovanja skladno s stanovanjsko zakonodajo, ReNSP15-25 in svojimi akti poslovanja

Ali je v teku oz. ali načrtujete v kratkem še kakšen podoben projekt na Koroškem? Kako ocenjujete stanovanjski trg na Koroškem,    kakšne so potrebe/zanimanje po stanovanjih, ki jih vi ponujate? Koliko stanovanj trenutno oddajate na Koroškem (brez projektov v Radljah in na Ravnah) in kje vse?

Stanovanjski sklad RS na območju Koroške trenutno nima novih projektov v načrtu. Na tem območju ima v lasti 136 ((Mežica 22, Prevalje 12, Ravne 9, Slovenj Gradec 93) stroškovnih najemnih stanovanj in 529 ( Črna na K. 27, Dravograd 19, Mežica 19, Mislinja 4, Podvelka 27, Prevalje 42, Radlje 11, Ravne 334, Ribnica na Pohorju 16, Slovenj Gradec 24, Vuzenica 6) neprofitnih najemnih stanovanj. Večina stanovanj je stalno zasedenih.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad