Spoštovani, vezano na vaša vprašanja vam podajamo naslednje odgovore:

• Katere gradbene projekte načrtujete v prihodnjih letih v Mariboru in kako blizu so realizaciji?

Stanovanjski sklad RS načrtuje v Mariboru gradnjo novih najemnih stanovanj na dveh lokacijah:

• na Studencih v stanovanjski soseski Pod Pekrsko gorco, kjer bo v 1. fazi zgrajeno 212 stanovanj do začetka leta 2022 ter v 2. fazi 188 stanovanj predvidoma konec leta 2022;
• na Pobrežju, kjer bomo gradili stanovanjsko sosesko Novo Pobrežje s 437 novimi najemnimi stanovanji, v letih 2024 in 2025.

• Kdaj se bo začela gradnja?

Soseska Pod Pekrsko gorco: začetek gradnje 1. faze predvidoma februar 2020 in 2. faze predvidoma konec leta 2020.

Soseska Novo Pobrežje: začetek gradnje predvidoma v letu 2022.

• Koliko stanovanj se bo gradilo?

Na Studencih v stanovanjski soseski Pod Pekrsko gorco je v 1. fazi predvidena gradnja 212 stanovanj (od tega 30 oskrbovanih stanovanj za starejše) ter v 2. fazi gradnje 188 stanovanj (od tega 30 oskrbovanih stanovanj za starejše).

Na Pobrežju, v stanovanjski soseski Novo Pobrežje se bo zgradilo 437 novih stanovanj (od tega predvidoma 60 oskrbovanih stanovanj za starejše).

• Kdaj bo stekla gradnja?

Odgovor je enak kot pri vprašanju: Kdaj se bo začela gradnja?

• So v projekta vključene še kakšne druge storitve (vrtci, knjižnice, lekarne ipd.)?

V soseskah so deloma projektno predvideni tudi prostori za druge storitve kot jih navajate (kot npr. center dnevnih aktivnosti za starejše, center za mladinske dejavnosti, enote vrtca, javna krajevna knjižnica, lokali za različne storitve …), vendar pa je realizacija odvisna od sodelovanja in aktivnosti lokalne skupnosti in drugih uporabnikov storitev, saj Stanovanjski sklad RS za izvajanje omenjenih dejavnosti in storitev ni pristojen.

• Koliko so vredne načrtovane investicije?

Ocenjena investicijska vrednost v trenutni fazi razvoja projektov je ocenjena na  66 mio EUR za posamezni projekt.

• Bi bilo mogoče odgovore dobiti še danes oziroma posneti kakšno izjavo?

Za podanje izjave se nismo odločili.

Vabimo vas, da si več o obeh projektih preberete tudi na spletni povezavi https://ssrs.si/projekti/maribor/predstavitev-soseske/  in https://ssrs.si/projekti/5541-2/predstavitev-soseske/

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Novinarska vprašanja

Pozdravljeni, nedavno smo pisali, da gradbinci (konkretno sta nam odgovorila Kolektor in Pomgrad) napovedujejo podražitev svojih storitev zaradi sprememb na področju minimalne plače (dvig in način obračuna).

https://www.finance.si/8956648/Kaj-vse-se-bo-letos-drazilo

V okviru tega me zanima, ali ste na Stanovanjskem skladu  seznanjeni s tem, da se obetajo podražitve, ter imate kakšne projekcije, kako bi to utegnilo vplivati na stroške izgradnje novih stanovanjskih enot. Torej tistega dela, kar še ni sklenjenih pogodb z izvajalci.

Odgovori na novinarska vprašanja

Spoštovani, Stanovanjski sklad RS na podlagi izvedenih javnih naročil in javnih naročil, ki se še zaključujejo ne more oceniti ali in če da koliko bi / bo vplivala podražitev storitev izvajalcev gradnje zaradi sprememb na področju minimalne plače (dvig in način obračuna), saj tega ne spremlja. Izpostavimo naj tudi, da izvajalci v svojih ponudbah pri oblikovanju cene storitev gradnje upoštevajo več faktorjev in področij, ne le navedenega, zato je z vidika naročnika nemogoče oceniti vpliv teh sprememb. Dejstvo pa je, da se z višanjem cen gradbenih storitev zmanjšuje količina stanovanj – kvadratnih metrov stanovanjske površine, ki jih je mogoče zagotoviti ob razpoložljivih finančnih virih. Posledično višje cene vplivajo tudi na višje najemnine.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

Vezano na vaša novinarska vprašanja, vam v nadaljevanju pošiljamo odgovore:

• Kako in kolikokrat preverjate ali tisti, ki živijo v neprofitnih in socialnih stanovanjih še izpolnjujejo cenzus?

Stanovanjski sklad RS preverja izpolnjevanje pogojev za nadaljevanje neprofitnega najemnega razmerja (ali najemniki neprofitnih stanovanj še izpolnjujejo dohodkovni in premoženjski cenzus) na vsakih 5 let od leta 2017, ko je s spremembo SZ-1 ta postopek postal obvezen za vse najemodajalce neprofitnih stanovanj. V dveh letih je bilo preverjenih 1253 oziroma dobrih 80% najemnikov, ki se jih lahko preverja (ostalih se ne preverja, ker so bivši imetniki stanovanjske pravice, najemniki službenih in namenskih stanovanj oz. so najemno pogodbo sklenili v zadnjih 3 letih).

• Koliko primerov zlorab ste zaznali v zadnjih 5-ih letih? V medijih namreč krožijo informacije, da v neprofitnih stanovanjih živijo tudi ljudje z več tisoč evri dohodkov.

Ugotovljeno je bilo, da 74 od 1253 najemnikov oz. 5,91% najemnikov ne izpolnjuje več pogojev za nadaljevanje neprofitnega najemnega razmerja. Tem najemnikom je bila skladno z zakonom povišana najemnina v tržno najemnino, ki je v višini stroškovne najemnine, ki jo Stanovanjski sklad RS določa za svoja stroškovna stanovanja. V veliki večini primerov gre za najemnike, ki presegajo

premoženjski cenzus, večinoma zaradi nepremičnin v lasti, nekaj zaradi drugega premoženja (delež v gospodarski družbi, lastništvo vrednejših vozil), oziroma gre za kombinacijo premoženja. V 16 od 74 primerov so najemniki presegali dohodninski cenzus, pri čemer so 4 najemniki prejemali mesečne dohodke, ki so za 1.000 – 1.500 EUR presegali mesečni dohodninski cenzus, pri ostalih je šlo za nižje zneske.

• Koliko ljudi živi v neprofitnih stanovanjih več kot 5 let in koliko več kot 10 let?

Od 2888 neprofitnih najemnikov v stanovanjih Stanovanjskega sklada RS jih 2056 v njih živi že več kot 5 let in 1580 več kot 10 let.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

Vezano na vaša novinarska vprašanja, vam v nadaljevanju posredujemo naše odgovore:

1. Zanima me koliko javnih najemnih stanovanj bo v Ljubljani na voljo leta 2020 ?

SSRS ne razpolaga s podatkom koliko javnih najemnih stanovanj bo na voljo v prestolnici v letu 2020, saj ni pooblaščen za tako spremljanje in evidentiranje. Lahko vam podamo informacijo, da Stanovanjski sklad RS (SSRS) v letu 2020 ne bo zaključil nobenega projekta oziroma gradnje novih projektov oz. novih javnih najemnih stanovanj.  Tako bo imel v Ljubljani še vedno v lasti 125 novih stanovanj za stroškovni najem in 356  stanovanj, ki jih oddaja v neprofitni najem.

2. Katere stanovanjske projekte boste na republiškem stanovanjskem skladu v Ljubljani začeli prihodnje leto in katere boste tudi dokončali ter koliko bo vseh teh stanovanj?

SSRS trenutno izvaja projekte gradnje novih najemnih stanovanj na dveh lokacijah v Ljubljani: Novo Brdo – 498 stanovanjskih enot in Skupnost za mlade Gerbičeva – 109 bivalnih enot za mlade. Zaključek projektov je predviden v letu 2021.

V teku je tudi priprava projekta na lokaciji Dolgi most v Ljubljani za pridobitev 40 stanovanjskih enot, s predvidenim zaključkom gradnje prav tako v letu 2021.

2a) Kdaj bodo vseljiva neprofitna stanovanja na Novem Brdu in koliko znaša ta največja investicija v stanovanjsko sosesko v Ljubljani?

Javna najemna stanovanja za stroškovni najem na lokaciji Novo Brdo (498) bodo predvidoma zaključena v letu 2021, vrednost investicije se ocenjuje na 90 mio EUR z DDV.

3. V kateri fazi je pilotni projekt gradnje za mlade na Gerbičevi? Kaj vse predvideva ta projekt?

Projekt je v fazi gradnje, s predvidenim zaključkom gradnje v prvi polovici leta 2021.

Stanovanjski sklad RS bo na območju zemljišč predvidene soseske Skupnost za mlade Gerbičeva, gradil najemna stanovanja v skladu s svojo dejavnostjo. Na lokaciji v Ljubljani na Gerbičevi ulici (v območju obstoječega Dijaškega doma Vič in Študentskega doma Ljubljana) bo v okviru pilotnega projekta, ki ga izvajamo na podlagi ReNSP15-25, nastala nova soseska Skupnost za mlade Gerbičeva za pridobitev 109 stanovanjskih enot namenjenih bivalni osamosvojitvi mladih od 18. do dopolnjenega 29. leta starosti. Objekt bo etažnosti P+3, brez kleti in ga tvorijo stanovanjsko – bivanjske enote dveh tipologij: za enega ali za dva skupna uporabnika (dve enoti bosta celo za tri uporabnike). V objektu je predviden tudi Medgeneracijski center s skupnim večnamenskim prostorom, kuhinjo z jedilnico ter dnevno sobo, pisarno in servisnimi prostori z ločenim vhodom in dostopom v atrij. Poleg tega so v pritličju umeščeni tudi skupni prostori, ki obsegajo večnamenski prostor in predavalnico, kuhinjo z jedilnico-družabni prostor, co-working, pisarno, elektro prostor in delavnico. S preprostimi funkcionalnimi rešitvami želimo načrtovanemu novemu objektu zagotoviti optimalno namembnost, uporabnikom visoko in ekonomično kakovost bivanja ter prostoru dodano ponudbo. Prizadevamo si, da bi razvejana zasnova omogočala oblikovanje bivalnih enot, prilagojenih potrebam mladostnikov, ki bi zagotavljala visoko mero zasebnosti ter omogočala tudi različne nivoje povezanosti v skupnost in njihovo kreativno sobivanje. Odlikovali naj bi jih prijetni pogledi v z zasebnostjo obdane zelene površine, ki bi omogočali tvorjenje različnih večjih skupnosti in učinkovito povezovanje skupnosti mladih.

3. Koliko znaša ocenjena vrednost vseh začetih stanovanjskih projektov v prihodnjih dveh letih Ljubljani? Koliko bo stala gradnja stanovanj samo prihodnje leto?

Investicijske vrednosti predstavljenih projektov (Ljubljana – Novo Brdo, Gerbičeva in Dolgi most) so ocenjene na 105 mio EUR (z DDV).

Investicijski odhodki za predstavljene projekte v naslednjem letu (2020) so ocenjene na 51 mio EUR (z DDV).

4. Koliko javnih najemnih stanovanj po vaši oceni primanjkuje v MOL in kje so po vašem menju rešitve?

Prosimo, da se za ažurne podatke obrnete na MOL (JSS MOL). Po podatkih Ankete 2018/2019 s katerimi razpolagamo pa naj bi bila v Mestni občini Ljubljana potreba po 4000 javnih najemnih stanovanjih, 270  drugih najemnih stanovanjih, 192 bivalnih enotah in 20 oskrbovanih stanovanjih.

5. Koliko javnih najemnih stanovanj v prestolnici upravlja republiški stanovanjski sklad in koliko je vseh najemnikov teh stanovanj?

Podatek o št. stanovanj smo podali pri odgovoru na vprašanje 1.

6. Koliko trenutno znaša stroškovna najmenina stanovanja (za kvadratni metev) v lasti republiškega sklada zdaj in koliko bi stala z novim stanovanjskim zakonom? Se bo z novo zakonodajostroškovna cena za najem sploh spremenila?

Na območju Ljubljane ima Stanovanjski sklad RS v oddaji 125 stanovanj po principu stroškovne najemnine. Povprečna najemnina znaša 6,9 EUR / m2 mesečno. Preračuna po novem stanovanjskem zakonu še nimamo, ker še niso na voljo vsi podatki in aplikacija. Po podatkih s katerimi razpolagamo (vir: gradivo osnutka zakona MOP) naj bi se najemnina spremenila v primeru iz neprofitne v stroškovno najemnino. Spremembe najemnine za oddajo stanovanj v stroškovni najem, zaradi nesprejete stanovanjske zakonodaje še ne moremo doreči.

7. Ali obstaja strategija republiškega sklada  za nekaj let v naprej in kaj ta predvideva?

SSRS ima sprejeto poslovno politiko za obdobje do vključno 2020, ki je na voljo na spletni strani SSRS.

8. Ali  bo republiški stanovanjski sklad morda v prihodnje še odkupoval ljubljanska zemljišča v lasti DUTB, ki so primerna za gradnjo stanovanj? Če da, kje in če ne zakaj ne?

Iz priloge sklepa Vlade RS z dne 13.6.2019 je razvidno, da naj bi obstajala možnost odkupa primernih nepremičnin od DUTB še na lokacijah: Vrhnika, Šmarje Koper, Ljubljana (Parmova, Rožna dolina in Podutik kamnolom) ter Zgornje Gameljne. Trenutno pa konkretni sklep Vlade RS, ki bi DUTB-ju in SSRS-ju nalagal prodajo – odkup nepremičnin še ni sprejet. Potekajo postopki preverjanja ustreznosti lokacij na strani SSRS.

9. Ali je republiški sklad morda zainteresiran za odkup zemljišč v lasti DUTB na Parmovi? Če da, kje natančno in v kakšni izmeri? Koliko stanovanj bi lahko tam zgradili in kdaj?

Glejte odgovor pod št. 8. SSRS-ju razpoložljivi podatki za Parmovo: funkcionalna enota PE 1 velikosti 17.147M2  (DUTB v lasti del zemljišč v velikosti 12.909m2); OPPN predvideva gradnjo do 330 stanovanjskih enot v PE 1. Pod pogojem začetka aktivnosti na projektu v letu 2020, predvideni zaključek bi bil v letu 2025.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Novinarsko vprašanje:

Pozdravljeni, pripravljam prispevek o trgu najemniških stanovanj v Mariboru in me zanima, koliko stanovanj v Mariboru oddaja Stanovanjski sklad RS in koliko jih namerava v naslednjih nekaj letih zgraditi.

Odgovor na novinarsko vprašanje:

Spoštovani, vezano na vaše novinarsko vprašanje, vam v nadaljevanju pošiljamo odgovor.

Stanovanjski sklad RS ima v Mestni občini Maribor 281 neprofitnih najemnih stanovanj in 101 stanovanje za stroškovni najem.

Načrtujemo gradnjo novih najemnih stanovanj na dveh lokacijah in sicer na Studencih v stanovanjski soseski Pod Pekrsko gorco, kjer bo v 1. fazi izgradnje 212 stanovanj v začetku leta 2022 ter v 2. fazi izgradnje 188 stanovanj konec leta 2022. Nadalje bomo gradili še na Pobrežju, stanovanjsko sosesko Novo Pobrežje s 437 novimi stanovanji, v letih 2024 in 2025.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Novinarska vprašanja:

Spoštovani, imam nekaj vprašanj, nanašajočih se  neprofitna najemna stanovanja.

1) Koliko takih stanovanj ima Sklad trenutno v lasti?

2) V zadnjem izboru najemnikov, ki ste ga opravili minuli četrtek, ste oddali  21 stanovanj, prosilcev zanje pa je bilo 69. To je razmeroma malo. Kaj je po vaše razlog – da ima večina slovenskih družin rešen stanovanjski problem ali kaj drugega?

3) Centri za socialno delo opozarjajo, da se mnogi, ki potrebujejo stanovanje, na vaše razpise ne morejo prijaviti, ker ne morejo zagotoviti varščine, ki bi jo morali plačati pred vselitvijo, to je šest mesečnih najemnin. Za trisobno stanovanje znaša varščina okoli 3000 evrov. Toliko denarja družine, ki živijo na socialnem robu (v večini so to prejemniki socialne podpore),  po mnenju CSD-jev nikakor ne morejo zagotoviti. Razmišljate o drugačni  rešitvi tega problema – če da, kakšni?

4) Prednost pri oddaji v najem imajo družine z več otroki, vendar so točkovane enako, če imajo tri ali recimo deset otrok. Zakaj?

5) Če je prednostnih prosilcev za posamezno stanovanje po upoštevanju prednostnih skupin in kategorij več, med njimi izpeljete naključen računalniški izbor. Zakaj ne gre raje komisija na teren in tam preveri, kdo od prijavljenih resnično živi v najslabših razmerah?  Zakaj to prepuščate žrebu?

Odgovori na novinarska vprašanja:

Spoštovani, naj najprej pojasnimo, da postopek oddajanja neprofitnih stanovanj v najem določa v 87. členu Stanovanjski zakon (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 – odl. US, 87/11, 40/12 – ZUJF, 14/17 – odl. US in 27/17) in sicer je mogoče oddajati neprofitna najemna stanovanja samo na podlagi objave javnih razpisov, Stanovanjski sklad RS pa le-teh ne izvaja sam, ampak v primeru izpraznitve primernega najemnega stanovanja, ki je v lasti Stanovanjskega sklada RS, najprej opravi zamenjave med lastnimi najemniki, če le-teh ni, da razpolagalno pravico občini / javnemu skladu občine v kateri se nahaja razpoložljivo stanovanje. Za dodeljevanje neprofitnih najemnih stanovanj je torej pristojna občina oz. njen javni sklad in ne Stanovanjski sklad RS.

Vaša vprašanja se navezujejo na zadnje dodeljevanje stanovanj v stroškovni najem, kar izvaja Stanovanjski sklad RS na podlagi Javnega razpisa za oddajo, ki je objavljen na spletni strani http://www.najem.stanovanjskisklad-rs.si/. V nadaljevanju podajamo odgovore.

1) Koliko takih stanovanj ima Sklad trenutno v lasti?

Stanovanjski sklad RS ima za oddajo v stroškovni najem na voljo 657 stanovanj.

2) V zadnjem izboru najemnikov, ki ste ga opravili minuli četrtek, ste oddali  21 stanovanj, prosilcev zanje pa je bilo 69. To je razmeroma malo.

Kaj je po vaše razlog – da ima večina slovenskih družin rešen stanovanjski problem ali kaj drugega?

V zadnjem krogu je bilo v ponudbi 22 stanovanj in sicer 11 stanovanj v Vipavi, 4 stanovanja v Ljubljani ter po eno stanovanje v Novem mestu, Lovrencu, Kranju, Kočevju, Ljutomeru, Prevaljah ter na Jesenicah. V roku je prijavo za najem oddalo 93 prosilcev, v izboru je bilo obravnavanih 69 popolnih prijav, oddanih je bilo 21 stanovanj, kar pomeni, da je bilo v izboru zavrnjenih skoraj 70% prijaviteljev na razpis. S problemom prvega reševanja stanovanjskega vprašanja z najemom nepremičnin v Sloveniji se še vedno srečuje veliko (mladih) družin in mladih, ki se dnevno obračajo na Stanovanjski sklad RS. Stanovanjski sklad RS se je že v letu 2011 v Javnem razpisu za oddajo v najem osredotočil na skupine kot so mlade družine, družine z več otroki in mlade, kar je bilo sicer določeno že v resoluciji o Nacionalnem stanovanjskem programu, kot prioriteta. Zato Sklad odtlej, kot svoje prioritetne ciljne skupine, ki jim namenja največ pozornosti, postavlja omenjene skupine prebivalstva, saj se zaveda, da je mladim pridobitev lastnega doma najtežje dosegljiva potreba. Tako predstavljajo mlade družine, družine in mladi, v primeru večjega števila zainteresiranih prosilcev za posamezno stanovanje, v navedenem vrstnem redu z razpisom določene prednostne kategorije pri najemu skladovega stanovanja.

Sklad si skozi opravljanje svoje dejavnosti, kot eden od akterjev na nepremičninskem področju, ves čas intenzivno prizadeva, da bi njegovi projekti zaobsegli kar največje število tistih, ki se s problemom, kako do stanovanja še vedno srečujejo in k čemur bomo strmeli tudi v prihodnje. Med drugim izvaja tudi projekte namenjene mladim (pilotni projekt oddaje stanovanj v najem za mlade, pilotni projekta Skupnost za mlade), ki so po splošno veljavni definicije osebe, stare od 15 do 29 let (dopolnitve 30 leta).

3) Centri za socialno delo opozarjajo, da se mnogi, ki potrebujejo stanovanje, na vaše razpise ne morejo prijaviti, ker ne morejo zagotoviti varščine, ki bi jo morali plačati pred vselitvijo, to je šest mesečnih najemnin. Za trisobno stanovanje znaša varščina okoli 3000 evrov. Toliko denarja družine, ki živijo na socialnem robu (v večini so to prejemniki socialne podpore),  po mnenju CSD-jev nikakor ne morejo zagotoviti.

Razmišljate o drugačni  rešitvi tega problema – če da, kakšni?

Stanovanjski sklad RS v Javnem razpisu za oddajo v najem kot pogoj za najem stanovanja ne zahteva redne zaposlitve oziroma rednih mesečnih dohodkov.

Skladno z navedenim je varščina lahko edino sredstvo, ki ob zaključenem najemu najemnika zagotavlja poplačilo morebitnih neplačanih najemnin, stroškov vezanih na uporabo stanovanja ter stroškov morebitne ureditve stanovanja, v kolikor je ta potrebna zaradi napak, ki so nastale iz naslova nepravilne uporabe stanovanja s strani najemnika.  V primeru, da ima najemnik ob prenehanju najemnega razmerja poravnane vse obveznosti ter stanovanje preda v stanju kot ga je prevzel,  ob upoštevanju normalne rabe, se vplačan varščina vrne najemniku, v nasprotnem primeru se opravi poračun.

4) Prednost pri oddaji v najem imajo družine z več otroki, vendar so točkovane enako, če imajo tri ali recimo deset otrok. Zakaj?

Sklad sledi uveljavljeni praksi upoštevanja velike družine tako na velikost družine kot nepremičnin, s katerimi razpolagamo in ki jih oddajamo v najem.

Na ta del razpisnih pogojev in prednostnih kategorij do sedaj ni bilo argumentiranih pripomb oziroma pobud s strani potencialnih prosilcev, ki bi jim lahko sledila podrobna presoja glede potrebnosti oziroma smotrnosti uvedbe morebitnih sprememb.

5) Če je prednostnih prosilcev za posamezno stanovanje po upoštevanju prednostnih skupin in kategorij več, med njimi izpeljete naključen računalniški izbor. Zakaj ne gre raje komisija na teren in tam preveri, kdo od prijavljenih resnično živi v najslabših razmerah? Zakaj to prepuščate žrebu?

Pri tovrstni oddaji ne gre za neprofitna najemna stanovanja ali bivalne enote, ki so sicer namenjene reševanju stanovanjskih težav najbolj ranljivih skupin prebivalstva in prebivalcev, ki živijo v nevzdržnih razmerah. Kot smo pojasnili, ta oddajamo preko lokalnih skupnosti in njihovih skladov, ki so pristojne za taka reševanja. Kot že navedeno, gre v tem primeru za oddajo stanovanj v stroškovni najem (torej po najemnini, ki ni neprofitna) in za dopolnilno ponudbo najemnih stanovanj, pri čemer stalno prebivališče v lokalni skupnosti ni pogoj za dodelitev stanovanja na neki lokaciji. Za sodelovanje v tem javnem najemu je potrebno plačilo varščine. Pri tem Stanovanjski sklad RS ravno tako, v smislu sodelovanja, nudenja informacij in svetovanja, sodeluje z institucijami, ki so pristojne za izvajanje teh aktivnosti. S tako ponudbo najemnih stanovanj s strani Stanovanjskega sklada RS pa je prav tako vsem prebivalcem Slovenije omogočeno kandidiranje za najemno stanovanje izven občine stalnega prebivališča, kar omogoča približevanje ljudi delovnim mestom in posledično zmanjšanje onesnaževanja okolja zaradi dnevnih migracij. Najemniki oziroma najemnice stanovanj so lahko od fizičnih oseb popolno poslovno sposobne fizične osebe, če imajo dovoljenje za stalno bivanje v Republiki Sloveniji. Prednosti so določno in merljivo opredeljene v javnem razpisu. Uveljavljanje prednosti po razpisu se izkazuje izključno listinsko s ciljem zagotavljanja transparentne obravnave vlog prosilcev in zagotavljanja načela enakosti. Naključen računalniški izbor je opravljen v primerih in skladno z merili, ki jih določa javni razpis in ne na splošno kot žreb.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani, vezano na vaša novinarska vprašanja, vam v nadaljevanju pošiljamo odgovore:

Ali so stanovanja že zgrajena – če ne, kdaj bodo in v kateri fazi je gradnja?

Stanovanja, ki jih Stanovanjski sklad RS kupuje od GH Holding d.d., še niso zgrajena, in bodo skladno s pogodbo dokončana najkasneje do 30.06.2021.

Iz številk, ki ste jih objavili na spletni strani izhaja, da ste za kvadratni meter stanovanja plačali okoli 1.700 evrov na kvadratni meter. Zadnje poročilo Geodetske uprave pravi, da je povprečna cena rabljenega stanovanja v Kočevju manj kot tisoč evrov. Tudi iz objavljenih oglasov za novogradnje v Kočevju je razvidno, da prodajalci oglašujejo cene, ki so na kvadratni meter nižje od cene, ki ste jo plačali vi. Kako pojasnjujete te razlike, ali ocenjujete, da je nakup racionalen?

Stanovanja v Kočevju so bila kupljena od investitorja GH holding na podlagi njegove vloge oddane na Javni poziv za nakup stanovanj in zemljišč za izgradnjo stanovanj, ki je javno objavljen javni poziv, dostopen vsem pravnim in fizičnim osebam.

Kot je razvidno iz samega poziva, je cena v občinah (ki niso mestne občine, npr. v konkretnem primeru) za m2 neto stanovanjske površine lahko največ 1.380,00 EUR/m2. v konkretnem primeru je bila cena za stanovanja 1.380,00 EUR/m2 neto stanovanjske površine za posamezno parkirno mesto v garaži pa 8.500,00. Nepokrita parkirna mesta na nivoju terena pa so zajeta v ceno posameznega stanovanja in se jih ne plačuje posebej.

Cen stanovanj v Kočevju ne moremo komentirati, lahko pa vam sporočimo, da je cena do 1.380,00 EUR /m2 ustrezna za novozgrajen objekt, ki dosega najmanj energetski razred B1 in je zgrajen skladno z vsemi zahtevami Stanovanjskega sklada RS.

Kdaj boste stanovanja oddali in kakšno najemnino (v povprečju) za Kočevje pričakujete?

Sklep o višini najemnine bo sprejet po prevzemu stanovanj in njihovi vključitvi v takrat javni razpis, skladno s takrat veljavno zakonodajo in splošnimi akti Stanovanjskega sklada RS.

Sklad je stanovanja že plačal, oziroma, kdaj jih bo?

Stanovanjski sklad RS bo celotno kupnino za stanovanja poravnal, ko bodo le ta dokončana, izveden prenos lastninske pravice, odpravljene vse očitne napake in izstavljene ustrezne garancije za čas posameznih garancijskih rokov. Kupnina bo torej predvideno poravnana v drugi polovici leta 2021 oziroma prej če bodo stanovanja dokončana prej.

Pišete, da bo sklad »celotno kupnino za stanovanja poravnal, ko bodo le ta dokončana…«. Ali to pomeni, da je kupnino delno že poravnal, oziroma v kakšni dinamiki bodo potekala plačila ter v kakšnih zneskih?

Stanovanjski sklad RS bo kupnino poravnal, ko bodo stanovanja dokončana in prevzeta (opravljena primopredaja). Do takrat plačila kupnine ni (niti delnega niti celotnega).

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Novinarska vprašanja

Spoštovani, zanima nas nekaj več podrobnosti v zvezi s prodajo kočevskih stanovanj. Po javno objavljenih podatkih ste za 7.063.719,73 EUR kupili 76 stanovanj, plus parkirna mesta. Iz tega lahko zaključimo, da je bila cena kvadratnega metra stanovanja približno 1500 eur m2. Je ta naša domneva pravilna? Koliko je dejansko stal kvadratni meter stanovanja? Koliko so stale garaže in parkirna mesta? Se vam zdi takšna cena objektov sprejemljiva. Cene rabljenih stanovanj v Kočevju se namreč po naših informacijah da spustiti tudi pod 1000 EUR m2. Ta razlika pa se nam zdi v primerjavi z novogradnjami velika, prevelika.

Naš drugi izračun pa kaže na to da bi gradnja 10.000 novih najemnih stanovanj po takšni ceni stala precej več kot milijardo evrov. Se vam to zdijo sprejemljive številke? Se v Sloveniji res ne da graditi cenovno dostopnejših stanovanj?

Odgovori na novinarska vprašanja

Spoštovani,

Stanovanja v Kočevju so bila kupljena od investitorja GH holding na podlagi njegove vloge oddane na Javni poziv za nakup stanovanj in zemljišč za izgradnjo stanovanj, ki je javno objavljen javni poziv, dostopen vsem pravnim in fizičnim osebam.

Kot je razvidno iz samega poziva, je cena v občinah (ki niso mestne občine, npr. v konkretnem primeru) za m2 neto stanovanjske površine lahko največ 1.380,00 EUR/m2. v konkretnem primeru je bila cena za stanovanja 1.380,00 EUR/m2 neto stanovanjske površine za posamezno parkirno mesto v garaži pa 8.500,00. Nepokrita parkirna mesta na nivoju terena pa so zajeta v ceno posameznega stanovanja in se jih ne plačuje posebej.

Cene rabljenih stanovanj v Kočevju ne moremo komentirati, lahko pa vam sporočimo, da je cena do 1.380,00 EUR /m2 ustrezna za novozgrajen objekt, ki dosega najmanj energetski razred B1 in je zgrajen skladno z vsemi zahtevami Stanovanjskega sklada RS.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani, vezano na vaša vprašanja prejeta dne 8.11.2019 vam podajamo naslednje odgovore:

-s kolikšnimi sredstvi ste lani razpolagali za nakup stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj,

Za izvajanje Javnega poziva za nakup stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj ter izvedbo nakupov od znanih prodajalcev je imel SSRS na razpolago od sprejema javnega poziva v letu 2017 skupno 30 milijonov evrov. Drugega finančnega vira za nakup nepremičnin nimamo, kot sredstva tega razpisa.

-koliko sredstev ste lani porabili in kaj ste uspeli pridobiti (koliko m2 zemljišč oziroma nepremičnin, koliko od tega v Podravju)

Lansko leto (leto 2018) smo porabili 5.180.600,00 EUR sredstev za nakup zemljišč za izgradnjo stanovanj Pod Pekrsko gorco (Maribor) v velikosti 4,7 hektara (predvidenih 460 stanovanj) in Novo Pobrežje (Maribor) v velikosti 4,37 hektara (predvidenih 510 stanovanj).

-s kolikšnimi sredstvi letos razpolagate za nakup stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj,

Znotraj javnega poziva je bilo v letu 2019 na voljo še 24.819.400,00 EUR.

-koliko teh sredstev je bilo letos že porabljenih in kaj je Sklad s porabljenimi sredstvi pridobil,

V letu 2019 so bile sklenjene pogodbe, ki bodo realizirane ko bodo stanovanja dokončana. Finančne realizacije po sklenjenih pogodbah še ni. Iz preostanka bomo torej porabili 8.952.791,83 EUR, s čimer bomo pridobili skupno 96 stanovanj s pripadajočimi shrambami in parkirnimi mesti. V obeh primerih gre za novogradnje (Slovenj Gradec in Kočevje). Sklenjena je bila tudi pogodba za nakup zemljišča v Ljubljani (lokacija Dolgi most) v velikosti 0,46 hektara, za 1.130.940,00 EUR, ki je finančno realizirana. Skupno je tako na današnji dan porabljenih 10.083.731,83 EUR.

-koliko ponudb ste prejeli na letošnji razpis,

Letos smo prejeli 15 vlog – ponudb.

-katera je bila najvišja ponudba in kaj je ta zajemala,

Najvišja ponudba je bila za 9.280.103,10 EUR in je zajemala 48 stanovanj s pripadajočimi shrambami in parkirnimi mesti.

-katera ponudba je bila najnižja in kaj je ta zajemala,

Najnižja ponudba je bila 49.300,0 EUR in je zajemala zemljišče za manjšo gradnjo.

-ste prejeli ponudbe tudi iz Občin Podravja – in če da, kakšne so te bile

Prejeli smo vlogo Občin Žetale (zemljišče) in pa vlogo investitorja za nepremičnine v Občini Pesnica, ki pa jo še preučujemo.

-za katere ponudbe ste se odločili in zakaj,

Skladno s pogoji javnega poziva sta bili do sedaj izbrani zgoraj navedeni vlogi (Slovenj Gradec in Kočevje)

-želela bi tudi preveriti informacijo, in sicer sem slišala, da naj bi tudi Občina Žetale oddala ponudbo, zanima me, zakaj se zanjo niste odločili?

Prejeli smo tudi vlogo Občine Žetale, ki pa ni izpolnjevala pogojev javnega poziva.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Novinarska vprašanja

Spoštovani, rada bi le preverila, kdaj je predvidena dokapitalizacija in v kakšni višini JSS s strani vlade RS, da bo to lahko izvedlo nakupno pogodbo z DUTB o prenosu zemljišč, sklenjeno konec oktobra? Do kdaj mora JSS DUTB plačati za zemljišča?

Odgovori na novinarska vprašanja

Spoštovani, vezano na vaša vprašanja vam podajamo naslednje odgovore:

SSRS je 245.10.2019 z DUTB sklenil tri prodajne pogodbe.

Pogodba za nakup nepremičnin v Novem mestu: Skladno z določbami pogodb je kupnino potrebno plačati v roku 90 dni od dneva podpisa pogodbe dne 24.10.2019. Pogodba je sklenjena pod odložnim pogojem, da bo kupec uspešno prestal pregled skladno z določili ZPPDFT-1.

Pogodba za nakup nepremičnin v Ljubljani: Skladno z določbami pogodb je kupnino potrebno plačati v roku 90 dni od dneva podpisa pogodbe dne 24.10.2019. Pogodba je sklenjena pod odložnim pogojem, da bo kupec uspešno prestal pregled skladno z določili ZPPDFT-1.

Pogodba za nakup nepremičnin v Novi Gorici: Skladno z določbami pogodb je kupnino potrebno plačati v roku 90 dni od dneva podpisa pogodbe dne 24.10.2019. Pogodba je sklenjena pod odložnim pogojem, da bo kupec uspešno prestal pregled skladno z določili ZPPDFT-1 in da bo UE Nova Gorica izdala soglasje k sklenitvi tega posla skladno z določbami ZKS.

Stanovanjski sklad RS je na Ministrstvo in Vlado RS  konec oktobra posredoval dopolnjen predlog za dokapitalizacijo za potrebe nakupa nepremičnin od DUTB d.d. Trenutno je predlog še v postopku Vladnega odločanja.

Dodatna novinarska vprašanja

Spoštovani, lahko preverim prosim, samo še nekaj – predlog dokapitalizacije, ki ste ga konec oktobra poslali na vlado, je v kolikšni višini?

Se bo z dokapitalizacijo, ki jo JSS predlaga, omogočilo tudi obnovo, dograditev oziroma dokončanje nepremičnin, ki bodo kupljene od DUTB, za namene oddaje, ali ste zaprosili za dokapitalizacijo zgolj v višini kupnine, ki jo je JSS dolžan nakazati DUTB?

V kolikor je dokapitalizacija načrtovana zgolj v viši kupnine, ali ima JSS dovolj sredstev za takojšnjo pripravo nepremičnin za oddajo na trgu ali pa gre za nepremičnine, ki so že sedaj v neoporečnem stanju in primerne za bivanje?

Odgovori na dodatna novinarska vprašanja

Stanovanjski sklad RS je preko resornega ministrstva za stanovanjske zadeve zaprosil  svojega ustanovitelja RS, ki ga zastopa Vlada RS, da namensko premoženje in kapital Stanovanjskega sklada RS poveča z vplačilom dodatnega namenskega premoženja v kapital javnega sklada v višini 12.279.450,50 EUR. Predmetni znesek predstavlja zneske za plačilo celotnih pogodbenih kupnin za nakup zemljišč  po vseh treh pogodbah, vključno z davki, kot razvidno iz spodnje tabele. Stanovanjski sklad RS za plačilo kupnin po predmetnih pogodbah in za izgradnjo stanovanj na njih,  nima predvidenih finančnih sredstev v Poslovnem in finančnem načrtu SSRS za 2019 in 2020 in tudi nima razpoložljivih nerazporejenih finančnih sredstev, o čemer je predhodno obvestil svojega ustanovitelja.

Stanovanjski sklad RS se z DUTB ne dogovarja za odkup stanovanj oziroma objektov za prenovo ali dokončanje gradnje.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS