Novinarsko vprašanje

Spoštovani, skladno z Zakonom o medijih prosimo za posredovanje pogodbe za nakup stanovanj v Kočevju.

Odgovor na novinarsko vprašanje

Spoštovana, skladno s 1. odstavkom 45. člena Zakona o medijih, vam sporočamo, da je Stanovanjski sklad RS vse ustrezne in relevantne informacije že podal, pogodbe pa vam ne moremo posredovati, saj ustrezni postopki za veljavno sklenitev pogodbe še potekajo.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani, vezano na vaša novinarska vprašanja, vam v nadaljevanju pošiljamo odgovore:

Ali so stanovanja v Kočevju, ki jih kupuje Sklad, že zgrajena?

Stanovanja, ki jih Stanovanjski sklad RS kupuje od GH Holding d.d., še niso zgrajena, in bodo skladno s pogodbo dokončana najkasneje do 30.06.2021;

Na podlagi katerih kriterijev ste se odločili za nakup od točno določenega kupca?

Vsi kriteriji za nakup stanovanj so določeni v Javnem pozivu za nakup stanovanj in zemljišč za izgradnjo stanovanj. Glavni kriteriji pa so: Pravni status nepremičnine, primernost lokacije, primernost strukture in funkcionalnosti stanovanjskih enot, primernost gradbenih in tehničnih lastnosti stavbe ter cena in plačilni pogoji;

Ali je Sklad objavil javni razpis za ta stanovanja?

Stanovanjski sklad RS je 76 stanovanj v Kočevju kupil preko Javnega poziva za nakup stanovanj in zemljišč za izgradnjo stanovanj. Več o pozivu si lahko preberete na naši spletni strani: https://ssrs.si/razpisi/odprti-javni-pozivi-in-razpisi/javni-poziv-za-nakup-stanovanj/ .

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Novinarsko vprašanje:

Prosimo vas za sporočilo, na katerem naslovu se nahajajo stanovanja, ki jih bo SSRS kupil v Kočevju.

Odgovor na novinarsko vprašanje:

Spoštovani, Stanovanjski sklad RS je z investitorjem GH holding d.d. sklenil prodajno pogodbo za nakup 76 stanovanjskih enot, ki pa še niso zgrajena. Skladno s pogodbo morajo biti dokončana najkasneje do 31.06.2021. Naslovi stanovanj tako še niso poznani.

Bosta pa objekta (2 objekta po 38 stanovanj) del soseske Kočevske rezidence, kjer so že obstoječi objekti, ki imajo naslov Pri Unionu 41, Kočevje. Gre namreč za dokončanje soseske, kjer ima Stanovanjski sklad RS že 17 stanovanj, ki jih prav tako oddaja v najem.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Novinarsko vprašanje:

Sem novinarka spletnega medija Maribor24 in pišem prispevek o novem ukrepu Banke Slovenije, ki določa strožje omejitve pri pridobivanju kredita, tako stanovanjskega kot potrošniškega.

Zanima me kako vi odgovarjate na nov ukrep in kako bi znal slednji vplivati na Stanovanjski sklad RS ter na populacijo v iskanju novega doma? Mar ni slovenska vlada nedavno predstavila novega stanovanjskega načrta, ki predvideva kreditiranje celo za prekarce?

Odgovor na novinarsko vprašanje:

Stanovanjski sklad RS trenutno nima odprtih razpisov za kreditiranje fizičnih oseb za nakup stanovanj za katere bi se predmetne omejitve Banke Slovenje že lahko upoštevale. Ob morebitnih novih programih kreditiranja oz. ob uvedbi novih instrumentov jamstev, ki jih predvideva predlog novega stanovanjskega zakona pa bodo morali biti vsakokratni ukrepi Banke Slovenije za to področje upoštevani ob veljavni zakonodaji. Za dodatne informacije o vplivu predmetnih sprememb predlagamo, da se obrnite na pristojno ministrstvo za stanovanjske zadeve, ki je pripravilo besedilo stanovanjskega zakona, saj iz same vsebine in pojasnil k predlogu stanovanjskega zakona podrobnosti o vsebini in načinu izvajanja novih ukrepov niso razvidne, zato jih ne moremo komentirati.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Novinarsko vprašanje:

Sosednje države, Avstrija in Nemčija, imajo že desetletja precej kompleksne stanovanjske (jamstvene) sheme, za različne kategorije prebivalstva, mlade, tiste z nižjimi dohodki in v različnih oblikah: javni krediti, pomoč pri obrestih, enkratna subvencija… V Sloveniji nič od tega ni in šele stanovanjski zakon naj bi te aranžmaje omogočil.

Kot veste, so zdaj zaradi Banke Slovenije mnogi v ekzekutivi znoreli in iz LMŠ danes podali poziv BS, naj za leto dni zamrzne ukrep, dokler ne bodo zaživele te sheme. Mene pa zanima kakšne bi te teoretično lahko bile, kaj je torej za pričakovati, kakšna je ideja, ki bo potem verjetno skozi nek pravilnik meso postala. Dobil sem informacijo, da naj bi vi o tem razmišljali in da naj bi razmislek šel v smeri, da bi vi garantirali za kredit mladim oz prekercem. Če nekdo kredita ne bi več mogel odplačevati bi stanovanje prešlo v vašo last.

Je to to ali bo mogoče še kaj pričakovati?

Odgovor na novinarsko vprašanje:

Stanovanjski sklad RS trenutno nima odprtih razpisov za kreditiranje fizičnih oseb za nakup stanovanj za katere bi se predmetne omejitve Banke Slovenje že lahko upoštevale. Ob morebitnih novih programih kreditiranja oz. ob uvedbi novih instrumentov jamstev, ki jih predvideva predlog novega stanovanjskega zakona pa bodo morali biti vsakokratni ukrepi Banke Slovenije za to področje upoštevani ob veljavni zakonodaji. Za dodatne informacije o vplivu predmetnih sprememb predlagamo, da se obrnite na pristojno ministrstvo za stanovanjske zadeve, ki je pripravilo besedilo stanovanjskega zakona, saj iz same vsebine in pojasnil k predlogu stanovanjskega zakona podrobnosti o vsebini in načinu izvajanja novih ukrepov niso razvidne, zato jih ne moremo komentirati.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Novinarska vprašanja:

Preveril bi informacije o še eni tožbi iz soseske Mesarska. Gre za primer, ko naj bi eden od kupcev leta 2006 (ali 2007) zavrnil plačilo okoli 250 evrov stroškov za prevzem stanovanja, češ da je plačal kupnino za stanovanje in da je to dovolj za prevzem stanovanja. Kupnino naj bi sklad tej osebi vrnil, ta oseba pa naj bi to kupnino spet nakazala. To naj bi se nekajkrat ponovilo, zaradi spora pa naj bi ta oseba vložila tožbo. Razplet te tožbe naj bi bil, da je bil sklad primoran izročiti stanovanje, poleg tega pa plačati še 250.000 evrov (zamudnih obresti in sodnih stroškov?). Imam tudi ime in priimek te osebe – kratice so N. J.

– Zanima me, v kateri fazi je ta tožba? Je postala pravnomočna in kdaj?

– Ali drži, da mora sklad po sodbi izročiti stanovanje in plačati še okoli 250.000 evrov? Na kaj se točno nanaša ta znesek?

– So moje informacije o sporu točne – lahko še vi poveste, za kaj gre?

– Ali je sklad imel kupnino tega kupca 10+ let na transakcijskem računu?

– Ali je sklad stanovanje, za katerega je ta oseba nakazala denar, potem prodal? Ali je bilo vsa ta leta prazno?

– Če je sklad prodal stanovanje, katero stanovanje bo izročil temu kupcu? Kakšen je načrt?

– Če je sodišče ugodilo temu kupcu, domnevam, da tudi drugim kupcem ne bi bilo treba plačati dodatnih stroškov za prevzem stanovanja. Se s to sodbo odpira možnost, da kupci zahtevajo povračilo z zamudnimi obrestmi vred?

Odgovor na novinarska vprašanja:

Vezano na vaša novinarska vprašanja, ki smo jih prejeli 18.10.2019 vam podajamo naslednji odgovor:

Stanovanjski sklad RS konkretnih odgovorov in podatkov o posameznih kupcih in stanju njihovih morebitnih zahtev, podatkov iz zaključenih sodnih ali izvensodnih postopkov ali poteka sodnih postopkov, ne more posredovati zaradi varstva osebnih podatkov in dejstva, da bi na podlagi posredovanih podatkov lahko ugotovili njihovo identiteto skladno s 3. alinejo 1. odstavka 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja in Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Tako vašim trditvam ne pritrjujemo in jih ne zanikamo. Ob tem naj dodamo, da so morebitni novi zahtevki iz naslova nakupov stanovanj na Poljanskem nabrežju v Ljubljani (vi jih imenujete projekt Mesarska) ter plačila morebitnih dodatnih stroškov v povezavi z lokacijo po podatkih naših evidenc in skladno z veljavno zakonodajo, že zastarani.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Novinarsko vprašanje:

Spoštovani, prejel sem vaše sporočilo za javnost, v katerem nas obveščate da je DUTB odplačno prenesel zemljišča na republiški stanovanjski sklad. Nas zanimajo predvsem zemljišča v Liskurju v Rožni Dolini pri Novi Gorici. V izjavi direktorja je navedeno, da sklad »namreč za nakup teh nepremičnin in morebitno gradnjo nima zagotovljenih finančnih sredstev ali stalnih oziroma sistemskih virov financiranja, kar je bilo znano že ob sprejetju sklepa junija 2019«.

Sklepam, da to pomeni, da so zemljišča sicer pridobljena, a za zdaj sklad na njih še ne bo gradil, ker za to še nima denarja?

Odgovor na novinarsko vprašanje:

Sklad je za plačilo kupnin po vseh treh pogodbah zaprosil ustanovitelja za dokapitalizacijo in upa, da bo z novo zakonodajo oz. z nadaljnjimi dokapitalizacijami pridobil ostala sredstva, da bo lahko v čim krajšem času na vseh treh lokacijah pričel z gradnjo javnih najemnih stanovanj.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Novinarska vprašanja

Pozdravljeni, imel bi par vprašanj, povezanih s prenosom zemljišč DUTB na republiški stanovanjski sklad. Ko je vlada sprejela sklep, po katerm je morala Družba za upravljanje terjatev bank tri najprimernejše nepremičnine v svoji lasti prodati republiškemu stanovanjskemu skladu, je bilo rečeno, da bo sklad za zanimiva zemljišča ob Parmovi cesti, na območju kamnoloma Podutik, v Rožni dolini in za tovarno Rašica v Zgornjih Gameljnah v Ljubljani ter zemljišči na Vrhniki in v Šmarjah pri Kopru do konca leta pripravil ustrezno strokovno utemeljitev »primernosti prenosa posamezne nepremičnine in potreb po gradnji javnih najemnih stanovanjih po lokacijah«.

– Ste to strokovno utemeljitev pripravili?

– Kaj ste zapisali v strokovno utemeljitev?

– Za katera zemljišča ste ugotovili, da bi bil prenos z DUTB na sklad primeren?

– Ali boste pogodbe za nakup treh zemljišč podpisali v vsakem primeru, tudi če še ne boste zagotovo vedeli, da bo sklad dokapitaliziran?

Odgovori na novinarska vprašanja

Sklep Vlade RS, z dne 13. 6. 2019, ne ureja izvedbe prenosov nepremičnin 2. faze, ki se nahajajo v drugi skupini t. i.  primernih lokacij v prilogi sklepa. Gre za nepremičnine na lokacijah Parmova, Ljubljana, RE ID 31, Vrhnika RE ID 5022, Rožna Dolina, Ljubljana RE ID 6198, Podutik – kamnolom, Ljubljana RE ID 6249, Zgornje Gameljne, za tovarno Rašica RE ID 5119, Šmarje pri Kopru RE ID 45015, ki so bile junija 2019 ob splošnem preliminarnem pregledu ugotovljene kot potencialno primerne za nadaljnjo preučitev primernosti pridobitve od DUTB. SSRS je zanje predlagal brezplačen prenos.

V času od 13. 6.2019 do sedaj je SSRS z DUTB izvajal aktivnosti le izključno za nakup prvega paketa nepremičnin na treh lokacijah za katere bo SSRS z DUTB podpisal pogodbe in skladno s sklepom NS SSRS predlagal Vladi RS dokapitalizacijo za znesek neto cene in pripadajočih davkov.

Sklep vlade RS za drugi paket še ni sprejet. Glede na navedeno strokovni pregledi, ogledi lokacij, podatki, listine in cenitve za nepremičnine še niso pridobljene ter ni mogoče podati opredelitve – ocene predvidenih finančnih posledic za realizacijo prenosov glede na obseg in dinamiko prenosov. Prav tako SSRS glede na navedeno ne more podati kočne pisne potrditve glede primernosti oz. ustreznosti lokacij, ki bi vključevala tudi časovni vidik prenosov in izvedbe gradenj. SSRS tudi za nakup teh nepremičnin in morebitno gradnjo nima zagotovljenih finančnih sredstev ali stalnih oziroma sistemskih virov financiranja, v primeru da pa bi prišlo do brezplačnega prenosa na SSRS  bi to imelo pozitivne učinke na nadaljnje zagotavljanje javnih najemnih stanovanj ter višino najemnine.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Novinarska vprašanja:

na STA bi prosili za podatke o prenosu zemljišč za gradnjo stanovanj z DUTB na SSRS – g. Remec je danes potrdil, da so pogodbe podpisane, prosili bi pa še za podatek o tem,
-koliko je vredna katera pogodba in ali ima sklad zagotovljena sredstva za ta namen,
-koliko stanovanj je na posameznem zemljišču predvidenih,
-kdaj bodo stanovanja predvidoma zgrajena.
Ali potekajo pogovori o prenosu še kakšnih drugih zemljišč z DUTB na SSRS? Če da, katera so ta zemljišča in kdaj bi lahko do prenosa prišlo.

Odgovori na novinarska vprašanja:

Spoštovani, Stanovanjski sklad RS in DUTB sta vse tri nakupne pogodbe danes vsebinsko uskladila. Vsaka stranka izvaja trenutno standardne notranje postopke za potrjevanje. Stanovanjski sklad RS ima soglasje svojega nadzornega organa k sklenitvi pogodb že pridobljeno. Pričakujemo, da bodo pogodbe veljavno sklenjene do 31.10.2019.

Zazidljiva zemljišča Podutik Glince, Ljubljana: 8.900.000 EUR  brez davka  oziroma z davkom    10.730.675,55  EUR; trenutno je predvidenih 372 stanovanj

Zemljišča za gradnjo Rožna dolina, Nova Gorica: 440.000 EUR  brez davka   oziroma z davkom 536.800,00  EUR trenutno  je predvidenih 37 stanovanj in 25 vrstnih hiš

Nepozidana stavbna zemljišča Brod-Drage, Novo mesto: 820.000 EUR  brez davka  oziroma z davkom 1.000.400,00  EUR trenutno je predvidenih 180 stanovanj in 65 vrstnih hiš

Skupaj: 10.160.000 EUR  brez davka oziroma z davkom     12.267.875,55  EUR

Stanovanjski sklad RS bo skladno s sklepom Nadzornega sveta predlagal Vladi RS, ki zastopa njegovega ustanovitelja, dokapitalizacijo za plačilo vseh kupnin po prodajnih pogodbah.

O konkretnih datumih izgradnje je preuranjeno govoriti, saj Stanovanjski sklad RS nima zagotovljenih virov za financiranje izgradnje, prav tako pa nima zagotovljenega stalnega in sistemskega financiranja iz česar bi lahko financiral gradnjo. Sklad bo po pridobiti nepremičnin preučil, ali je potrebno sprožiti tudi ustrezne postopke sprememb prostorskih aktov za boljši izkoristek in prostorsko optimizacijo nepremičnin. Z Mestno občino Novo mesto imamo podpisano Pismo o nameri za sodelovanje na delu nepremičnin, kjer je predvidena gradnja vrstnih hiš in pri zagotovitvi komunalnega opremljanja. Enak dogovor smo predlagali tudi Mestni občini Nova Gorica in upamo, da ga bodo sprejeli, saj smo pred nakupom z njihove strani prejeli pozitivne odzive.

V prilogi sklepa Vlade RS z dne 13.6.2019 je naveden tudi drugi paket nepremičnin za postopni prenos, ki pa jih predmetni sklep trenutno ni zajel. Stanovanjski sklad RS tudi za nakup teh nepremičnin in morebitno gradnjo nima zagotovljenih finančnih sredstev ali stalnih oziroma sistemskih virov financiranja, v primeru da pa bi prišlo do brezplačnega prenosa na Stanovanjski sklad RS bi to imelo pozitivne učinke na nadaljnje zagotavljanje javnih najemnih stanovanj ter višino najemnine.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani, vezano na vaša novinarska vprašanja, vam v nadaljevanju pošiljamo odgovore.

Ali bo po vaši splošni oceni novi stanovanjski zakon omogočil večjo dostopnost do javnih najemnih stanovanj in gradnjo teh stanovanj, kar naj bi bil eden od ciljev tega zakona? V kolikšni bo omogočil uresničitev načela, da je stanovanje človekova pravica? 

Država je z ReNSP15-25 določila prednostne cilje stanovanjske politike in opredelila kazalnike za njeno spremljanje, z novo stanovanjsko zakonodajo pa jih želi prenesti v dejansko izvajanje na državno in lokalno raven. Četudi ReNSP15-25 nima podrobnejših opredelitev finančnih virov za njeno izvajanje in za izvajanje ukrepov iz novega stanovanjskega zakona, bo vpliv nekaterih izboljšav iz stanovanjske zakonodaje (spremembe najemnine, dodatne subvencije, itd.) deloma pozitivno vplival na izvajanje ReNSP15-25. Večjo dostopnost javnih najemnih stanovanj in gradnjo novih javnih najemnih stanovanj naj bi, če sledimo predlogu zakopa dosegli z uvedbo stroškovne najemnine in drugimi ukrepi zakona, zlasti z javno najemno službo. Menimo, da stroškovna najemnina zgolj odpravlja razliko med nerevalorizirano neprofitno najemnino in k zagotavljanju večjega števila javnih najemnih stanovanj ne bo bistveno pripomogla, predlog zakona namreč ne določa sistemskih in trajnih virov financiranja za Stanovanjski sklad RS. Ker je Stanovanjski sklad RS glavni izvajalec ReNSP15-25 vsekakor menimo, da bi mu morali biti sočasno z novo zakonodajo biti zagotovljeni sistemski in stalni viri financiranja ter tudi možnosti kadrovskih okrepitev Stanovanjskega sklada RS, saj bo sicer izvajanje novih ukrepov na državni ravni žal okrnjeno ali celo onemogočeno, v prihodnje pa se bomo v državi kljub dobrim namenom vseh vpletenih in odgovornih ponovno srečevali s kritikami o nedoseganju ciljev/kazalnikov opredeljenih v ReNSP15-25 ter iskali razloge in odgovorne za nastalo situacijo.

Ob tem poudarjamo, da je Ustava Republike Slovenije, ki je veljala skupaj s številnimi amandmaji do 23.decembra 1991, do razglasitve nove ustave, v 206. členu jamčila stanovanjsko pravico na stanovanju v družbeni lastnini. S to pravico je ustava občanom zagotavljala pravico, da pod pogoji, ki jih določa zakon, trajno uporabljajo takšno stanovanje za zadovoljevanje osebnih in družinskih stanovanjih potreb. Ustava RS iz leta 1991 pa ne jamči več stanovanjske pravice kot ene od človekovih pravic, pač pa vsebuje v poglavju o gospodarskih in socialnih razmerjih določbo (78.člen), da država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje.

Koliko takšnih javnih najemnih stanovanj po vaši oceni, glede na povpraševanje, ki ga zaznavate, primanjkuje na ravni držav in koliko na območju Savinjske regije, če razpolagate s takšnim podatkom?

Po obstoječih raziskavah je v Sloveniji skupaj 852.000 stanovanj, od tega 170.000 nenaseljenih.

Stanovanjski sklad RS na nivoju statističnih regij izvaja preverjanje dejanskih potreb po različnih oblikah bivanja; iz zadnje ankete v letu 2019 izhaja na področju Savinjske regije potreba po 1.176 javnih najemnih stanovanjih.

Ali ima morda zdaj kakšen fond najemnih stanovanj na območju Savinjske regije in s koliko stanovanjskimi enotami razpolagate?

Stanovanjski sklad RS ima na območju Savinjske regije 591 neprofitnih najemnih stanovanj in 18 javnih najemnih stanovanj.

Ali bo uvedba stroškovne najemnine in namesto sedanje neprofitne tisti ustrezni dodatni vir, ki bo SSRS omogočil gradnjo in nakup javnih najemnih stanovanj ter njihovo vzdrževanje?

Odgovor je podan pri prvem vprašanju.

S kakšnimi težavami se soočate ob sedanjem sistemu, v okviru obstoječega stanovanjskega zakona, ko gre za gradnjo in nakup javnih najemnih stanovanj?

Odgovor je podan pri prvem vprašanju in ga povzemamo: odsotnost ustrezne zakonske ureditve, odsotnost sistemskih in stalnih virov financiranja Stanovanjskega sklada RS ter kadrovske omejitve.

Ali bo novi stanovanjski zakon v omogočil, da bodo tudi mladi lažje prišli do stanovanja, kar naj bi tudi bil eden od ciljev novega zakona?

Odgovor je smiselno podan pri prvem in zadnjem vprašanju.

Kaj je namen javne najemniške službe, ki jo boste ustanovili na SSRS in kako naj bi delovala? Koliko praznih stanovanj (ki jih je po nekaterih ocenah približno 170 tisoč, bi lahko na tak način prišlo na trg po vaši oceni?)

Določbe glede tega instituta v zakonu še niso podrobno opredeljene in bodo opredeljene z uredbo, mišljeno pa je, da bi zasebni lastniki nepremičnin, ki so primerne za najem lahko oddale za najem oziroma podnajem. Namen je aktiviranje nezasedenih ali funkcionalno neustreznih stanovanj v zasebni lasti, kar pa ni podprto s pričakovanji in spodbudami ciljnih skupin, tako na strani potencialnih najemnikov kot potencialnih najemodajalcev. Glede na številne dodatne pristojnosti in naloge, ki jih predlog SZ-2 nalaga Stanovanjskem skladu RS v povezavi z javno najemno službo in upoštevajoč, da zakon nima prehodne določbe glede njene ustanovitve, se o tem institutu še ne moremo izjasniti, saj se postavlja veliko vprašanj o njej. Za več informacij se prosimo obrnite na pripravljavca zakona.

Koliko bodo lahko k omilitvi stanovanjske stiske prispevale zadruge in na kakšen namerava SSRS sodelovati pri njihovem delovanju?

ReNSP15-25 tega instituta ne opredeljuje podrobno in ga postavlja med alternativne ukrepe. Finančni viri in kadri ter druge pravne podlage za izvajanje določb, ki so sedaj predvideni v predlogu zakona še niso vzpostavljeni. S podatki o tem koliko bodo lahko k omilitvi stanovanjske stiske prispevale zadruge ali z analizami na tem področju ne razpolagamo.

Kakšno je vaše mnenju o sporočilu filma Pritisk, ki osvetljuje stanovanjsko problematiko z vidika zagotavljanja in ohranjanja stanovanj odnosu do interesov zasebnih nepremičninski družb in kakšna mora biti pri tem vloga SSRS?

Dejstvo je, da je tudi v Sloveniji vedno bolj otežen dostop določenim ranljivim skupinam prebivalstva do stanovanj in sicer še posebej najemnih stanovanj. Temeljni pogoj za implementacijo javne najemniške službe je vsekakor vključitev vseh potrebnih deležnikov na ravni države, tako v smislu pogojev za delovanje kot tudi priprave ustreznih zakonskih podlag, ki bodo urejale to področje. Predpogoj za vzpostavitev, delovanje in interes tako institucij kot državljanov v javno najemniško službo je ustrezna zakonska ureditev ter vzpostavitev zaupanja.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS