Novinarska vprašanja:

Zanima nas, ali je že znano, kako naj bi potekala pripojitev obeh kapitalskih naložb na Stanovanjski sklad RS? Kaj se bo zgodilo z zaposlenimi v teh dveh podjetjih? Ali to pomeni ukinitev omenjenih dveh podjetij? Ali/Kako se bo s pripojitvijo spremenilo upravljanje stanovanj, s katerimi zdaj upravljata družbi? Zakaj je sploh potrebna pripojitev?

Odgovor na novinarska vprašanja:

Vlada RS je kot ustanovitelj Stanovanjskega sklada RS v letu 2018 sprejela sklep s katerim je Stanovanjskemu skladu RS naložila pripojitev hčerinskih družb Stanovanjsko podjetje d.o.o. in Spekter d.o.o.. Vlada RS je za pomoč in koordinacijo pri izvedbi pripojitve predmetnih kapitalskih naložb ustanovila Medresorsko delovno skupino in v njo imenovala njene člane iz več ministrstev. Na kakšen način se bo sklep uresničil še ni dorečeno, zato o pomenu pripojitve za zaposlene v obeh družbah in za stanovanjski fond še ni mogoče podati informacij.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovana, vezano na vaša novinarska vprašanja, vam v nadaljevanju pošiljamo odgovore.

Ključen cilj stanovanjskega zakona naj bi bilo, kot so predstavniki ministrstva povedali včeraj, povečanje števila javnih najemnih stanovanj. Gradnjo novih javnih najemnih stanovanj naj bi dosegli z uvedbo stroškovne najemnine: stroškovna najemnina naj bi Stanovanjskemu skladu RS prinesla več sredstev, sklad pa naj bi ta povečana sredstva investiral v gradnjo novih javnih najemnih stanovanj in nakup stavbnih zemljišč. Je to pravi način, da dosežemo večje število javnih najemnih stanovanj?

Menimo, da stroškovna najemnina zgolj odpravlja razliko med nerevalorizirano neprofitno najemnino in k zagotavljanju večjega števila javnih najemnih stanovanj ne bo bistveno pripomogla.

Neustrezna višina neprofitne najemnine je verjetno le eden od razlogov za krčenje fonda javnih najemnih stanovanja. Kje so drugi razlogi? Ali jih predlog stanovanjskega zakona ustrezno naslavlja?

Krčenje javnega fonda stanovanj je zlasti povezano s staranjem stanovanjskega fonda, strožjimi zahtevami glede standardov, ki jih morajo dosegati stanovanja, da so primerna za najem (energetske zahteve) in posledičnimi vlaganji lastnikov ter z odsotnostjo stalnih virov financiranja za subjekte, ki so lastniki nepremičnin v javnem fondu stanovanj. Zakon sicer prinaša večjo možnost zadolževanja, hkrati pa opozarjamo, da želi to zajeziti, saj prinaša novo načelo iz ReNSP15-25, in sicer, da bo moral lastnik javnega stanovanja vsako prodano javno stanovanje (brez razlikovanja zakaj ga prodaja, ali gre za staro ali novo stanovanje,….) nadomestiti z drugim primernim stanovanjem v roku enega leta. Izjema je le prodaja Stanovanjskemu skladu RS ali če bi to za prodajalca pomenilo prekoračitev zakonsko določene meje zadolževanja. Več o tem načelu iz zakona ni razvidno.

Na ministrstvu ugotavljajo, da s strani zasebnih investitorjev ni interesa za vlaganje v stanovanjsko gradnjo v javnem interesu. Kako bi moralo po vašem spodbuditi gradnjo javnih najemnih stanovanj?

Zasebni sektor deluje po profitnem načelu in v javno zasebne projekte / gradnjo v javnem interesu načeloma ne vstopa, saj so taki projekti z vidika tveganj, ki jih morajo prevzemati, nadzora, ki se vzpostavi ob sodelovanjih z javnim sektorjem ter zaradi nezmožnosti doseganja profitov oz. večjih zaslužkov ali ugodnosti, nezanimivi. Prav tako sodelovanje v takih projektih ni davčno razbremenjeno oziroma nagrajeno. Gradnjo javnih najemnih stanovanj bi spodbudili sistemski in stalni viri financiranja javnih subjektov, ki delujejo na tem področju. Stanovanjski sklad RS takega vira nima, na kar že dalj časa opozarja.

Ena izmed pomembnih novosti, ki jih prinaša stanovanjski zakon, je tudi javna najemniška služba, ki naj bi delovala v okviru Stanovanjskega sklada RS. Kakšna je ideja te službe? Da bi lastniki zasebnih stanovanj ta stanovanja oddali preko Stanovanjskega sklada RS?

Določbe glede tega instituta v predlogu zakona še niso podrobno opredeljene, predvideno je, da bodo opredeljene z uredbo. Mišljeno je, da bi zasebni lastniki nepremičnin, ki so primerne za najem lahko oddale za najem oziroma podnajem. Glede na številne dodatne pristojnosti in naloge, ki jih predlog SZ-2 nalaga Stanovanjskem skladu RS v povezavi z javno najemno službo in upoštevajoč, da zakon nima prehodne določbe glede njene ustanovitve, se o tem institutu še ne moremo izjasniti, saj se postavlja veliko vprašanj o njej. Za več informacij se prosimo obrnite na pripravljavca zakona.

Ali se bodo ta stanovanja potem oddajala kot javna ali zasebna?

Če prav razumemo določbo 98. člena predloga SZ-2 naj bi se oddajala v najem in podnajem kot javna in po stroškovni najemnini. Za več informacij se prosimo obrnite na pripravljavca zakona.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani, vezano na vaša novinarska vprašanja, vam v nadaljevanju pošiljamo odgovore.

Izvedel sem, da naj bi stanovanjski sklad na višjem sodišču izgubil tožbo proti 581 etažnim lastnikom na Mesarski ulici. Zanima me:

Kakšen je sedaj načrt sklada – boste pristopili k odpravi napak iz tožbe in kdaj lahko etažni lastniki pričakujejo, da se bo odpravljanje napak pričelo?

Ste se tekom tožbe seznanili, koliko sredstev boste morali nameniti za odpravo napak?

Kot ste navedli smo v oktobru prejeli sodbo višjega sodišča v zadevi etažnih lastnikov proti Stanovanjskemu skladu RS (v nadaljevanju SSRS). Odločitev je pravnomočna in s tem izvršljiva v delu, ki se nanaša na odpravo napak, glede katerih je sodišče zahtevkom tožnikom ugodilo. Glede na vsebino prejete sodbe višjega sodišča v povezavi s sodbo okrožnega sodišča preverjamo napake, ki bi jih po sodbi morali odpraviti in preučujemo kakšne postopke bi morali izvesti za odpravo in kakšne bi bile finančne posledice za SSRS.  Zoper predmetno sodbo lahko v roku 30 dni od prejema SSRS vloži predlog za dopustitev revizije. O morebitni vložitvi takega predloga se bomo odločili do izteka roka.

Glede na to, da imate odprtih več takih sodnih sporov – koliko sredstev ste rezervirali (rezervacije), če bi se postopki iztekli skladu v škodo?

SSRS ima za odškodnine, kazni in odhodke vezane na prejete sodbe planirana sredstva v vsakokratnih finančnih načrtih. Na ta način načrtuje finančne učinke sodb v okviru razpoložljivih virov sredstev. V letih 2019 in 2020 je načrtovani odhodek po 400.000 EUR letno (Poslovni in finančni načrt SSRS za leti 2019 in 2020).  Vpliv na poslovni izid in namensko premoženje imajo dejansko realizirani odhodki – torej v primeru odprave napak zneski za dejansko izvedbo odprave napak. Višina vseh finančnih posledic sodbe še ni znana, kot tudi ne v kakšnem času je možno dejansko izvesti odpravo napak.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani, vezano na novinarska vprašanja, v nadaljevanju podajamo odgovore.

Kako komentirate uvedbo stroškovne najemnine in stanovanjskega dodatka?

Stroškovna najemnina zgolj odpravlja razliko med nerevalorizirano neprofitno najemnino. Stanovanjski dodatek – subvencija pa bo olajšala plačevanje te razlike upravičencem z nižjimi družinskimi dohodki.

Višina stroškovne najemnine naj bi znašala od 5 do 7 evrov na kvadratni meter. Kaj se lahko pokrije s tako najemnino? Tudi stalen proces gradnje novih stanovanj?

Višina najemnine omogoča vzdrževanje in ohranjanje obstoječega najemnega stanovanjskega fonda. Za stalen proces gradnje novih stanovanj in potencialne rekonstrukcije bi bilo potrebno z zakonodajo zagotoviti sistemski vir financiranja oziroma sredstva iz proračuna RS, kot je bilo napovedano v koalicijskem sporazumu 2018 – 2022 (0,4% BDP).

Kakšen učinek bo imelo predlagano višje zadolževanje Stanovanjskega sklada RS?

Višja zadolžitev Stanovanjskega sklada RS bo omogočila dodaten finančni vir za realizacijo programov in projektov na stanovanjskem področju, pri čemer je treba izpostaviti, da samo zadolževanje, brez dodatnega sistemskega in stalnega vira financiranja za Stanovanjski sklad RS, ne bo dolgoročno bistveno pripomoglo k uresničitvi ciljev ReNSP15-25, saj je potrebno za zadolževanje zagotoviti ustrezna jamstva in uspešno delovanje Stanovanjskega sklada RS, iz prihodkov katerega se posojila lahko vračajo.

Je realno, da bo država zagotovila dovolj denarja za napovedane nove ukrepe?

Država je z ReNSP15-25 določila prednostne cilje stanovanjske politike in opredelila kazalnike za njeno spremljanje, z novo stanovanjsko zakonodajo pa jih želi prenesti v dejansko izvajanje na državno in lokalno raven. Četudi ReNSP15-25 nima podrobnejših opredelitev finančnih virov za njeno izvajanje in za izvajanje ukrepov iz novega stanovanjskega zakona, bo vpliv nekaterih izboljšav iz stanovanjske zakonodaje (spremembe najemnine, dodatne subvencije, itd.) zagotovo pozitivno vplival na izvajanje ReNSP15-25. Ker pa je Stanovanjski sklad RS glavni izvajalec ReNSP15-25 vsekakor menimo, da bi mu morali biti sočasno z novo zakonodajo biti zagotovljeni sistemski in stalni viri financiranja ter tudi možnosti kadrovskih okrepitev Stanovanjskega sklada RS, saj bo sicer izvajanje novih ukrepov na državni ravni žal okrnjeno ali celo onemogočeno, v prihodnje pa se bomo v državi kljub dobrim namenom vseh vpletenih in odgovornih ponovno srečevali s kritikami o nedoseganju ciljev/kazalnikov opredeljenih v ReNSP15-25 ter iskali razloge in odgovorne za nastalo situacijo.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Novinarska vprašanja:

Predlog za nov stanovanjski zakon je finančno zelo ugoden za stanovanjski sklad, saj naj bi sklad po tem predlogu dobil več denarja iz najemnin, prav tako se bo sklad pri bankah lahko več  zadolžil.

Ali v skladu podpirate tak zakon oz. kako ga komentirate?

Ste sodelovali pri pripravi zakona?

Pod vašim okriljem naj bi zaživela tudi javna služba za najemniško upravljanje – koliko ljudi bi zaposlovala (ocena)?

Odgovori na novinarska vprašanja:

Stanovanjski sklad RS ni sodeloval pri pripravi vseh analiz in vsebin / delov predmetnega predloga novega Stanovanjskega zakona, zato se bo šele po podrobnejši preučitvi lahko opredelil do posameznih vsebin – členov ter ali posamezne rešitve v njem strokovno in vsebinsko podpira. Vsekakor pa je treba ugotoviti, da je bil nov zakon napovedan že z ReNSP15-25 in pozdravljamo dejstvo, da je ministrstvo predlog pripravilo ter da bo skozi javno obravnavo najširši javnosti omogočeno, da se do predlogov v njem izjasni. Kot ostali subjekti bomo tudi na Stanovanjskem skladu RS v času javne obravnave pripravili svoja stališča in predloge do posameznih predlaganih rešitev. Preučili bomo potencialne izboljšave, dodatne naloge in finančne posledice, ki jih zakon prinaša za Stanovanjski sklad RS, saj takšna analiza ni priložena predlogu zakona. Glede zakonske ali podzakonske ureditve javne najemniške službe nam ni znano več kot je navedeno v 98. in 99. členu predloga.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovana, vezano na vaša novinarska vprašanja, vam v nadaljevanju pošiljamo odgovore.

Na Ravnah na Koroškem deluje Stanovanjsko podjetje, kaj konkretno to pomeni zanj? V javnosti se pojavljajo govorice, da se ga bo pripojilo k republiškemu stanovanjskemu skladu. Lahko prosim to komentirate. In kdaj naj bi se to zgodilo, kaj to pomeni za zaposlene v SP Ravne ter koliko jih je na Ravnah  in s koliko stanovanji upravljajo? Kdaj bi se lahko zgodila pripojitev, še letos?

Vlada RS je kot ustanovitelj Stanovanjskega sklada RS v letu 2018 sprejela sklep s katerim je Stanovanjskemu skladu RS naložila pripojitev hčerinskih družb Stanovanjsko podjetje d.o.o. in Spekter d.o.o.. V preteklem tednu je Vlada RS za pomoč in koordinacijo pri izvedbi pripojitve predmetnih kapitalskih naložb ustanovila Medresorsko delovno skupino in v njo imenovala njene člane iz več ministrstev. Na kakšen način se bo sklep uresničil še ni dorečeno, zato o pomenu pripojitve za zaposlene v obeh družbah in za stanovanjski fond še ni mogoče podati informacij.

Deluje v Sloveniji še katero drugo stanovanjsko podjetje in kje, ga čaka podobna usoda? Kak je namen teh pripojitev?

Stanovanjski sklad RS ne razpolaga s podatki ali v Sloveniji deluje še katero drugo stanovanjsko podjetje z enakim statusom. Namen pripojitve s strani ustanoviteljice RS, pa je bil celovita ureditev delovanja Stanovanjskega sklada RS, javnega sklada.

Zanima me še nakup stanovanj v Slovenj Gradcu, v bloku, ki ga gradi zasebnik.

Lani ste mi sporočili, da boste odkupili stanovanja, to še drži in koliko? Koliko boste primaknili h gradnji? Kaj boste s stanovanji, jih boste ponudili v najem, kakšna bo cena,  kdo se bo lahko prijavil na razpis? Do kdaj bo blok dokončan in stanovanja na voljo?

Stanovanjski sklad RS je preko Javnega poziva za nakup stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj (https://ssrs.si/razpisi/odprti-javni-pozivi-in-razpisi/javni-poziv-za-nakup-stanovanj/ ) sklenil prodajno pogodbo za nakup dveh stavb s po desetimi stanovanji, skupno torej dvajset stanovanj z 20 parkirnimi mesti v Slovenj Gradcu. Stanovanja bodo namenjena oddajanju, skladno z razpisom za oddajo stanovanj v najem (https://ssrs.si/oddaja/razpis-za-oddajo-stanovanj-v-najem/ ).

Stanovanja morajo biti Stanovanjskemu skladu RS predana najkasneje do 30.09.2020. Po prevzemu stanovanj jih bomo nemudoma preko javnega razpisa oddali .

Se obeta še kakšna podobna zgodba kje drugje na Koroškem, kje in kdaj?

Trenutno ne razpolagamo z nobeno drugo vlogo ali investicijskim projektom s Koroške.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Novinarska vprašanja:

V čem vi vidite prednost tega, da se doslej dve samostojni pravni osebi, torej Stanovanjsko podjetje Ravne na Koroškem in Spekter d.o.o. Trbovlje pripojita vašemu republiškemu Stanovanjskemu skladu (doslej sta bili to vaši samojstojni enoti). Je mogoča tu kakšna racianolizacija razen te, da bosta dve direktorski plači manj?

Skratka, kako komentirate ukinitev in kaj to pomeni za vas, torej Stanovanjski sklad RS? Bo tako lažje upravljati s stanovanji?

Odgovor na novinarska vprašanja:

Spoštovani, vezano na vaše novinarsko vprašanje vam podajamo naslednji odgovor:

Vlada RS je kot ustanovitelj Stanovanjskega sklada RS v letu 2018 sprejela sklep s katerim je Stanovanjskemu skladu RS naložila pripojitev hčerinskih družb Stanovanjsko podjetje d.o.o. in Spekter d.o.o.. V preteklem tednu je Vlada RS za pomoč in koordinacijo pri izvedbi pripojitve predmetnih kapitalskih naložb ustanovila Medresorsko delovno skupino in v njo imenovala njene člane iz več ministerstev. Na kakšen način bo izvedena pripojitev še ni dorečeno, zato o pomenu pripojitve za zaposlene v obeh družbah in za stanovanjski fond še ni mogoče podati informacij.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Novinarsko vprašanje:

Pozdravljeni, ali drži informacija, da se pripravljate na priključitev Stanovanjskega podjetja Ravne in podjetja Spekter iz Trbovelj k Stanovanjskemu skladu RS? Kaj bo takšna odločitev pomenila za zaposlene v obeh podjetjih in kaj za stanovanjski fond, s katerim upravljata?

Odgovor na novinarsko vprašanje:

Spoštovani, vezano na vaše novinarsko vprašanje vam podajamo naslednji odgovor:

Vlada RS je kot ustanovitelj Stanovanjskega sklada RS v letu 2018 sprejela sklep s katerim je Stanovanjskemu skladu RS naložila pripojitev hčerinskih družb Stanovanjsko podjetje d.o.o. in Spekter d.o.o.. V preteklem tednu je Vlada RS za pomoč in koordinacijo pri izvedbi pripojitve predmetnih kapitalskih naložb ustanovila Medresorsko delovno skupino in v njo imenovala njene člane iz več ministerstev. Na kakšen način bo izvedena pripojitev še ni dorečeno, zato o pomenu pripojitve za zaposlene v obeh družbah in za stanovanjski fond še ni mogoče podati informacij.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Novinarska vprašanja:

Spoštovani, zanima me, na kateri točki je projekt izgradnje stanovanj v okviru Skupnosti za mlade Gerbičeva.

Zanima me tudi, koliko bo okvirna najemnina stanovanjskih enot (omenjal se je znesek 100 evrov mesečno).

Zanima me še, kdaj bo izvajalec začel z deli in kdaj je predvidena vselitev prvih stanovalcev.

Koliko je ocenjena vrednost investicije in kdo je izvajalec del?

Kdaj ocenjujete, da bo objekt zgrajen oziroma kdaj se bodo vanj lahko vselili prvi stanovalci. Razumem, da težko določite natančen datum, a gotovo imate kakšno oceno. Je to v drugi polovici 2020 ali morda v letu 2021?

Odgovori na novinarska vprašanja:

Spoštovani,

Projekt Skupnosti za mlade Gerbičeva je trenutno v fazi podpisovanja pogodbe z izvajalcem del.

Ciljna cena za posteljo po investicijskem programu je bila 100 eur / posteljo. Končna cena po enoti, v odvisnosti na število postelj, pa bo določena glede na dejanske stroške investicije in odločitev Nadzornega sveta Stanovanjskega sklada RS.

Najugodnejši ponudnik na razpisu je bilo podjetje Dema Plus d.o.o., uvedba v delo se predvideva konec meseca oktobra 2019. Rok za pridobitev uporabnega dovoljenja je 15 mesecev. Ocenjena vrednost del je 5.054.277,00 EUR.

Predviden zaključek gradnje je v letu 2021.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Novinarsko vprašanje: 

Spoštovani, pošiljamo vam naslednja vprašanja v zvezi z nakazili podjetju Polfin d.o.o.. Zanima nas:

1) Na kakšni podlagi ste Polfinu v letu 2015 nakazali 672 tisoč evrov denarnih sredstev?

2) Od katerih podjetij konkretno je Polfin odkupoval terjatve do stanovanjskega sklada?

Odgovor na novinarsko vprašanje:

Spoštovani, vezano na vaše novinarsko vprašanje, vam v nadaljevanju pošiljamo odgovor.

Stanovanjski sklad RS je skladno s sklenjeno gradbeno pogodbo št. JN 3/2012 s SGP Tehnik d.d. – v stečaju in Javno razsvetljavo d.d. za izgradnjo večstanovanjskih objektov na območju Brda v Ljubljani (enota F 5.2), na podlagi poslanih obvestil o odstopu terjatev Javne razsvetljave d.d. izvedel tri nakazila družbe Polfin d.o.o., Ljubljana:

191.799,53 EUR dne 13.8.2016,

182.013,76 EUR dne 3.9.2015,

298.736,29 EUR dne 9.11.2015.

Terjatve do Stanovanjskega sklada RS je družbi Polfin d.o.o., Ljubljana, odstopila Javna razsvetljava d.d., Ljubljana.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS