Novinarska vprašanja:

na STA bi prosili za podatke o prenosu zemljišč za gradnjo stanovanj z DUTB na SSRS – g. Remec je danes potrdil, da so pogodbe podpisane, prosili bi pa še za podatek o tem,
-koliko je vredna katera pogodba in ali ima sklad zagotovljena sredstva za ta namen,
-koliko stanovanj je na posameznem zemljišču predvidenih,
-kdaj bodo stanovanja predvidoma zgrajena.
Ali potekajo pogovori o prenosu še kakšnih drugih zemljišč z DUTB na SSRS? Če da, katera so ta zemljišča in kdaj bi lahko do prenosa prišlo.

Odgovori na novinarska vprašanja:

Spoštovani, Stanovanjski sklad RS in DUTB sta vse tri nakupne pogodbe danes vsebinsko uskladila. Vsaka stranka izvaja trenutno standardne notranje postopke za potrjevanje. Stanovanjski sklad RS ima soglasje svojega nadzornega organa k sklenitvi pogodb že pridobljeno. Pričakujemo, da bodo pogodbe veljavno sklenjene do 31.10.2019.

Zazidljiva zemljišča Podutik Glince, Ljubljana: 8.900.000 EUR  brez davka  oziroma z davkom    10.730.675,55  EUR; trenutno je predvidenih 372 stanovanj

Zemljišča za gradnjo Rožna dolina, Nova Gorica: 440.000 EUR  brez davka   oziroma z davkom 536.800,00  EUR trenutno  je predvidenih 37 stanovanj in 25 vrstnih hiš

Nepozidana stavbna zemljišča Brod-Drage, Novo mesto: 820.000 EUR  brez davka  oziroma z davkom 1.000.400,00  EUR trenutno je predvidenih 180 stanovanj in 65 vrstnih hiš

Skupaj: 10.160.000 EUR  brez davka oziroma z davkom     12.267.875,55  EUR

Stanovanjski sklad RS bo skladno s sklepom Nadzornega sveta predlagal Vladi RS, ki zastopa njegovega ustanovitelja, dokapitalizacijo za plačilo vseh kupnin po prodajnih pogodbah.

O konkretnih datumih izgradnje je preuranjeno govoriti, saj Stanovanjski sklad RS nima zagotovljenih virov za financiranje izgradnje, prav tako pa nima zagotovljenega stalnega in sistemskega financiranja iz česar bi lahko financiral gradnjo. Sklad bo po pridobiti nepremičnin preučil, ali je potrebno sprožiti tudi ustrezne postopke sprememb prostorskih aktov za boljši izkoristek in prostorsko optimizacijo nepremičnin. Z Mestno občino Novo mesto imamo podpisano Pismo o nameri za sodelovanje na delu nepremičnin, kjer je predvidena gradnja vrstnih hiš in pri zagotovitvi komunalnega opremljanja. Enak dogovor smo predlagali tudi Mestni občini Nova Gorica in upamo, da ga bodo sprejeli, saj smo pred nakupom z njihove strani prejeli pozitivne odzive.

V prilogi sklepa Vlade RS z dne 13.6.2019 je naveden tudi drugi paket nepremičnin za postopni prenos, ki pa jih predmetni sklep trenutno ni zajel. Stanovanjski sklad RS tudi za nakup teh nepremičnin in morebitno gradnjo nima zagotovljenih finančnih sredstev ali stalnih oziroma sistemskih virov financiranja, v primeru da pa bi prišlo do brezplačnega prenosa na Stanovanjski sklad RS bi to imelo pozitivne učinke na nadaljnje zagotavljanje javnih najemnih stanovanj ter višino najemnine.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani, vezano na vaša novinarska vprašanja, vam v nadaljevanju pošiljamo odgovore.

Ali bo po vaši splošni oceni novi stanovanjski zakon omogočil večjo dostopnost do javnih najemnih stanovanj in gradnjo teh stanovanj, kar naj bi bil eden od ciljev tega zakona? V kolikšni bo omogočil uresničitev načela, da je stanovanje človekova pravica? 

Država je z ReNSP15-25 določila prednostne cilje stanovanjske politike in opredelila kazalnike za njeno spremljanje, z novo stanovanjsko zakonodajo pa jih želi prenesti v dejansko izvajanje na državno in lokalno raven. Četudi ReNSP15-25 nima podrobnejših opredelitev finančnih virov za njeno izvajanje in za izvajanje ukrepov iz novega stanovanjskega zakona, bo vpliv nekaterih izboljšav iz stanovanjske zakonodaje (spremembe najemnine, dodatne subvencije, itd.) deloma pozitivno vplival na izvajanje ReNSP15-25. Večjo dostopnost javnih najemnih stanovanj in gradnjo novih javnih najemnih stanovanj naj bi, če sledimo predlogu zakopa dosegli z uvedbo stroškovne najemnine in drugimi ukrepi zakona, zlasti z javno najemno službo. Menimo, da stroškovna najemnina zgolj odpravlja razliko med nerevalorizirano neprofitno najemnino in k zagotavljanju večjega števila javnih najemnih stanovanj ne bo bistveno pripomogla, predlog zakona namreč ne določa sistemskih in trajnih virov financiranja za Stanovanjski sklad RS. Ker je Stanovanjski sklad RS glavni izvajalec ReNSP15-25 vsekakor menimo, da bi mu morali biti sočasno z novo zakonodajo biti zagotovljeni sistemski in stalni viri financiranja ter tudi možnosti kadrovskih okrepitev Stanovanjskega sklada RS, saj bo sicer izvajanje novih ukrepov na državni ravni žal okrnjeno ali celo onemogočeno, v prihodnje pa se bomo v državi kljub dobrim namenom vseh vpletenih in odgovornih ponovno srečevali s kritikami o nedoseganju ciljev/kazalnikov opredeljenih v ReNSP15-25 ter iskali razloge in odgovorne za nastalo situacijo.

Ob tem poudarjamo, da je Ustava Republike Slovenije, ki je veljala skupaj s številnimi amandmaji do 23.decembra 1991, do razglasitve nove ustave, v 206. členu jamčila stanovanjsko pravico na stanovanju v družbeni lastnini. S to pravico je ustava občanom zagotavljala pravico, da pod pogoji, ki jih določa zakon, trajno uporabljajo takšno stanovanje za zadovoljevanje osebnih in družinskih stanovanjih potreb. Ustava RS iz leta 1991 pa ne jamči več stanovanjske pravice kot ene od človekovih pravic, pač pa vsebuje v poglavju o gospodarskih in socialnih razmerjih določbo (78.člen), da država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje.

Koliko takšnih javnih najemnih stanovanj po vaši oceni, glede na povpraševanje, ki ga zaznavate, primanjkuje na ravni držav in koliko na območju Savinjske regije, če razpolagate s takšnim podatkom?

Po obstoječih raziskavah je v Sloveniji skupaj 852.000 stanovanj, od tega 170.000 nenaseljenih.

Stanovanjski sklad RS na nivoju statističnih regij izvaja preverjanje dejanskih potreb po različnih oblikah bivanja; iz zadnje ankete v letu 2019 izhaja na področju Savinjske regije potreba po 1.176 javnih najemnih stanovanjih.

Ali ima morda zdaj kakšen fond najemnih stanovanj na območju Savinjske regije in s koliko stanovanjskimi enotami razpolagate?

Stanovanjski sklad RS ima na območju Savinjske regije 591 neprofitnih najemnih stanovanj in 18 javnih najemnih stanovanj.

Ali bo uvedba stroškovne najemnine in namesto sedanje neprofitne tisti ustrezni dodatni vir, ki bo SSRS omogočil gradnjo in nakup javnih najemnih stanovanj ter njihovo vzdrževanje?

Odgovor je podan pri prvem vprašanju.

S kakšnimi težavami se soočate ob sedanjem sistemu, v okviru obstoječega stanovanjskega zakona, ko gre za gradnjo in nakup javnih najemnih stanovanj?

Odgovor je podan pri prvem vprašanju in ga povzemamo: odsotnost ustrezne zakonske ureditve, odsotnost sistemskih in stalnih virov financiranja Stanovanjskega sklada RS ter kadrovske omejitve.

Ali bo novi stanovanjski zakon v omogočil, da bodo tudi mladi lažje prišli do stanovanja, kar naj bi tudi bil eden od ciljev novega zakona?

Odgovor je smiselno podan pri prvem in zadnjem vprašanju.

Kaj je namen javne najemniške službe, ki jo boste ustanovili na SSRS in kako naj bi delovala? Koliko praznih stanovanj (ki jih je po nekaterih ocenah približno 170 tisoč, bi lahko na tak način prišlo na trg po vaši oceni?)

Določbe glede tega instituta v zakonu še niso podrobno opredeljene in bodo opredeljene z uredbo, mišljeno pa je, da bi zasebni lastniki nepremičnin, ki so primerne za najem lahko oddale za najem oziroma podnajem. Namen je aktiviranje nezasedenih ali funkcionalno neustreznih stanovanj v zasebni lasti, kar pa ni podprto s pričakovanji in spodbudami ciljnih skupin, tako na strani potencialnih najemnikov kot potencialnih najemodajalcev. Glede na številne dodatne pristojnosti in naloge, ki jih predlog SZ-2 nalaga Stanovanjskem skladu RS v povezavi z javno najemno službo in upoštevajoč, da zakon nima prehodne določbe glede njene ustanovitve, se o tem institutu še ne moremo izjasniti, saj se postavlja veliko vprašanj o njej. Za več informacij se prosimo obrnite na pripravljavca zakona.

Koliko bodo lahko k omilitvi stanovanjske stiske prispevale zadruge in na kakšen namerava SSRS sodelovati pri njihovem delovanju?

ReNSP15-25 tega instituta ne opredeljuje podrobno in ga postavlja med alternativne ukrepe. Finančni viri in kadri ter druge pravne podlage za izvajanje določb, ki so sedaj predvideni v predlogu zakona še niso vzpostavljeni. S podatki o tem koliko bodo lahko k omilitvi stanovanjske stiske prispevale zadruge ali z analizami na tem področju ne razpolagamo.

Kakšno je vaše mnenju o sporočilu filma Pritisk, ki osvetljuje stanovanjsko problematiko z vidika zagotavljanja in ohranjanja stanovanj odnosu do interesov zasebnih nepremičninski družb in kakšna mora biti pri tem vloga SSRS?

Dejstvo je, da je tudi v Sloveniji vedno bolj otežen dostop določenim ranljivim skupinam prebivalstva do stanovanj in sicer še posebej najemnih stanovanj. Temeljni pogoj za implementacijo javne najemniške službe je vsekakor vključitev vseh potrebnih deležnikov na ravni države, tako v smislu pogojev za delovanje kot tudi priprave ustreznih zakonskih podlag, ki bodo urejale to področje. Predpogoj za vzpostavitev, delovanje in interes tako institucij kot državljanov v javno najemniško službo je ustrezna zakonska ureditev ter vzpostavitev zaupanja.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Novinarska vprašanja:

Zanima nas, ali je že znano, kako naj bi potekala pripojitev obeh kapitalskih naložb na Stanovanjski sklad RS? Kaj se bo zgodilo z zaposlenimi v teh dveh podjetjih? Ali to pomeni ukinitev omenjenih dveh podjetij? Ali/Kako se bo s pripojitvijo spremenilo upravljanje stanovanj, s katerimi zdaj upravljata družbi? Zakaj je sploh potrebna pripojitev?

Odgovor na novinarska vprašanja:

Vlada RS je kot ustanovitelj Stanovanjskega sklada RS v letu 2018 sprejela sklep s katerim je Stanovanjskemu skladu RS naložila pripojitev hčerinskih družb Stanovanjsko podjetje d.o.o. in Spekter d.o.o.. Vlada RS je za pomoč in koordinacijo pri izvedbi pripojitve predmetnih kapitalskih naložb ustanovila Medresorsko delovno skupino in v njo imenovala njene člane iz več ministrstev. Na kakšen način se bo sklep uresničil še ni dorečeno, zato o pomenu pripojitve za zaposlene v obeh družbah in za stanovanjski fond še ni mogoče podati informacij.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovana, vezano na vaša novinarska vprašanja, vam v nadaljevanju pošiljamo odgovore.

Ključen cilj stanovanjskega zakona naj bi bilo, kot so predstavniki ministrstva povedali včeraj, povečanje števila javnih najemnih stanovanj. Gradnjo novih javnih najemnih stanovanj naj bi dosegli z uvedbo stroškovne najemnine: stroškovna najemnina naj bi Stanovanjskemu skladu RS prinesla več sredstev, sklad pa naj bi ta povečana sredstva investiral v gradnjo novih javnih najemnih stanovanj in nakup stavbnih zemljišč. Je to pravi način, da dosežemo večje število javnih najemnih stanovanj?

Menimo, da stroškovna najemnina zgolj odpravlja razliko med nerevalorizirano neprofitno najemnino in k zagotavljanju večjega števila javnih najemnih stanovanj ne bo bistveno pripomogla.

Neustrezna višina neprofitne najemnine je verjetno le eden od razlogov za krčenje fonda javnih najemnih stanovanja. Kje so drugi razlogi? Ali jih predlog stanovanjskega zakona ustrezno naslavlja?

Krčenje javnega fonda stanovanj je zlasti povezano s staranjem stanovanjskega fonda, strožjimi zahtevami glede standardov, ki jih morajo dosegati stanovanja, da so primerna za najem (energetske zahteve) in posledičnimi vlaganji lastnikov ter z odsotnostjo stalnih virov financiranja za subjekte, ki so lastniki nepremičnin v javnem fondu stanovanj. Zakon sicer prinaša večjo možnost zadolževanja, hkrati pa opozarjamo, da želi to zajeziti, saj prinaša novo načelo iz ReNSP15-25, in sicer, da bo moral lastnik javnega stanovanja vsako prodano javno stanovanje (brez razlikovanja zakaj ga prodaja, ali gre za staro ali novo stanovanje,….) nadomestiti z drugim primernim stanovanjem v roku enega leta. Izjema je le prodaja Stanovanjskemu skladu RS ali če bi to za prodajalca pomenilo prekoračitev zakonsko določene meje zadolževanja. Več o tem načelu iz zakona ni razvidno.

Na ministrstvu ugotavljajo, da s strani zasebnih investitorjev ni interesa za vlaganje v stanovanjsko gradnjo v javnem interesu. Kako bi moralo po vašem spodbuditi gradnjo javnih najemnih stanovanj?

Zasebni sektor deluje po profitnem načelu in v javno zasebne projekte / gradnjo v javnem interesu načeloma ne vstopa, saj so taki projekti z vidika tveganj, ki jih morajo prevzemati, nadzora, ki se vzpostavi ob sodelovanjih z javnim sektorjem ter zaradi nezmožnosti doseganja profitov oz. večjih zaslužkov ali ugodnosti, nezanimivi. Prav tako sodelovanje v takih projektih ni davčno razbremenjeno oziroma nagrajeno. Gradnjo javnih najemnih stanovanj bi spodbudili sistemski in stalni viri financiranja javnih subjektov, ki delujejo na tem področju. Stanovanjski sklad RS takega vira nima, na kar že dalj časa opozarja.

Ena izmed pomembnih novosti, ki jih prinaša stanovanjski zakon, je tudi javna najemniška služba, ki naj bi delovala v okviru Stanovanjskega sklada RS. Kakšna je ideja te službe? Da bi lastniki zasebnih stanovanj ta stanovanja oddali preko Stanovanjskega sklada RS?

Določbe glede tega instituta v predlogu zakona še niso podrobno opredeljene, predvideno je, da bodo opredeljene z uredbo. Mišljeno je, da bi zasebni lastniki nepremičnin, ki so primerne za najem lahko oddale za najem oziroma podnajem. Glede na številne dodatne pristojnosti in naloge, ki jih predlog SZ-2 nalaga Stanovanjskem skladu RS v povezavi z javno najemno službo in upoštevajoč, da zakon nima prehodne določbe glede njene ustanovitve, se o tem institutu še ne moremo izjasniti, saj se postavlja veliko vprašanj o njej. Za več informacij se prosimo obrnite na pripravljavca zakona.

Ali se bodo ta stanovanja potem oddajala kot javna ali zasebna?

Če prav razumemo določbo 98. člena predloga SZ-2 naj bi se oddajala v najem in podnajem kot javna in po stroškovni najemnini. Za več informacij se prosimo obrnite na pripravljavca zakona.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani, vezano na vaša novinarska vprašanja, vam v nadaljevanju pošiljamo odgovore.

Izvedel sem, da naj bi stanovanjski sklad na višjem sodišču izgubil tožbo proti 581 etažnim lastnikom na Mesarski ulici. Zanima me:

Kakšen je sedaj načrt sklada – boste pristopili k odpravi napak iz tožbe in kdaj lahko etažni lastniki pričakujejo, da se bo odpravljanje napak pričelo?

Ste se tekom tožbe seznanili, koliko sredstev boste morali nameniti za odpravo napak?

Kot ste navedli smo v oktobru prejeli sodbo višjega sodišča v zadevi etažnih lastnikov proti Stanovanjskemu skladu RS (v nadaljevanju SSRS). Odločitev je pravnomočna in s tem izvršljiva v delu, ki se nanaša na odpravo napak, glede katerih je sodišče zahtevkom tožnikom ugodilo. Glede na vsebino prejete sodbe višjega sodišča v povezavi s sodbo okrožnega sodišča preverjamo napake, ki bi jih po sodbi morali odpraviti in preučujemo kakšne postopke bi morali izvesti za odpravo in kakšne bi bile finančne posledice za SSRS.  Zoper predmetno sodbo lahko v roku 30 dni od prejema SSRS vloži predlog za dopustitev revizije. O morebitni vložitvi takega predloga se bomo odločili do izteka roka.

Glede na to, da imate odprtih več takih sodnih sporov – koliko sredstev ste rezervirali (rezervacije), če bi se postopki iztekli skladu v škodo?

SSRS ima za odškodnine, kazni in odhodke vezane na prejete sodbe planirana sredstva v vsakokratnih finančnih načrtih. Na ta način načrtuje finančne učinke sodb v okviru razpoložljivih virov sredstev. V letih 2019 in 2020 je načrtovani odhodek po 400.000 EUR letno (Poslovni in finančni načrt SSRS za leti 2019 in 2020).  Vpliv na poslovni izid in namensko premoženje imajo dejansko realizirani odhodki – torej v primeru odprave napak zneski za dejansko izvedbo odprave napak. Višina vseh finančnih posledic sodbe še ni znana, kot tudi ne v kakšnem času je možno dejansko izvesti odpravo napak.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani, vezano na novinarska vprašanja, v nadaljevanju podajamo odgovore.

Kako komentirate uvedbo stroškovne najemnine in stanovanjskega dodatka?

Stroškovna najemnina zgolj odpravlja razliko med nerevalorizirano neprofitno najemnino. Stanovanjski dodatek – subvencija pa bo olajšala plačevanje te razlike upravičencem z nižjimi družinskimi dohodki.

Višina stroškovne najemnine naj bi znašala od 5 do 7 evrov na kvadratni meter. Kaj se lahko pokrije s tako najemnino? Tudi stalen proces gradnje novih stanovanj?

Višina najemnine omogoča vzdrževanje in ohranjanje obstoječega najemnega stanovanjskega fonda. Za stalen proces gradnje novih stanovanj in potencialne rekonstrukcije bi bilo potrebno z zakonodajo zagotoviti sistemski vir financiranja oziroma sredstva iz proračuna RS, kot je bilo napovedano v koalicijskem sporazumu 2018 – 2022 (0,4% BDP).

Kakšen učinek bo imelo predlagano višje zadolževanje Stanovanjskega sklada RS?

Višja zadolžitev Stanovanjskega sklada RS bo omogočila dodaten finančni vir za realizacijo programov in projektov na stanovanjskem področju, pri čemer je treba izpostaviti, da samo zadolževanje, brez dodatnega sistemskega in stalnega vira financiranja za Stanovanjski sklad RS, ne bo dolgoročno bistveno pripomoglo k uresničitvi ciljev ReNSP15-25, saj je potrebno za zadolževanje zagotoviti ustrezna jamstva in uspešno delovanje Stanovanjskega sklada RS, iz prihodkov katerega se posojila lahko vračajo.

Je realno, da bo država zagotovila dovolj denarja za napovedane nove ukrepe?

Država je z ReNSP15-25 določila prednostne cilje stanovanjske politike in opredelila kazalnike za njeno spremljanje, z novo stanovanjsko zakonodajo pa jih želi prenesti v dejansko izvajanje na državno in lokalno raven. Četudi ReNSP15-25 nima podrobnejših opredelitev finančnih virov za njeno izvajanje in za izvajanje ukrepov iz novega stanovanjskega zakona, bo vpliv nekaterih izboljšav iz stanovanjske zakonodaje (spremembe najemnine, dodatne subvencije, itd.) zagotovo pozitivno vplival na izvajanje ReNSP15-25. Ker pa je Stanovanjski sklad RS glavni izvajalec ReNSP15-25 vsekakor menimo, da bi mu morali biti sočasno z novo zakonodajo biti zagotovljeni sistemski in stalni viri financiranja ter tudi možnosti kadrovskih okrepitev Stanovanjskega sklada RS, saj bo sicer izvajanje novih ukrepov na državni ravni žal okrnjeno ali celo onemogočeno, v prihodnje pa se bomo v državi kljub dobrim namenom vseh vpletenih in odgovornih ponovno srečevali s kritikami o nedoseganju ciljev/kazalnikov opredeljenih v ReNSP15-25 ter iskali razloge in odgovorne za nastalo situacijo.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Novinarska vprašanja:

Predlog za nov stanovanjski zakon je finančno zelo ugoden za stanovanjski sklad, saj naj bi sklad po tem predlogu dobil več denarja iz najemnin, prav tako se bo sklad pri bankah lahko več  zadolžil.

Ali v skladu podpirate tak zakon oz. kako ga komentirate?

Ste sodelovali pri pripravi zakona?

Pod vašim okriljem naj bi zaživela tudi javna služba za najemniško upravljanje – koliko ljudi bi zaposlovala (ocena)?

Odgovori na novinarska vprašanja:

Stanovanjski sklad RS ni sodeloval pri pripravi vseh analiz in vsebin / delov predmetnega predloga novega Stanovanjskega zakona, zato se bo šele po podrobnejši preučitvi lahko opredelil do posameznih vsebin – členov ter ali posamezne rešitve v njem strokovno in vsebinsko podpira. Vsekakor pa je treba ugotoviti, da je bil nov zakon napovedan že z ReNSP15-25 in pozdravljamo dejstvo, da je ministrstvo predlog pripravilo ter da bo skozi javno obravnavo najširši javnosti omogočeno, da se do predlogov v njem izjasni. Kot ostali subjekti bomo tudi na Stanovanjskem skladu RS v času javne obravnave pripravili svoja stališča in predloge do posameznih predlaganih rešitev. Preučili bomo potencialne izboljšave, dodatne naloge in finančne posledice, ki jih zakon prinaša za Stanovanjski sklad RS, saj takšna analiza ni priložena predlogu zakona. Glede zakonske ali podzakonske ureditve javne najemniške službe nam ni znano več kot je navedeno v 98. in 99. členu predloga.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovana, vezano na vaša novinarska vprašanja, vam v nadaljevanju pošiljamo odgovore.

Na Ravnah na Koroškem deluje Stanovanjsko podjetje, kaj konkretno to pomeni zanj? V javnosti se pojavljajo govorice, da se ga bo pripojilo k republiškemu stanovanjskemu skladu. Lahko prosim to komentirate. In kdaj naj bi se to zgodilo, kaj to pomeni za zaposlene v SP Ravne ter koliko jih je na Ravnah  in s koliko stanovanji upravljajo? Kdaj bi se lahko zgodila pripojitev, še letos?

Vlada RS je kot ustanovitelj Stanovanjskega sklada RS v letu 2018 sprejela sklep s katerim je Stanovanjskemu skladu RS naložila pripojitev hčerinskih družb Stanovanjsko podjetje d.o.o. in Spekter d.o.o.. V preteklem tednu je Vlada RS za pomoč in koordinacijo pri izvedbi pripojitve predmetnih kapitalskih naložb ustanovila Medresorsko delovno skupino in v njo imenovala njene člane iz več ministrstev. Na kakšen način se bo sklep uresničil še ni dorečeno, zato o pomenu pripojitve za zaposlene v obeh družbah in za stanovanjski fond še ni mogoče podati informacij.

Deluje v Sloveniji še katero drugo stanovanjsko podjetje in kje, ga čaka podobna usoda? Kak je namen teh pripojitev?

Stanovanjski sklad RS ne razpolaga s podatki ali v Sloveniji deluje še katero drugo stanovanjsko podjetje z enakim statusom. Namen pripojitve s strani ustanoviteljice RS, pa je bil celovita ureditev delovanja Stanovanjskega sklada RS, javnega sklada.

Zanima me še nakup stanovanj v Slovenj Gradcu, v bloku, ki ga gradi zasebnik.

Lani ste mi sporočili, da boste odkupili stanovanja, to še drži in koliko? Koliko boste primaknili h gradnji? Kaj boste s stanovanji, jih boste ponudili v najem, kakšna bo cena,  kdo se bo lahko prijavil na razpis? Do kdaj bo blok dokončan in stanovanja na voljo?

Stanovanjski sklad RS je preko Javnega poziva za nakup stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj (https://ssrs.si/razpisi/odprti-javni-pozivi-in-razpisi/javni-poziv-za-nakup-stanovanj/ ) sklenil prodajno pogodbo za nakup dveh stavb s po desetimi stanovanji, skupno torej dvajset stanovanj z 20 parkirnimi mesti v Slovenj Gradcu. Stanovanja bodo namenjena oddajanju, skladno z razpisom za oddajo stanovanj v najem (https://ssrs.si/oddaja/razpis-za-oddajo-stanovanj-v-najem/ ).

Stanovanja morajo biti Stanovanjskemu skladu RS predana najkasneje do 30.09.2020. Po prevzemu stanovanj jih bomo nemudoma preko javnega razpisa oddali .

Se obeta še kakšna podobna zgodba kje drugje na Koroškem, kje in kdaj?

Trenutno ne razpolagamo z nobeno drugo vlogo ali investicijskim projektom s Koroške.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Novinarska vprašanja:

V čem vi vidite prednost tega, da se doslej dve samostojni pravni osebi, torej Stanovanjsko podjetje Ravne na Koroškem in Spekter d.o.o. Trbovlje pripojita vašemu republiškemu Stanovanjskemu skladu (doslej sta bili to vaši samojstojni enoti). Je mogoča tu kakšna racianolizacija razen te, da bosta dve direktorski plači manj?

Skratka, kako komentirate ukinitev in kaj to pomeni za vas, torej Stanovanjski sklad RS? Bo tako lažje upravljati s stanovanji?

Odgovor na novinarska vprašanja:

Spoštovani, vezano na vaše novinarsko vprašanje vam podajamo naslednji odgovor:

Vlada RS je kot ustanovitelj Stanovanjskega sklada RS v letu 2018 sprejela sklep s katerim je Stanovanjskemu skladu RS naložila pripojitev hčerinskih družb Stanovanjsko podjetje d.o.o. in Spekter d.o.o.. V preteklem tednu je Vlada RS za pomoč in koordinacijo pri izvedbi pripojitve predmetnih kapitalskih naložb ustanovila Medresorsko delovno skupino in v njo imenovala njene člane iz več ministerstev. Na kakšen način bo izvedena pripojitev še ni dorečeno, zato o pomenu pripojitve za zaposlene v obeh družbah in za stanovanjski fond še ni mogoče podati informacij.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Novinarsko vprašanje:

Pozdravljeni, ali drži informacija, da se pripravljate na priključitev Stanovanjskega podjetja Ravne in podjetja Spekter iz Trbovelj k Stanovanjskemu skladu RS? Kaj bo takšna odločitev pomenila za zaposlene v obeh podjetjih in kaj za stanovanjski fond, s katerim upravljata?

Odgovor na novinarsko vprašanje:

Spoštovani, vezano na vaše novinarsko vprašanje vam podajamo naslednji odgovor:

Vlada RS je kot ustanovitelj Stanovanjskega sklada RS v letu 2018 sprejela sklep s katerim je Stanovanjskemu skladu RS naložila pripojitev hčerinskih družb Stanovanjsko podjetje d.o.o. in Spekter d.o.o.. V preteklem tednu je Vlada RS za pomoč in koordinacijo pri izvedbi pripojitve predmetnih kapitalskih naložb ustanovila Medresorsko delovno skupino in v njo imenovala njene člane iz več ministerstev. Na kakšen način bo izvedena pripojitev še ni dorečeno, zato o pomenu pripojitve za zaposlene v obeh družbah in za stanovanjski fond še ni mogoče podati informacij.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS