Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

Prosili bi vas za pojasnilo, kako komentirate ta dvig in ali ocenjujete, da je potreben in upravičen? 

Sprememba vrednosti točke za določitev vrednosti stanovanj je skladna s 116. členom Stanovanjskega zakona SZ-1 in pomeni uskladitev z rastjo cen življenjskih potrebščin v preteklem koledarskem letu po podatkih Statističnega urada RS. Sprememba vrednosti točke posledično pomeni dvig neprofitnih najemnin s 1. 4. 2024 za 4,2 odstotka.  Za lastnike neprofitnih najemnih stanovanj sprememba prinaša nekaj več sredstev za vzdrževanje in upravljanje najemnih stanovanj in ohranjanje oz. izboljšanje bivanjskih razmer najemnikov.

Kako ocenjujete, da bo vplival na plačilno sposobnost najemnikov? 

Vsako povišanje najemnin vpliva na sposobnosti plačevanja s strani najemnikov, zlasti pri najemnikih z nižjimi dohodkih, kjer pa se že sedaj pretežni del najemnine pokriva s subvencijami.

Glede na neprofitni stanovanjski fond, ki ga upravljate – kakšne finančne učinke bo v vašem primeru imel dvig točke? 

Nova vrednost točke za določitev vrednosti stanovanja bo prinesla nekaj pozitivnih finančnih učinkov v našem neprofitnem stanovanjskem fondu. S povečanimi prihodki bomo lahko bolje financirali vzdrževanje in izboljšave stanovanjskih enot ter zagotavljali boljše storitve za naše najemnike. Hkrati pa bomo še naprej zagotavljali dostopna stanovanja, kar je osrednji cilj Stanovanjskega sklada RS. Pri 3.500 javnih najemnih stanovanjih, ki jih Stanovanjski sklad oddaja z neprofitno najemnino, to konkretno pomeni približno 38.000 evrov več najemnin mesečno.

Ali lahko zaradi boljšega in bolj nazornega razumevanja na konkretnem(ih) primeru(ih) ponazorite, kaj ta dvig točke pomeni v praksi – torej pri konkretni višini najemnine, saj običajni državljani niso nujno seznanjeni z načinom izračuna?  

Neprofitna najemnina se obračunava skladno z Uredbo o metodologiji za oblikovanje neprofitne najemnine in določitvi višine subvencij najemnin (Uradni list RS, št. 153/21 v nadaljevanju: uredba). Način izračuna najemnine določa 2. člen uredbe. Osnova za izračun neprofitne najemnine je vrednost stanovanja, ki se izračuna v skladu z enačbo, določeno z zakonom, ki ureja stanovanjska najemna razmerja (116. člen Stanovanjskega zakona; Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 – odl. US, 87/11, 40/12 – ZUJF, 14/17 – odl. US, 27/17, 59/19, 189/20 – ZFRO, 90/21, 18/23 – ZDU-1O in 77/23 – odl. US).

Mesečna neprofitna najemnina = vrednost stanovanja x letna stopnja najemnine / 12 mesecev.

Vrednost stanovanja se izračuna po naslednji enačbi:

Vrednost stanovanja = število točk × vrednost točke × uporabna stanovanjska površina × vpliv velikosti stanovanja (korekcijski faktor) × vpliv lokacije stanovanja.

Najvišja letna stopnja najemnine po 4. členu uredbe je 4,68 %.

Primer izračuna neprofitne najemnine za stanovanje v Ljubljani na poljubno izbrani lokaciji:

Vrednost stanovanja = 362 x 3,50 EUR x 72,40 x 0,966 x 1,15 = 101.903,7 EUR.

Neprofitna najemnina: 101.903,7 x 4,68 % / 12= 397,42 EUR.

Od 1.4.2024 bo znašala mesečna neprofitna najemnina: 414,46 EUR (vrednost točke 3,65 EUR).

Koliko vaših neprofitnih najemnikov oz. kolikšen delež je upravičen tudi do subvencije neprofitne najemnine in koliko ta v povprečju znaša? 

SSRS ne razpolaga s podatkom koliko neprofitnih najemnikov prejema subvencijo najemnine, saj v imenu SSRS za neprofitna najemna stanovanja obračunava in izterjuje najemnino pooblaščeni upravnik stanovanja, ki je tudi prejemnik izplačila subvencije neprofitne najemnine s strani občin.

Koliko pa znaša povprečna višina neprofitne najemnine?

Na višino neprofitne najemnine vplivajo vsi elementi izračuna, ki so predstavljeni v enem od predhodnih odgovorov. Glede na fond neprofitnih najemnih stanovanj v lasti Stanovanjskega sklada RS je povprečna neprofitna najemnina mesečno 244 evra. Zaradi spremembe vrednosti točke za ugotavljanje vrednosti stanovanja, bo povprečna neprofitna najemnina s 1. 4. 2024 v najemnih stanovanjih Stanovanjskega sklada RS znašala 254 evra mesečno.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

1. Po novem je višina točke 3,65, koliko bo torej po novem povprečna mesečna najemnina v Ljubljani, Mariboru, Brežicah za na primer 70 kvadratnih metrov veliko stanovanje?

V primeru enakovrednih stanovanj v različnih mestih razliko v najemnini predstavlja zgolj lokacijski faktor, ki je element izračuna neprofitne najemnine. Pri stanovanjih v lasti Stanovanjskega sklada RS, ki se oddajajo z neprofitno najemnino je lokacijski faktor na območju MO Maribor različen med 1,01 in 1,09, na območju Občine Brežice je 1,02, pri stanovanjih na območju MO Ljubljana pa med 1,08 in 1,3. Sprememba vrednosti točke za ugotavljanje vrednosti stanovanja iz 3,5 na 3,65 evra pomeni dvig neprofitnih najemnin za 4,2 odstotka. Sprememba vrednosti je skladna s 116. členom Stanovanjskega zakona SZ-1 in pomeni uskladitev z rastjo cen življenjskih potrebščin v preteklem koledarskem letu po podatkih Statističnega urada RS. Glede na fond neprofitnih najemnih stanovanj v lasti Stanovanjskega sklada RS je povprečna neprofitna najemnina mesečno 244 evra. Zaradi spremembe vrednosti točke za ugotavljanje vrednosti stanovanja, bo povprečna neprofitna najemnina s 1. 4. 2024 v najemnih stanovanjih Stanovanjskega sklada RS znašala 254 evra mesečno.

2. Koliko se bodo najemnine v povprečju podražile v odstotkih?

Neprofitna najemnina se bo s 1. 4. 2024 zaradi spremembe vrednosti točke povišala za 4,2 odstotka.

3. Navedite tudi, kje in kolikšne bodo glede na novo vrednost točke najdražje in kje najcenejše najemnine na kvadratni meter, ko gre za Skladova stanovanja.

Na določitev višine najemnine vplivajo vsi elementi izračuna neprofitne najemnine (točkovna vrednost, velikost, lokacijski faktor). Razliko med enakovrednimi stanovanji predstavlja zgolj lokacijski faktor, kor je že navedeno v prvem odgovoru.

4. Koliko več sredstev naj bi sklad letos zbral na račun višje vrednosti točke?

Pri 3.500 javnih najemnih stanovanjih, ki jih Stanovanjski sklad oddaja z neprofitno najemnino, to konkretno pomeni približno 38.000 evrov več najemnin mesečno.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja: 

Kdaj se bo zaključila gradnja bloka v Radljah ob Dravi (točna lokacija je kje)? Za koliko stanovanj gre, kdaj jih boste dali v najem oz. kdaj se bodo lahko prvi stanovalci vselili? Kakšno je zanimanje za stanovanja v Radljah? Kako veliko so ta stanovanja? Komu bodo vse namenjena?

Gradnja stanovanj v bloku Hmelina v Radljah ob Dravi se bo predvidoma zaključila konec aprila 2024. V novem objektu bo zagotovljeno 28 novih javnih oskrbovanih stanovanj po neprofitni najemnini, ki bodo na voljo predvidoma v sredini leta 2024. Za projekt nakupa oskrbovanih stanovanj Hmelina je Sklad pridobil tudi sredstva sofinanciranja EU iz naslova Načrta za odpornost in okrevanje s področja komponente 16: Stanovanjska politika, investicija: Zagotavljanje javnih najemnih stanovanj. Vsa stanovanja so dvosobna, v velikosti od 43 do 60 m2.

Razpis za najem oskrbovanih stanovanj bo objavljen po zaključku vseh potrebnih postopkov, odprave napak, končnega prevzema in po dokončanju opremljanja stanovanj, predvidoma v sredini leta 2024. Vselitve izbranih najemnikov bodo potekale po predvidenem izboru najemnikov določenim v razpisu, na podlagi podpisanih najemnih pogodb in doplačilu varščine, s strani pooblaščenega upravnika po dogovorjenem razporedu.

V nadaljevanju posredujemo še nekaj osnovnih pogojev Javnega razpisa za oddajo oskrbovanih stanovanj v najem in sicer:

1. starost prosilcev nad 65 let;
2. dovoljenje za stalno bivanje v Republiki Sloveniji;
3. ustrezno zdravstveno stanje prosilca, ki mora omogočati samostojnost bivanja ob organizirani pomoči, tako da oseba ne potrebuje popolnega institucionalnega varstva v zavodu oziroma domu starejših občanov. Enako velja za zakonskega/zunajzakonskega partnerja najemnika oz. uporabnika;
4. prosilec ali zakonski/zunajzakonski partner najemnika oz. uporabnik ne sme biti lastnik nepremičnega premoženja, ki presega 40 % vrednosti primernega stanovanja, , ki za enega člana znaša 18.489,60 eur, za dva člana 22.598,40 eur in za 3 člane 28.761,60 eur razen v primeru, da se v prijavi uveljavlja prednost z oddajo lastnega nepremičnega premoženja v najem v okviru Javne najemne službe

Enako kot pod točko 1. me zanima tudi za vaš projekt na Ravnah na Koroškem?

Gradnja stanovanj v bloku A »Vrata Javornika« na Ravnah na Koroškem se bo predvidoma zaključila konec marca 2024. V novem objektu bo zagotovljeno 35 novih javnih najemnih stanovanj po neprofitni najemnini, ki bodo na voljo predvidoma v sredini  leta 2024. Za projekt nakupa javnih najemnih stanovanj Vrata Javornika je Sklad pridobil tudi sredstva sofinanciranja EU iz naslova Načrta za odpornost in okrevanje s področja komponente 16: Stanovanjska politika, investicija: Zagotavljanje javnih najemnih stanovanj. Stanovanja so dvosobna v velikosti od 41 do 49 m2 in trosobna v velikosti od 66 do 73 m2.

Razpis za najem stanovanj bo objavljen po zaključku vseh potrebnih postopkov, odprave napak in končnega prevzema, predvidoma v sredini leta. Vselitve izbranih najemnikov bodo potekale   po predvidenem izboru najemnikov določenim v razpisu, na podlagi podpisanih najemnih pogodb in doplačilu varščine, s strani pooblaščenega upravnika po dogovorjenem razporedu.

Stanovanjski sklad RS oddaja stanovanja v javni najem in sicer na podlagi Javnega razpisa za oddajo stanovanj v najem, ki je objavljen na spletni strani http://www.najem.stanovanjskisklad-rs.si/. V nadaljevanju navajamo nekaj osnovnih kriterijev Javnega razpisa za oddajo stanovanj v najem, pri čemer opozarjamo, da veljajo vsakokratna določila, ki jih vsebujejo objavljeni javni razpisi in da gre za splošno povzemanje trenutnih določb:

Najemniki oziroma najemnice stanovanj so lahko le popolno poslovno sposobne fizične osebe, ki imajo v času vložitve prijave državljanstvo Republike Slovenije ali dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji. Uporabniki stanovanja morajo imeti v času vložitve prijave vsaj dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji. Prednost pri najemu imajo prosilci, ki ustrezno dokažejo, da prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje oziroma tega vprašanja nimajo zadovoljivo rešenega, znotraj te kategorije pa mlade družine, družine z otroki, družine s starejšimi otroki, mladi do 35 let in ostali. Podrobneje so prednostne kategorije opredeljene v Javnem razpisu za oddajo stanovanj.

Najem stanovanja se lahko izvede za določen čas, ki ne more biti krajši od 1 leta ali za nedoločen čas z odpovedno dobo dveh mesecev.

Prosilci, ki so zainteresirani za najem morajo oddati spletno prijavo (na spletni strani https://prijava.najem.ssrs.si/) in ob prijavi oziroma najkasneje do zadnjega dne vsakokratnega termina za oddajo prijav kot dokazilo za resnost ponudbe, vplačati znesek v višini 500,00 EUR na transakcijski račun Sklada št. 01100-6270960211 z oznako/sklic 00 7189-2022.  Vplačani znesek se izbranemu prosilcu všteje kot del varščine, neizbranim prosilcem pa se vplačani znesek vrne najkasneje v petih delovnih dneh po vsakokratnem izboru. Razliko do polne varščine za najeto stanovanje, ki znaša 6 mesečnih najemnin, najemnik plača ob podpisu najemne pogodbe oziroma vselitvi v stanovanje.

Poudarjamo, da Stanovanjski sklad RS oddaja stanovanja skladno s stanovanjsko zakonodajo, ReNSP15-25 in svojimi akti poslovanja

Ali je v teku oz. ali načrtujete v kratkem še kakšen podoben projekt na Koroškem? Kako ocenjujete stanovanjski trg na Koroškem,    kakšne so potrebe/zanimanje po stanovanjih, ki jih vi ponujate? Koliko stanovanj trenutno oddajate na Koroškem (brez projektov v Radljah in na Ravnah) in kje vse?

Stanovanjski sklad RS na območju Koroške trenutno nima novih projektov v načrtu. Na tem območju ima v lasti 136 ((Mežica 22, Prevalje 12, Ravne 9, Slovenj Gradec 93) stroškovnih najemnih stanovanj in 529 ( Črna na K. 27, Dravograd 19, Mežica 19, Mislinja 4, Podvelka 27, Prevalje 42, Radlje 11, Ravne 334, Ribnica na Pohorju 16, Slovenj Gradec 24, Vuzenica 6) neprofitnih najemnih stanovanj. Večina stanovanj je stalno zasedenih.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad

Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

1. Bralci, ki so se obrnili na nas, so

mnenja, da je se veliko stanovanj v novem

naselju javnih najemnih in oskrbovanih stanovanj na Studencih v Mariboru se vedno prostih. Zanima nas, koliko stanovanj je tam dejansko prostih in za kakšna stanovanja gre? 

V soseski Pod Pekrsko gorco je od skupno 60 oskrbovanih stanovanj praznih še 9 stanovanj  ter od skupno 340 javnih najemnih stanovanj še 19, od tega je 11 stanovanj, ki so prilagojena gibalno oviranim osebam oziroma imajo možnost prilagoditve gibalno oviranim osebam.

Za 19 javnih najemnih stanovanj je bil 18.12.2023 objavljen razpis za oddajo, zbiranje prijav se je zaključilo 29.12.2023. Prijave so v fazi pregledovanja in dopolnjevanja s strani prosilcev, izbor najemnikov bo opravljen predvidoma 28.3.2024. Skladno z določili Javnega razpisa za oddajo stanovanj v najem, lahko Sklad za stanovanja, prilagojena gibalno oviranim osebam, v kolikor več kot 3 mesece zanje ni izkazanega interesa, sprejme sklep, s katerim določi, da se lahko ta stanovanja v najem ponudijo tudi prosilcem, ki niso gibalno ovirane osebe. Morebitno odločitev oziroma sklep bo Sklad sprejel po opravljenem izboru, ki bo kot navedeno predvidoma 28.3.2024.

Za 9 oskrbovanih stanovanja se objava razpisa načrtuje za dne  31.1.2024. Zbiranje prijav bo potekalo do vključno 23.2.2024, izbor najemnikov pa bo predvidoma 18.4.2024.

2. V kolikor vsa stanovanja resnično se niso oddana, nas zanima, kaj je razlog za to, ob predpostavki, da je bilo ocenjeno, da Maribor nujno potrebuje javna najemna stanovanja! Torej, kakšen je sploh bil oziroma sta interes in povpraševanje po teh stanovanjih? 

Pretežni del prostih javnih najemnin stanovanj je stanovanj, ki so prilagojena gibalno oviranim osebam, za katere bo Sklad morebitno odločitev oziroma sklep, da se ta stanovanja v najem lahko ponudijo tudi prosilcem, ki niso gibalno ovirane osebe, sprejel po opravljenem izboru.  Preostali del javnih najemnih stanovanj pa je prostih, ker so izbrani najemniki, iz razlogov na njihovi strani, po izboru odstopili od najema.

Pri najemu oskrbovanih stanovanj gre za starejšo populacijo, ki se težje odloča za zamenjavo bivališča. Gre za težke življenjske odločitve in situacije, za katere starejši potrebujejo več časa in pri katerih potrebujejo nemalokrat tudi pomoč mlajše generacije tako pri oddaji vloge kot tudi sami preselitvi. Veliki večini predstavlja oskrbovano stanovanje zadnje bivališče, zato se morajo v stanovanju in okolici dobro počutiti, za kar pa potrebujejo postopno prilagajanje na spremembo in razmislek za prijavo ter nas tudi večkrat pokličejo, da jim pojasnimo njihove možnosti glede prijave na javni poziv.

3. Je tovrstno naselje na Studencih že dokončano, ali se gradnja še nadaljuje in če se, koliko enot in kdaj bo še predanih trgu?

Naselje je dokončano.

4.  Koliko javnih najemnih stanovanj je bilo v zadnjih 5 letih zgrajenih v Mariboru? 

V zadnjih 5 letih je Sklad v Mariboru zgradil sosesko Pod Pekrsko gorco in sicer 400 javnih najemnih stanovanj (od tega 60       oskrbovanih stanovanj).

5. Koliko tovrstnih stanovanj bo zgrajenih v Mariboru do leta 2025-2030? In kje naj bi se ta gradila oziroma se gradijo? 

V Mariboru načrtuje Sklad gradnjo predvidoma 430 stanovanj (od tega 60 oskrbovanih stanovanj) v dveh območjih. Projekt je v fazi projektiranja, v tem letu bomo izvajali aktivnosti vezano za pridobitev gradbenega dovoljenja. Več o celotnem projektu Novo Pobrežje, Maribor si lahko preberete na naši spletni strani: https://ssrs.si/projekti/novo-pobrezje/predstavitev/

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani.

Podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

pripravljam prispevek o delitvi stroškov med najemnikom in najemodajalcem. Zanima me, kako to poteka pri vas? Katere stroške plačujejo najemniki stanovanj, ki so v lasti stanovanjskega sklada? Ali glede delitve stroškov beležite kakšne posebnosti, imajo najemniki kakšna vprašanja, dileme ali pripombe?

Vezano na vaša vprašanja podajamo odgovore in sicer, da so stroški, ki jih je dolžan plačevati najemnik stanovanja, bivalne enote oz. postelje iz stroškovnega najema Stanovanjskega sklada RS opredeljeni v vsakokratnih Splošnih pogojih za oddajo stanovanj v najem, ki so objavljeni na spletni strani Stanovanjskega sklada RS pri vsakokratnem javnem razpisu (npr. za splošni stroškovni najem so opredeljeni v dokumentu dostopnem na povezavi http://www.najem.stanovanjskisklad-rs.si/dokumentacija). V kolikor povzamemo te Splošne pogoje za oddajo stanovanj v najem, mora skladno z 8. členom najemnik plačevati poleg najemnine tudi obratovalne stroške, ki jih povzroča z uporabo stanovanja. Obratovalne stroške delimo na individualne in skupne obratovalne stroške. Za podrobnejšo opredelitev in razdelitev stroškov najemnika, vas vabimo, da se seznanite s predmetnimi Splošnimi pogoji za oddajo stanovanj v najem, na spletni povezavi kot navedeno zgoraj.

Lastnik (Stanovanjski sklad RS) je v primeru oddaje stanovanj v najem odgovoren za plačilo stroškov, skladno z zakonodajo, in sicer kot velevata Stanovanjski zakon (SZ-1) s podzakonskimi predpisi in Stvarnopravni zakonik. Za stroške pri oddaji stanovanj po neprofitni najemnini Sklad nima sprejetih splošnih pogojev oddaje v najem, saj se neposredno uporabljajo določbe SZ-1 in podzakonskih predpisov ter določbe Stvarnopravnega zakonika. Slednji določa, da stroške uporabe, upravljanja in druga bremena, ki se nanašajo na celo stvar, krijejo solastniki v sorazmerju z velikostjo idealnih deležev. V kolikor splošno povzamemo SZ-1, so etažni lastniki odgovorni za plačilo stroškov upravljanja ter drugih stroškov (npr. stroškov investicij, rezervnega sklada, zavarovanja, upravljanja ter drugih stroškov), ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe, v skladu s svojimi solastniškimi deleži, če pogodba o medsebojnih razmerjih ne določa drugače. Obračunavanje teh stroškov  je v pristojnosti upravnikov stavb ter dobaviteljev, zato Sklad v primeru morebitnih vprašanj prejetih s strani najemnikov, ki so vezani na obračunavanje obratovalnih stroškov, za pojasnila zaprosi upravnika oziroma najemniku svetuje, da se obrne nanj.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

Lepo prosim za informacije glede prijav na razpis za javna najemna stanovanja. Na vaši spletni strani sem zasledila podatek o velikem številu prijav, imam pa še nekaj dodatnih vprašanj.

1. Za katera stanovanja je največ zanimanja, katere kvadrature, lokacije?
2. Lahko morda vsaj opisno razkrijete, kdo so interesenti za stanovanja, torej morda posamezniki, pari, družine …?

v terminu zbiranja prijav od 18.12.2023 do 29.12.2023 smo za najem 102 stanovanj prejeli 1.373 prijav. Največ prijav je za stanovanja v Ljubljani in Mariboru, največ prosilcev, ki prvič rešuje svoje stanovanjsko vprašanje, pa sodi v prednostne kategorije družine z otroki, mlade osebe in ostali. Trenutno so prijave zainteresiranih prosilcev v fazi pregledovanja in dopolnjevanja, zaradi česar podrobnejših podatkov o prijavah in prosilcih ne moremo podati. Končno statistiko bomo objavili po zaključnem postopku dodeljevanja stanovanj, pri čemer je izbor najemnikov predviden dne 28.3.2024.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

vezano na vaša vprašanja vam podajamo odgovore:

Stanovanjski sklad RS si je v letu 2023 prizadeval za izpolnitev pogojev za objavo oddaje v najem 40 stanovanj na lokaciji Dolgi most v Ljubljani, o čemer je poročal sam in so pisali tudi številni mediji. V decembru 2023 so bili pogoji za oddajo v najem in postopki za objavo zaključeni, zato je nemudoma pristopil k vključitvi stanovanj na tej lokaciji v javni razpis za oddajo v najem. Razpis za oddajo stanovanj v najem smo transparentno objavili na običajen način na naši uradni spletni strani, in sicer na naslednjih povezavah https://ssrs.si/ in http://www.najem.stanovanjskisklad-rs.si/, saj se Stanovanjski sklad RS zavzema za odprto komunikacijo in želimo razjasniti morebitne dvome glede transparentnosti naših aktivnosti. Na teh dveh spletnih mestih je bila objavljena vsa potrebna dokumentacija, vključno z obvestilom o začetku zbiranja prijav, roki za oddajo prijav, razpisnimi pogoji, višino najemnin ter postopkom izbora najemnikov. Ponudba iz razpisa je bila objavljena dne 18.12.2023, prijave pa smo zbirali do vključno 29.12.2023. Zavedamo se namreč, da je bil razpis dolgo pričakovan in da je za zagotovitev transparentnosti ključnega pomena, da so informacije dostopne in razumljive, za kar si ves čas tudi prizadevamo. Oddaja prijav je bila možna samo v elektronski obliki, kar prosilcem omogoča enostavno in časovno neodvisno oddajo prijave, vendar v okvirih razpisnega roka. Kot ste navedli tudi sami, smo za 102 stanovanji v navedenem roku prejeli 1.373 prijav za najem. Glede na praznični čas in zaključek leta smo se odločili za nekoliko krajši rok, saj želimo omogočiti čim hitrejše zaključevanje postopkov do končnega izbora najemnikov, da bi se ti lahko vselili že v letošnji pomladi. V odzivu na vaše vprašanje glede komunikacije o razpisu preko drugih medijev želimo poudariti, da naša stalna praksa vključuje objavo postopkov na spletni strani Stanovanjskega sklada RS, ki jo naši uporabniki redno spremljajo. Gre za učinkovit in preizkušen način seznanjanja splošne javnosti o aktualnih novicah in dejavnostih Stanovanjskega sklada RS, kar potrjuje tudi visoko število prejetih prijav. Bralcem svetujemo, da redno spremljajo našo uradno spletno stran, kjer objavljamo vse aktualne novice in informacije.

Dne 21.12.2023 je to novico povzel po podatkih, s katerimi razpolagamo, portal gov.si in ob ta dan in naslednje dni po razpoložljivih podatkih tudi naslednji mediji: Sta.si, 24ur.com, Zurnal24.si, Rtvslo.si, Lokalec.si, Times.si, Murski val, Radio Sraka, Radio Slovenija 1, Radio Sora, Radio Univox, Radio Prlek, Megafon.si, Novicnik.si, Si24.news, Slowwwenia.com, Pressnews.si, E-utrip.si, Novice24.net, Aktualno24.si, Iusinfo.si, Findinfo.si, Morel.si, 1zavse.si, Preberi.si, Pomurec.com, Dnevnik, Vecer.com, Aktualno24.si, Radio 1, TV Slovenija 1, Moja-dolenjska.si, Radio Kum, Murski val, Radio Maxi – Prleški val, Radio Slovenske gorice, Radiomaxi.si, Novice.najdi.si, Radio-odeon.com, Radio Aktual, Radio Veseljak, TV AKTUAL , TV VESELJAK, Radio 1, Net TV, Mandrač, Delo in Delo.si. Prav tako smo o odprtju razpisa obvestili javnost preko družbenih omrežji dne 18.12.2023 na Facebook-u in Linkedinu. Glede na navedeno lahko ugotovimo, da je bila medijska pokritost novice nedvomno več kot zadostna in izjemna ter s tem omogočeno res velikemu številu zainteresiranih oseb, da so pravočasno pridobile informacije o objavljenem razpisu in oddale svoje prijave za najem v elektronski obliki.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

Vprašanje je: Do kolikšne subvencije najemnine sta upravičena naslednja dva primera gospodinjstev:

2-člansko gospodinjstvo s šoloobveznim otrokom in mamo samohranilko, ki prejema povprečno bruto plačo (2.200 evrov bruto). Na primer, da od zasebnega lastnika najemata 40 m2 veliko stanovanje v Ljubljani za 600 evrov mesečne najemnine.

4-člansko gospodinjstvo s šoloobveznima otrokoma in staršema, ki prejemata povprečni bruto plači (skupaj 4.440 evrov bruto). Na primer, da zasebnega lastnika najemajo 3-sobno stanovanje v Ljubljani za 900 evrov mesečne najemnine.

Lahko izračunate, kolikšno subvencijo najemnine bi prejemali? Pod pogojem seveda, da so se prijavili na zadnji razpis za neprofitno stanovanje. Bi se uvrstili na prednostno listo?

Subvencijo za najemnino je možno pridobiti ob izpolnjevanju zakonskih pogojev, kar je v pristojnosti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Pravica do subvencije najemnine je namenjena tistim, ki nimajo zadostnih sredstev za kritje stroškov najemnine ter izpolnjujejo dohodkovne in premoženjske pogoje. Do subvencije najemnine je lahko upravičen najemnik v neprofitnem stanovanju, namenskem najemnem stanovanju, bivalni enoti, tržnem najemnem in hišniškem stanovanju. Subvencijo najemnine se pridobi na način, da se na CSD odda »Vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev«. O pozitivni razrešitvi vloge in višini subvencije odloča pristojni CSD.

Stanovanjski zakon v 87. členu določa postopek oddajanja neprofitnih stanovanj samo na podlagi objave javnih razpisov, Stanovanjski sklad RS pa le-teh ne izvaja sam, ampak v primeru izpraznitve primernega najemnega stanovanja, ki je v lasti Stanovanjskega sklada RS, najprej opravi zamenjave med lastnimi najemniki, če le-teh ni, da razpolagalno pravico občini, javnemu stanovanjskemu skladu občine ali neprofitni stanovanjski organizaciji, v kateri se nahaja razpoložljivo stanovanje.

Svetujemo vam, da se za konkretne primere izračunov subvencije najemnine obrnete neposredno na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, glede prednostnih list pa na konkretni javni sklad občine. Več informacij o subvencijah najemnin je na voljo na povezavi: https://www.gov.si/teme/subvencija-najemnine/

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja.

Koliko nepremičnin ste v okviru Službe za javni najem stanovanj pridobili v letu 2023? Ali ste vse oddali najemnikom, kolikšne so cene najemnin?

Na razpis zbiranja ponudb najemodajalcev smo do dne 03.01.2024 prejeli 34 ponudb lastnikov nepremičnin, 27 ponudb v letu 2022 in 7 ponudb v letu 2023. V letu 2023 smo z enim najemodajalcem podpisali najemno pogodbo, prevzeli stanovanje v posest ter ga nato oddali naprej v podnajem upravičencu do podnajemnega stanovanja. Z ostalimi ponudniki žal do sklenitve pogodbe ni prišlo, in sicer iz razloga zakonsko določene višine najemnine, ki se ponudnikom zdi nestimulativna glede na to, da je na trgu za najem veliko povpraševanje.

Stanovanjski sklad RS v okviru izvajanja tega instituta trenutno oddaja v podnajem sedem nepremičnin, od tega šest stanovanj in eno hišo. Nepremičnine so v velikosti med 36 m² in 106 m² najemnina za podnajemnike pa se giblje med 124,33 EUR do 332,06 EUR. Trenutno imamo oddane v podnajem vse nepremičnine, ki smo jih pridobili s strani lastnikov.

Ali imate na stanovanjskem skladu oceno, koliko stanovanj je v Sloveniji praznih?

Stanovanjski sklad RS ni pristojen za zbiranje podatkov, po katerih sprašujete in zato z njimi ne razpolaga. Predlagamo, da se obrnete na ministrstvo pristojno za stanovanjske zadeve, saj Stanovanjski zakon določa, da ima država na stanovanjskem področju med ostalimi pristojnostmi in nalogami tudi naloge, da določa stanovanjsko politiko v razvojnem in prostorskem načrtu države; določa nacionalni stanovanjski program ter zagotavlja sredstva za njegovo izvedbo; skrbi za razvojno raziskovalno dejavnost na stanovanjskem področju; spremlja višino najemnine po vrstah najemnih stanovanj na nivoju regije in države; in vodi evidence, registre in statistične podlage za spremljanje in izvajanje stanovanjske politike.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

vezano na vaše zaprosilo vam podajamo odgovore:

– Koliko je stalo celotno načrtovanje, izgradnja itd. — se pravi postavitev soseske Novo Brdo s 498 stanovanji? Koliko potem strošek izgradnje znaša na posamezno stanovanjsko enoto?

Končna investicijska vrednost projekta Novo Brdo je  80,66 mio EUR vključno z DDV. V vrednosti so upoštevani stroški zemljišča, komunalne in prometne ureditve (komunalnega prispevka), predhodnih preiskav in zahtev po prostorskih aktih, projektiranja, nadzora in drugih inženirskih storitev, izvedbe GOI del, opreme vključno z nepredvidenimi deli ter stroške financiranja, kot to zahteva veljavna zakonodaja oz. bančna metodologija za izračun investicij.

Tako je vrednost stanovanjske enote okvirno 162.000,00 EUR z DDV, kar vključuje 1 ali 2 parkirni mesti v garaži objektov odvisno od velikosti stanovanjske enote ter upošteva tudi pripadajoč strošek za delež na skupnih delih v večstanovanjski stavbi.

– Koliko je stala celotna postavitev 40 novih stanovanja na Dolgem mostu, koliko na enoto?

Končna investicijska vrednost projekta Dolgi most je 7,86 mio EUR vključno z DDV. V vrednosti so upoštevani stroški zemljišča, komunalne in prometne ureditve (komunalnega prispevka), predhodnih preiskav in zahtev po prostorskih aktih, projektiranja, nadzora in drugih inženirskih storitev, izvedbe GOI del, opreme vključno z nepredvidenimi deli in vplivi podražitev v gradbeništvu, ter stroške financiranja, kot to zahteva veljavna zakonodaja oz. bančna metodologija za izračun investicij.

Tako je vrednost stanovanjske enote okvirno 196.500,00 EUR z DDV, kar vključuje pretežno 2 parkirni mesti v pritličju objektov odvisno od velikosti stanovanjske enote ter upošteva tudi pripadajoč strošek za delež na skupnih delih v večstanovanjski stavbi.  Višja vrednost je predvsem zaradi vpliva podražitev in izrazitega dviga cen v gradbeništvu v letih 2020 naprej.

– Odgovor na zgornji dve vprašanji me zanimata predvsem v luči tega, da je za Sklad sedaj namenjenih 25 milijonov evrov (letos in naslednje leto), od tega 10 milijonov evrov za projekte sklada. Zanima me, koliko stanovanj boste lahko zgradili s tem denarjem? In koliko za preostalih 15 milijonov evrov, ki so namenjeni občinskim skladom? Kolikšna bo potrebna zadolžitev

Ministrstvo za solidarno prihodnost je obvestilo Sklad, da naj se prejeta sredstva povečanja namenskega premoženja – dokapitalizacija Stanovanjskega sklada RS v višini 25,5 mio EUR v letu 2023 v celoti namenijo gradnji javnih najemnih stanovanja in neprofitnih najemnih stanovanj – lastnim investicijam Sklada ali družb, katerih ustanovitelj je Stanovanjski sklad RS. Sredstva se prioritetno namenijo za pokritje izdatkov Sklada vezanih na vrednosti pridobivanja zemljišč za izvedbo projektov in plačila komunalne ureditve območij gradnje za lastne projekte Sklada, ki so v gradnji ali pripravi (projektiranje in pridobivanje gradbenih dovoljenj) na več lokacij. Naj dodamo, da so sredstva za gradnjo (GOI dela) za posamezne lastne projekte zagotavljanja najemnih stanovanj Sklada v pretežni meri zagotovljena iz lastnih virov ter posojila Razvojne banke Sveta Evrope (CEB).

Na podlagi izhodišč in pogojev, ki so še v usklajevanju med Ministrstvom za solidarno prihodnost in Ministrstvom za finance Sklad načrtuje skladno s Poslovno politiko za obdobje 2021- 2025 pripravo in po obravnavi na Nadzornem svetu Sklada predvidoma sprejem Programa sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj in bivalnih enot za leti 2024 in 2025 za upravičene prosilce (lokalne skupnosti in njihove stanovanjske sklade ter pravne osebe, vpisane v register neprofitnih stanovanjskih organizacij iz 152. člena SZ-1). Sredstva za realizacijo Programa pa bi bila predvidoma zagotovljena iz napovedane dokapitalizacije v letu 2024.  Sofinanciranje gradnje javnih najemnih stanovanj in bivalnih enot bo predvidoma  možno preko navedenega Programa in je predvsem odvisno od števila in stopnje pripravljenosti posameznih projektov ter interesa in finančnih sposobnosti lokalnih skupnosti in njihovih stanovanjskih skladov za sodelovanje ter dejansko izvedbo projektov skladno z zahtevami zakonodaje in Programa v obdobju financiranja.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad