Spoštovani,

podajamo vam odgovore na zastavljena vprašanja.

Ali ste na skladu s ciljem, da bi JNS vendarle aktivirali, pristojnim ministrstvom podali določene konkretne predloge sprememb, npr. v smislu povečanja najemnine, uvedbe davčnih olajšav in poenostavitve pogojev?

Stanovanjski sklad RS ni pristojen za predloge sprememb in dopolnitve zakonodaje, vsekakor pa pristojno ministrstvo seznanja s svojimi izkušnjami in ugotovitvami ter bo tudi v prihodnje z ugotovitvami prispeval v morebitnem postopku analize ali prenove instrumenta in povezane zakonodaje, zlasti davčne in lastninsko pravne. Javnost je še vedno premalo seznanjena z možnostjo oddaje lastniških stanovanj v najem in kasneje v podnajem, zato bomo temu področju seznanjanja javnosti v prihodnje, skladno z omejenimi razpoložljivimi kadrovskimi in finančnimi zmožnostmi, tudi v prihodnje namenjali pozornost in aktivnosti ter upamo, da se pravne podlage in okoliščine za izvajanja ukrepa v prihodnosti izboljšajo.

Kaj na podlagi izkušenj pravzaprav ugotavljate, da so glavni razlogi, da JNS ni ustrezno zaživela?

Ena izmed ključnih ovir, da Javna najemna služba ni ustrezno zaživela, se nahaja na strani izračunane najemnine, ki jo Stanovanjski sklad RS plačuje lastniku nepremičnine. Najemnina je izračunana na podlagi točkovalnega zapisnika in enotne metodologije, izhajajoče iz Stanovanjskega zakona (SZ-1) ter vezana na vrednost točke za izračun vrednosti neprofitnega stanovanja, ki se je skladno s 7. odstavkom 116. člena SZ-1 s 1. 4. 2024 dvignila iz 3,50 EUR na 3,65 EUR, kar je posledično vplivalo na dvig izračunane mesečne najemnine.

Poleg višine najemnine težave na strani ponudnikov nastopijo tudi pri pridobitvi obvezne dokumentacije, in sicer pri pridobitvi gradbenega in uporabnega dovoljenja, prav tako so najemodajalci tudi zavezanci za plačilo dohodnine od dohodka iz naslova oddajanja premoženja v najem, kjer je bila v predhodnih letih stopnja nižja, od davčnega leta 2023 dalje pa se dohodnina v tem primeru odmeri po stopnji 25 % od doseženega prihodka.

Ali ocenjujete, da je, če bi bila ustrezno zastavljena in spodbujena, lahko eden od vzvodov za aktiviranje praznih stanovanj (oz. za dolgoročno oddajanje) in da bi bilo ob vse bolj pereči stanovanjski problematiki potrebno ponovno razmisliti, kako jo ustrezno vzpostaviti? Sploh ker gre v primerjavi z investicijami v novogradnjo javnih najemnih stanovanj za stroškovno in časovno bolj učinkovit ukrep.

Verjamemo, da bo interesa in ponudb za oddajo lastniških (praznih) stanovanj več, v kolikor se bo zakonodaja spremenila in dopolnila, na kar pristojno ministrstvo sprotno opozarjamo, vsekakor pa bo poleg tega potreben tudi miselni preskok ciljnih ponudnikov, da se bodo odločali za obliko oddaje v javni najem, ki morda ni tako donosna kot tržne oblike, vendar pa nudi varnost najema, ustrezno upravljanje ter predvidljive poslovne odnose. Vsekakor pa ugotavljamo, da se vseskozi kažejo pomanjkljivosti modela javne službe za najemniško upravljanje, ki je vzpostavljen z zakonodajo in ni bil zadostno analitično predhodno preučen z vseh vidikov izvajanja ter odstopa od modela, ki ga je Stanovanjski sklad RS z zunanjimi strokovnjaki preučil in oblikoval pred samim sprejemom zakonodaje ter žal ni bil sprejet s strani zakonodajalca.

Kakšne so sicer dosedanje statistike – koliko ponudb lastnikov stanovanj ste prejeli oziroma sprejeli in koliko stanovanj je bilo v tem okviru oddanih?  Kakšen je bil na drugi strani interes najemnikov?

Stanovanjski sklad RS je v okviru izvajanja tega instituta do 24. 4. 2024 prejel 38 ponudb. S 7 najemodajalci nepremičnin smo že podpisali najemne pogodbe ter 6 stanovanj in 1 hišo tudi prevzeli v posest ter oddali naprej v podnajem upravičencem do podnajemnega stanovanja. Z ostalimi ponudniki žal do sklenitve pogodbe ni prišlo in sicer najpogosteje iz razloga zakonsko določene višine najemnine. Na drugi strani pa je izražen bistveno večji interes ljudi za podnajem stanovanj, saj smo na razpis, objavljen dne 9. 9. 2022 skupno na dan 24. 4. 2024 prejeli kar 483 prijav.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

Stanovanjski sklad RS je z investitorjem EXIIT Invest sklenil prodajno pogodbo za nakup  28 novih javnih najemnih oskrbovanih stanovanj v novem objektu Hmelina v Radljah ob Dravi. Skladno s prodajno pogodbo se bo kupnina nakazovala v več obrokih, skladno z izpolnitvijo posameznih pogojev, vezanih na izplačilo. Glede na to, da objekt še nima pridobljenega uporabnega dovoljenja, primopredaja še ni izvedena in Stanovanjski sklad RS še ni lastnik stanovanj. Nova stanovanja bomo ponudili zainteresiranim prosilcem preko Javnega razpisa (http://www.oskrbovana.ssrs.si/), ki bo objavljen na spletni strani in sicer po izpolnitvi pogojev za objavo (dokončanje objekta, izdaja uporabnega dovoljenja, odprava napak, zaključeno opremljanje…).

Oskrbovana najemna stanovanja bodo namenjena prosilcem starim nad 65 let. Poleg prosilca lahko v stanovanju bivajo kot uporabniki tudi zakonski/zunajzakonski partner najemnika ali druge osebe, starejše od 65 let. Zdravstveno stanje prosilca in ostalih uporabnikov pa mora omogočati samostojnost bivanja ob organizirani pomoči, tako da oseba ne potrebuje popolnega institucionalnega varstva v zavodu oziroma domu starejših občanov. Poleg tega prosilec in zakonski/zunajzakonski partner prosilca oziroma druga oseba – uporabnik, starejša od 65 let ne sme/jo biti lastnik/i nepremičnega premoženja, ki je primerno za bivanje in presega 40 % vrednosti primernega stanovanja, razen v primeru, da se v prijavi uveljavlja prednost z oddajo lastnega nepremičnega premoženja v najem v okviru Javne najemne službe. S pogoji za najem se lahko podrobneje seznanite tudi na spletni strani http://www.oskrbovana.ssrs.si/. Poleg najemnine bodo morali najemniki plačevati tudi individualne obratovalne stroške in druge stroške, povezane z uporabo stanovanja ter stroške za obratovanje skupnih delov stavbe. Najemnine bodo prav tako znane z objavo razpisa. Oskrbovana stanovanja bodo opremljena s kuhinjami z aparati ter omarami ter bodo na voljo le za dolgoročni najem in niso predvidena za odkup.

Poleg navedenih novih stanovanj je Stanovanjski sklad RS v občini Radlje ob Dravi lastnik 11 neprofitnih najemnih stanovanj, ki jih občina oddaja na podlagi dodelitve razpolagalne pravice.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja

Zakaj ste se odločili, da kupite parcele na Mirni. Tam naj bi po mojih informacijah zgradili 40 oskrbovanih stanovanj, drži ta podatek?

Občina Mirna je v skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 90/21), v decembru 2023 obvestila Stanovanjski sklad RS o prodaji svojih zemljišč. S predmetno spremembo Stanovanjskega zakona je bil namreč uveljavljen institut predkupne pravice v korist predkupnega upravičenca Stanovanjskega sklada RS, z namenom učinkovitega izvajanja stanovanjske politike pri prodaji občinskih zemljišč, namenjenih za gradnjo večstanovanjskih stavb, ki hkrati predstavlja instrument aktivne zemljiške politike.

Skladno z zakonom, morajo lokalne skupnosti o  nameravani prodaji zazidljivega zemljišča, ki je po prostorskih načrtih (že) opredeljeno za gradnjo večstanovanjskih stavb, obvestiti Stanovanjski sklad RS ter mu ponuditi, da zemljišče odkupi pod enakimi pogoji, kot jih je lokalna skupnost določila za primer prodaje drugemu kupcu.

Stanovanjski sklad RS je strokovno, pravno in finančno preveril status zemljišč, ki so bila predmet ponudbe s strani občine Mirna. Ker je na zemljiščih možno graditi večstanovanjske objekte  z vrsto stanovanj, ki sodijo v dejavnost Sklada, se je Stanovanjski sklad RS odločil za uveljavljanje predkupne pravice in je z Občino Mirna podpisal prodajno pogodbo za nakup predmetnih zemljišč.

Ta oskrbovana stanovanja bodo verjetno namenjena starejšim? Za kakšen tip objektov bo pravzaprav šlo, lahko kaj več poveste o teh oskrbovanih stanovanjih?

Stanovanjski sklad RS je po podpisu pogodbe pristopil k izdelavi idejne zasnove bodočih objektov  v več variantah, ki bodo izdelane predvidoma v prvem delu leta 2024.

Na podlagi izdelane zasnove se bo Sklad odločil o najbolj optimalni rešitvi novih objektov in jih predstavil tudi Občini Mirna.

Še tole, kdaj predvidevate, da bodo tam zabrneli stroji, že letos ali morda naslednje leto.

Pričetek gradnje novih objektov je predviden v letu 2025.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

Prosili bi vas za pojasnilo, kako komentirate ta dvig in ali ocenjujete, da je potreben in upravičen? 

Sprememba vrednosti točke za določitev vrednosti stanovanj je skladna s 116. členom Stanovanjskega zakona SZ-1 in pomeni uskladitev z rastjo cen življenjskih potrebščin v preteklem koledarskem letu po podatkih Statističnega urada RS. Sprememba vrednosti točke posledično pomeni dvig neprofitnih najemnin s 1. 4. 2024 za 4,2 odstotka.  Za lastnike neprofitnih najemnih stanovanj sprememba prinaša nekaj več sredstev za vzdrževanje in upravljanje najemnih stanovanj in ohranjanje oz. izboljšanje bivanjskih razmer najemnikov.

Kako ocenjujete, da bo vplival na plačilno sposobnost najemnikov? 

Vsako povišanje najemnin vpliva na sposobnosti plačevanja s strani najemnikov, zlasti pri najemnikih z nižjimi dohodkih, kjer pa se že sedaj pretežni del najemnine pokriva s subvencijami.

Glede na neprofitni stanovanjski fond, ki ga upravljate – kakšne finančne učinke bo v vašem primeru imel dvig točke? 

Nova vrednost točke za določitev vrednosti stanovanja bo prinesla nekaj pozitivnih finančnih učinkov v našem neprofitnem stanovanjskem fondu. S povečanimi prihodki bomo lahko bolje financirali vzdrževanje in izboljšave stanovanjskih enot ter zagotavljali boljše storitve za naše najemnike. Hkrati pa bomo še naprej zagotavljali dostopna stanovanja, kar je osrednji cilj Stanovanjskega sklada RS. Pri 3.500 javnih najemnih stanovanjih, ki jih Stanovanjski sklad oddaja z neprofitno najemnino, to konkretno pomeni približno 38.000 evrov več najemnin mesečno.

Ali lahko zaradi boljšega in bolj nazornega razumevanja na konkretnem(ih) primeru(ih) ponazorite, kaj ta dvig točke pomeni v praksi – torej pri konkretni višini najemnine, saj običajni državljani niso nujno seznanjeni z načinom izračuna?  

Neprofitna najemnina se obračunava skladno z Uredbo o metodologiji za oblikovanje neprofitne najemnine in določitvi višine subvencij najemnin (Uradni list RS, št. 153/21 v nadaljevanju: uredba). Način izračuna najemnine določa 2. člen uredbe. Osnova za izračun neprofitne najemnine je vrednost stanovanja, ki se izračuna v skladu z enačbo, določeno z zakonom, ki ureja stanovanjska najemna razmerja (116. člen Stanovanjskega zakona; Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 – odl. US, 87/11, 40/12 – ZUJF, 14/17 – odl. US, 27/17, 59/19, 189/20 – ZFRO, 90/21, 18/23 – ZDU-1O in 77/23 – odl. US).

Mesečna neprofitna najemnina = vrednost stanovanja x letna stopnja najemnine / 12 mesecev.

Vrednost stanovanja se izračuna po naslednji enačbi:

Vrednost stanovanja = število točk × vrednost točke × uporabna stanovanjska površina × vpliv velikosti stanovanja (korekcijski faktor) × vpliv lokacije stanovanja.

Najvišja letna stopnja najemnine po 4. členu uredbe je 4,68 %.

Primer izračuna neprofitne najemnine za stanovanje v Ljubljani na poljubno izbrani lokaciji:

Vrednost stanovanja = 362 x 3,50 EUR x 72,40 x 0,966 x 1,15 = 101.903,7 EUR.

Neprofitna najemnina: 101.903,7 x 4,68 % / 12= 397,42 EUR.

Od 1.4.2024 bo znašala mesečna neprofitna najemnina: 414,46 EUR (vrednost točke 3,65 EUR).

Koliko vaših neprofitnih najemnikov oz. kolikšen delež je upravičen tudi do subvencije neprofitne najemnine in koliko ta v povprečju znaša? 

SSRS ne razpolaga s podatkom koliko neprofitnih najemnikov prejema subvencijo najemnine, saj v imenu SSRS za neprofitna najemna stanovanja obračunava in izterjuje najemnino pooblaščeni upravnik stanovanja, ki je tudi prejemnik izplačila subvencije neprofitne najemnine s strani občin.

Koliko pa znaša povprečna višina neprofitne najemnine?

Na višino neprofitne najemnine vplivajo vsi elementi izračuna, ki so predstavljeni v enem od predhodnih odgovorov. Glede na fond neprofitnih najemnih stanovanj v lasti Stanovanjskega sklada RS je povprečna neprofitna najemnina mesečno 244 evra. Zaradi spremembe vrednosti točke za ugotavljanje vrednosti stanovanja, bo povprečna neprofitna najemnina s 1. 4. 2024 v najemnih stanovanjih Stanovanjskega sklada RS znašala 254 evra mesečno.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

1. Po novem je višina točke 3,65, koliko bo torej po novem povprečna mesečna najemnina v Ljubljani, Mariboru, Brežicah za na primer 70 kvadratnih metrov veliko stanovanje?

V primeru enakovrednih stanovanj v različnih mestih razliko v najemnini predstavlja zgolj lokacijski faktor, ki je element izračuna neprofitne najemnine. Pri stanovanjih v lasti Stanovanjskega sklada RS, ki se oddajajo z neprofitno najemnino je lokacijski faktor na območju MO Maribor različen med 1,01 in 1,09, na območju Občine Brežice je 1,02, pri stanovanjih na območju MO Ljubljana pa med 1,08 in 1,3. Sprememba vrednosti točke za ugotavljanje vrednosti stanovanja iz 3,5 na 3,65 evra pomeni dvig neprofitnih najemnin za 4,2 odstotka. Sprememba vrednosti je skladna s 116. členom Stanovanjskega zakona SZ-1 in pomeni uskladitev z rastjo cen življenjskih potrebščin v preteklem koledarskem letu po podatkih Statističnega urada RS. Glede na fond neprofitnih najemnih stanovanj v lasti Stanovanjskega sklada RS je povprečna neprofitna najemnina mesečno 244 evra. Zaradi spremembe vrednosti točke za ugotavljanje vrednosti stanovanja, bo povprečna neprofitna najemnina s 1. 4. 2024 v najemnih stanovanjih Stanovanjskega sklada RS znašala 254 evra mesečno.

2. Koliko se bodo najemnine v povprečju podražile v odstotkih?

Neprofitna najemnina se bo s 1. 4. 2024 zaradi spremembe vrednosti točke povišala za 4,2 odstotka.

3. Navedite tudi, kje in kolikšne bodo glede na novo vrednost točke najdražje in kje najcenejše najemnine na kvadratni meter, ko gre za Skladova stanovanja.

Na določitev višine najemnine vplivajo vsi elementi izračuna neprofitne najemnine (točkovna vrednost, velikost, lokacijski faktor). Razliko med enakovrednimi stanovanji predstavlja zgolj lokacijski faktor, kor je že navedeno v prvem odgovoru.

4. Koliko več sredstev naj bi sklad letos zbral na račun višje vrednosti točke?

Pri 3.500 javnih najemnih stanovanjih, ki jih Stanovanjski sklad oddaja z neprofitno najemnino, to konkretno pomeni približno 38.000 evrov več najemnin mesečno.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja: 

Kdaj se bo zaključila gradnja bloka v Radljah ob Dravi (točna lokacija je kje)? Za koliko stanovanj gre, kdaj jih boste dali v najem oz. kdaj se bodo lahko prvi stanovalci vselili? Kakšno je zanimanje za stanovanja v Radljah? Kako veliko so ta stanovanja? Komu bodo vse namenjena?

Gradnja stanovanj v bloku Hmelina v Radljah ob Dravi se bo predvidoma zaključila konec aprila 2024. V novem objektu bo zagotovljeno 28 novih javnih oskrbovanih stanovanj po neprofitni najemnini, ki bodo na voljo predvidoma v sredini leta 2024. Za projekt nakupa oskrbovanih stanovanj Hmelina je Sklad pridobil tudi sredstva sofinanciranja EU iz naslova Načrta za odpornost in okrevanje s področja komponente 16: Stanovanjska politika, investicija: Zagotavljanje javnih najemnih stanovanj. Vsa stanovanja so dvosobna, v velikosti od 43 do 60 m2.

Razpis za najem oskrbovanih stanovanj bo objavljen po zaključku vseh potrebnih postopkov, odprave napak, končnega prevzema in po dokončanju opremljanja stanovanj, predvidoma v sredini leta 2024. Vselitve izbranih najemnikov bodo potekale po predvidenem izboru najemnikov določenim v razpisu, na podlagi podpisanih najemnih pogodb in doplačilu varščine, s strani pooblaščenega upravnika po dogovorjenem razporedu.

V nadaljevanju posredujemo še nekaj osnovnih pogojev Javnega razpisa za oddajo oskrbovanih stanovanj v najem in sicer:

1. starost prosilcev nad 65 let;
2. dovoljenje za stalno bivanje v Republiki Sloveniji;
3. ustrezno zdravstveno stanje prosilca, ki mora omogočati samostojnost bivanja ob organizirani pomoči, tako da oseba ne potrebuje popolnega institucionalnega varstva v zavodu oziroma domu starejših občanov. Enako velja za zakonskega/zunajzakonskega partnerja najemnika oz. uporabnika;
4. prosilec ali zakonski/zunajzakonski partner najemnika oz. uporabnik ne sme biti lastnik nepremičnega premoženja, ki presega 40 % vrednosti primernega stanovanja, , ki za enega člana znaša 18.489,60 eur, za dva člana 22.598,40 eur in za 3 člane 28.761,60 eur razen v primeru, da se v prijavi uveljavlja prednost z oddajo lastnega nepremičnega premoženja v najem v okviru Javne najemne službe

Enako kot pod točko 1. me zanima tudi za vaš projekt na Ravnah na Koroškem?

Gradnja stanovanj v bloku A »Vrata Javornika« na Ravnah na Koroškem se bo predvidoma zaključila konec marca 2024. V novem objektu bo zagotovljeno 35 novih javnih najemnih stanovanj po neprofitni najemnini, ki bodo na voljo predvidoma v sredini  leta 2024. Za projekt nakupa javnih najemnih stanovanj Vrata Javornika je Sklad pridobil tudi sredstva sofinanciranja EU iz naslova Načrta za odpornost in okrevanje s področja komponente 16: Stanovanjska politika, investicija: Zagotavljanje javnih najemnih stanovanj. Stanovanja so dvosobna v velikosti od 41 do 49 m2 in trosobna v velikosti od 66 do 73 m2.

Razpis za najem stanovanj bo objavljen po zaključku vseh potrebnih postopkov, odprave napak in končnega prevzema, predvidoma v sredini leta. Vselitve izbranih najemnikov bodo potekale   po predvidenem izboru najemnikov določenim v razpisu, na podlagi podpisanih najemnih pogodb in doplačilu varščine, s strani pooblaščenega upravnika po dogovorjenem razporedu.

Stanovanjski sklad RS oddaja stanovanja v javni najem in sicer na podlagi Javnega razpisa za oddajo stanovanj v najem, ki je objavljen na spletni strani http://www.najem.stanovanjskisklad-rs.si/. V nadaljevanju navajamo nekaj osnovnih kriterijev Javnega razpisa za oddajo stanovanj v najem, pri čemer opozarjamo, da veljajo vsakokratna določila, ki jih vsebujejo objavljeni javni razpisi in da gre za splošno povzemanje trenutnih določb:

Najemniki oziroma najemnice stanovanj so lahko le popolno poslovno sposobne fizične osebe, ki imajo v času vložitve prijave državljanstvo Republike Slovenije ali dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji. Uporabniki stanovanja morajo imeti v času vložitve prijave vsaj dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji. Prednost pri najemu imajo prosilci, ki ustrezno dokažejo, da prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje oziroma tega vprašanja nimajo zadovoljivo rešenega, znotraj te kategorije pa mlade družine, družine z otroki, družine s starejšimi otroki, mladi do 35 let in ostali. Podrobneje so prednostne kategorije opredeljene v Javnem razpisu za oddajo stanovanj.

Najem stanovanja se lahko izvede za določen čas, ki ne more biti krajši od 1 leta ali za nedoločen čas z odpovedno dobo dveh mesecev.

Prosilci, ki so zainteresirani za najem morajo oddati spletno prijavo (na spletni strani https://prijava.najem.ssrs.si/) in ob prijavi oziroma najkasneje do zadnjega dne vsakokratnega termina za oddajo prijav kot dokazilo za resnost ponudbe, vplačati znesek v višini 500,00 EUR na transakcijski račun Sklada št. 01100-6270960211 z oznako/sklic 00 7189-2022.  Vplačani znesek se izbranemu prosilcu všteje kot del varščine, neizbranim prosilcem pa se vplačani znesek vrne najkasneje v petih delovnih dneh po vsakokratnem izboru. Razliko do polne varščine za najeto stanovanje, ki znaša 6 mesečnih najemnin, najemnik plača ob podpisu najemne pogodbe oziroma vselitvi v stanovanje.

Poudarjamo, da Stanovanjski sklad RS oddaja stanovanja skladno s stanovanjsko zakonodajo, ReNSP15-25 in svojimi akti poslovanja

Ali je v teku oz. ali načrtujete v kratkem še kakšen podoben projekt na Koroškem? Kako ocenjujete stanovanjski trg na Koroškem,    kakšne so potrebe/zanimanje po stanovanjih, ki jih vi ponujate? Koliko stanovanj trenutno oddajate na Koroškem (brez projektov v Radljah in na Ravnah) in kje vse?

Stanovanjski sklad RS na območju Koroške trenutno nima novih projektov v načrtu. Na tem območju ima v lasti 136 ((Mežica 22, Prevalje 12, Ravne 9, Slovenj Gradec 93) stroškovnih najemnih stanovanj in 529 ( Črna na K. 27, Dravograd 19, Mežica 19, Mislinja 4, Podvelka 27, Prevalje 42, Radlje 11, Ravne 334, Ribnica na Pohorju 16, Slovenj Gradec 24, Vuzenica 6) neprofitnih najemnih stanovanj. Večina stanovanj je stalno zasedenih.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad

Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

1. Bralci, ki so se obrnili na nas, so

mnenja, da je se veliko stanovanj v novem

naselju javnih najemnih in oskrbovanih stanovanj na Studencih v Mariboru se vedno prostih. Zanima nas, koliko stanovanj je tam dejansko prostih in za kakšna stanovanja gre? 

V soseski Pod Pekrsko gorco je od skupno 60 oskrbovanih stanovanj praznih še 9 stanovanj  ter od skupno 340 javnih najemnih stanovanj še 19, od tega je 11 stanovanj, ki so prilagojena gibalno oviranim osebam oziroma imajo možnost prilagoditve gibalno oviranim osebam.

Za 19 javnih najemnih stanovanj je bil 18.12.2023 objavljen razpis za oddajo, zbiranje prijav se je zaključilo 29.12.2023. Prijave so v fazi pregledovanja in dopolnjevanja s strani prosilcev, izbor najemnikov bo opravljen predvidoma 28.3.2024. Skladno z določili Javnega razpisa za oddajo stanovanj v najem, lahko Sklad za stanovanja, prilagojena gibalno oviranim osebam, v kolikor več kot 3 mesece zanje ni izkazanega interesa, sprejme sklep, s katerim določi, da se lahko ta stanovanja v najem ponudijo tudi prosilcem, ki niso gibalno ovirane osebe. Morebitno odločitev oziroma sklep bo Sklad sprejel po opravljenem izboru, ki bo kot navedeno predvidoma 28.3.2024.

Za 9 oskrbovanih stanovanja se objava razpisa načrtuje za dne  31.1.2024. Zbiranje prijav bo potekalo do vključno 23.2.2024, izbor najemnikov pa bo predvidoma 18.4.2024.

2. V kolikor vsa stanovanja resnično se niso oddana, nas zanima, kaj je razlog za to, ob predpostavki, da je bilo ocenjeno, da Maribor nujno potrebuje javna najemna stanovanja! Torej, kakšen je sploh bil oziroma sta interes in povpraševanje po teh stanovanjih? 

Pretežni del prostih javnih najemnin stanovanj je stanovanj, ki so prilagojena gibalno oviranim osebam, za katere bo Sklad morebitno odločitev oziroma sklep, da se ta stanovanja v najem lahko ponudijo tudi prosilcem, ki niso gibalno ovirane osebe, sprejel po opravljenem izboru.  Preostali del javnih najemnih stanovanj pa je prostih, ker so izbrani najemniki, iz razlogov na njihovi strani, po izboru odstopili od najema.

Pri najemu oskrbovanih stanovanj gre za starejšo populacijo, ki se težje odloča za zamenjavo bivališča. Gre za težke življenjske odločitve in situacije, za katere starejši potrebujejo več časa in pri katerih potrebujejo nemalokrat tudi pomoč mlajše generacije tako pri oddaji vloge kot tudi sami preselitvi. Veliki večini predstavlja oskrbovano stanovanje zadnje bivališče, zato se morajo v stanovanju in okolici dobro počutiti, za kar pa potrebujejo postopno prilagajanje na spremembo in razmislek za prijavo ter nas tudi večkrat pokličejo, da jim pojasnimo njihove možnosti glede prijave na javni poziv.

3. Je tovrstno naselje na Studencih že dokončano, ali se gradnja še nadaljuje in če se, koliko enot in kdaj bo še predanih trgu?

Naselje je dokončano.

4.  Koliko javnih najemnih stanovanj je bilo v zadnjih 5 letih zgrajenih v Mariboru? 

V zadnjih 5 letih je Sklad v Mariboru zgradil sosesko Pod Pekrsko gorco in sicer 400 javnih najemnih stanovanj (od tega 60       oskrbovanih stanovanj).

5. Koliko tovrstnih stanovanj bo zgrajenih v Mariboru do leta 2025-2030? In kje naj bi se ta gradila oziroma se gradijo? 

V Mariboru načrtuje Sklad gradnjo predvidoma 430 stanovanj (od tega 60 oskrbovanih stanovanj) v dveh območjih. Projekt je v fazi projektiranja, v tem letu bomo izvajali aktivnosti vezano za pridobitev gradbenega dovoljenja. Več o celotnem projektu Novo Pobrežje, Maribor si lahko preberete na naši spletni strani: https://ssrs.si/projekti/novo-pobrezje/predstavitev/

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani.

Podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

pripravljam prispevek o delitvi stroškov med najemnikom in najemodajalcem. Zanima me, kako to poteka pri vas? Katere stroške plačujejo najemniki stanovanj, ki so v lasti stanovanjskega sklada? Ali glede delitve stroškov beležite kakšne posebnosti, imajo najemniki kakšna vprašanja, dileme ali pripombe?

Vezano na vaša vprašanja podajamo odgovore in sicer, da so stroški, ki jih je dolžan plačevati najemnik stanovanja, bivalne enote oz. postelje iz stroškovnega najema Stanovanjskega sklada RS opredeljeni v vsakokratnih Splošnih pogojih za oddajo stanovanj v najem, ki so objavljeni na spletni strani Stanovanjskega sklada RS pri vsakokratnem javnem razpisu (npr. za splošni stroškovni najem so opredeljeni v dokumentu dostopnem na povezavi http://www.najem.stanovanjskisklad-rs.si/dokumentacija). V kolikor povzamemo te Splošne pogoje za oddajo stanovanj v najem, mora skladno z 8. členom najemnik plačevati poleg najemnine tudi obratovalne stroške, ki jih povzroča z uporabo stanovanja. Obratovalne stroške delimo na individualne in skupne obratovalne stroške. Za podrobnejšo opredelitev in razdelitev stroškov najemnika, vas vabimo, da se seznanite s predmetnimi Splošnimi pogoji za oddajo stanovanj v najem, na spletni povezavi kot navedeno zgoraj.

Lastnik (Stanovanjski sklad RS) je v primeru oddaje stanovanj v najem odgovoren za plačilo stroškov, skladno z zakonodajo, in sicer kot velevata Stanovanjski zakon (SZ-1) s podzakonskimi predpisi in Stvarnopravni zakonik. Za stroške pri oddaji stanovanj po neprofitni najemnini Sklad nima sprejetih splošnih pogojev oddaje v najem, saj se neposredno uporabljajo določbe SZ-1 in podzakonskih predpisov ter določbe Stvarnopravnega zakonika. Slednji določa, da stroške uporabe, upravljanja in druga bremena, ki se nanašajo na celo stvar, krijejo solastniki v sorazmerju z velikostjo idealnih deležev. V kolikor splošno povzamemo SZ-1, so etažni lastniki odgovorni za plačilo stroškov upravljanja ter drugih stroškov (npr. stroškov investicij, rezervnega sklada, zavarovanja, upravljanja ter drugih stroškov), ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe, v skladu s svojimi solastniškimi deleži, če pogodba o medsebojnih razmerjih ne določa drugače. Obračunavanje teh stroškov  je v pristojnosti upravnikov stavb ter dobaviteljev, zato Sklad v primeru morebitnih vprašanj prejetih s strani najemnikov, ki so vezani na obračunavanje obratovalnih stroškov, za pojasnila zaprosi upravnika oziroma najemniku svetuje, da se obrne nanj.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

Lepo prosim za informacije glede prijav na razpis za javna najemna stanovanja. Na vaši spletni strani sem zasledila podatek o velikem številu prijav, imam pa še nekaj dodatnih vprašanj.

1. Za katera stanovanja je največ zanimanja, katere kvadrature, lokacije?
2. Lahko morda vsaj opisno razkrijete, kdo so interesenti za stanovanja, torej morda posamezniki, pari, družine …?

v terminu zbiranja prijav od 18.12.2023 do 29.12.2023 smo za najem 102 stanovanj prejeli 1.373 prijav. Največ prijav je za stanovanja v Ljubljani in Mariboru, največ prosilcev, ki prvič rešuje svoje stanovanjsko vprašanje, pa sodi v prednostne kategorije družine z otroki, mlade osebe in ostali. Trenutno so prijave zainteresiranih prosilcev v fazi pregledovanja in dopolnjevanja, zaradi česar podrobnejših podatkov o prijavah in prosilcih ne moremo podati. Končno statistiko bomo objavili po zaključnem postopku dodeljevanja stanovanj, pri čemer je izbor najemnikov predviden dne 28.3.2024.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

vezano na vaša vprašanja vam podajamo odgovore:

Stanovanjski sklad RS si je v letu 2023 prizadeval za izpolnitev pogojev za objavo oddaje v najem 40 stanovanj na lokaciji Dolgi most v Ljubljani, o čemer je poročal sam in so pisali tudi številni mediji. V decembru 2023 so bili pogoji za oddajo v najem in postopki za objavo zaključeni, zato je nemudoma pristopil k vključitvi stanovanj na tej lokaciji v javni razpis za oddajo v najem. Razpis za oddajo stanovanj v najem smo transparentno objavili na običajen način na naši uradni spletni strani, in sicer na naslednjih povezavah https://ssrs.si/ in http://www.najem.stanovanjskisklad-rs.si/, saj se Stanovanjski sklad RS zavzema za odprto komunikacijo in želimo razjasniti morebitne dvome glede transparentnosti naših aktivnosti. Na teh dveh spletnih mestih je bila objavljena vsa potrebna dokumentacija, vključno z obvestilom o začetku zbiranja prijav, roki za oddajo prijav, razpisnimi pogoji, višino najemnin ter postopkom izbora najemnikov. Ponudba iz razpisa je bila objavljena dne 18.12.2023, prijave pa smo zbirali do vključno 29.12.2023. Zavedamo se namreč, da je bil razpis dolgo pričakovan in da je za zagotovitev transparentnosti ključnega pomena, da so informacije dostopne in razumljive, za kar si ves čas tudi prizadevamo. Oddaja prijav je bila možna samo v elektronski obliki, kar prosilcem omogoča enostavno in časovno neodvisno oddajo prijave, vendar v okvirih razpisnega roka. Kot ste navedli tudi sami, smo za 102 stanovanji v navedenem roku prejeli 1.373 prijav za najem. Glede na praznični čas in zaključek leta smo se odločili za nekoliko krajši rok, saj želimo omogočiti čim hitrejše zaključevanje postopkov do končnega izbora najemnikov, da bi se ti lahko vselili že v letošnji pomladi. V odzivu na vaše vprašanje glede komunikacije o razpisu preko drugih medijev želimo poudariti, da naša stalna praksa vključuje objavo postopkov na spletni strani Stanovanjskega sklada RS, ki jo naši uporabniki redno spremljajo. Gre za učinkovit in preizkušen način seznanjanja splošne javnosti o aktualnih novicah in dejavnostih Stanovanjskega sklada RS, kar potrjuje tudi visoko število prejetih prijav. Bralcem svetujemo, da redno spremljajo našo uradno spletno stran, kjer objavljamo vse aktualne novice in informacije.

Dne 21.12.2023 je to novico povzel po podatkih, s katerimi razpolagamo, portal gov.si in ob ta dan in naslednje dni po razpoložljivih podatkih tudi naslednji mediji: Sta.si, 24ur.com, Zurnal24.si, Rtvslo.si, Lokalec.si, Times.si, Murski val, Radio Sraka, Radio Slovenija 1, Radio Sora, Radio Univox, Radio Prlek, Megafon.si, Novicnik.si, Si24.news, Slowwwenia.com, Pressnews.si, E-utrip.si, Novice24.net, Aktualno24.si, Iusinfo.si, Findinfo.si, Morel.si, 1zavse.si, Preberi.si, Pomurec.com, Dnevnik, Vecer.com, Aktualno24.si, Radio 1, TV Slovenija 1, Moja-dolenjska.si, Radio Kum, Murski val, Radio Maxi – Prleški val, Radio Slovenske gorice, Radiomaxi.si, Novice.najdi.si, Radio-odeon.com, Radio Aktual, Radio Veseljak, TV AKTUAL , TV VESELJAK, Radio 1, Net TV, Mandrač, Delo in Delo.si. Prav tako smo o odprtju razpisa obvestili javnost preko družbenih omrežji dne 18.12.2023 na Facebook-u in Linkedinu. Glede na navedeno lahko ugotovimo, da je bila medijska pokritost novice nedvomno več kot zadostna in izjemna ter s tem omogočeno res velikemu številu zainteresiranih oseb, da so pravočasno pridobile informacije o objavljenem razpisu in oddale svoje prijave za najem v elektronski obliki.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS