Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

1. Bralci, ki so se obrnili na nas, so

mnenja, da je se veliko stanovanj v novem

naselju javnih najemnih in oskrbovanih stanovanj na Studencih v Mariboru se vedno prostih. Zanima nas, koliko stanovanj je tam dejansko prostih in za kakšna stanovanja gre? 

V soseski Pod Pekrsko gorco je od skupno 60 oskrbovanih stanovanj praznih še 9 stanovanj  ter od skupno 340 javnih najemnih stanovanj še 19, od tega je 11 stanovanj, ki so prilagojena gibalno oviranim osebam oziroma imajo možnost prilagoditve gibalno oviranim osebam.

Za 19 javnih najemnih stanovanj je bil 18.12.2023 objavljen razpis za oddajo, zbiranje prijav se je zaključilo 29.12.2023. Prijave so v fazi pregledovanja in dopolnjevanja s strani prosilcev, izbor najemnikov bo opravljen predvidoma 28.3.2024. Skladno z določili Javnega razpisa za oddajo stanovanj v najem, lahko Sklad za stanovanja, prilagojena gibalno oviranim osebam, v kolikor več kot 3 mesece zanje ni izkazanega interesa, sprejme sklep, s katerim določi, da se lahko ta stanovanja v najem ponudijo tudi prosilcem, ki niso gibalno ovirane osebe. Morebitno odločitev oziroma sklep bo Sklad sprejel po opravljenem izboru, ki bo kot navedeno predvidoma 28.3.2024.

Za 9 oskrbovanih stanovanja se objava razpisa načrtuje za dne  31.1.2024. Zbiranje prijav bo potekalo do vključno 23.2.2024, izbor najemnikov pa bo predvidoma 18.4.2024.

2. V kolikor vsa stanovanja resnično se niso oddana, nas zanima, kaj je razlog za to, ob predpostavki, da je bilo ocenjeno, da Maribor nujno potrebuje javna najemna stanovanja! Torej, kakšen je sploh bil oziroma sta interes in povpraševanje po teh stanovanjih? 

Pretežni del prostih javnih najemnin stanovanj je stanovanj, ki so prilagojena gibalno oviranim osebam, za katere bo Sklad morebitno odločitev oziroma sklep, da se ta stanovanja v najem lahko ponudijo tudi prosilcem, ki niso gibalno ovirane osebe, sprejel po opravljenem izboru.  Preostali del javnih najemnih stanovanj pa je prostih, ker so izbrani najemniki, iz razlogov na njihovi strani, po izboru odstopili od najema.

Pri najemu oskrbovanih stanovanj gre za starejšo populacijo, ki se težje odloča za zamenjavo bivališča. Gre za težke življenjske odločitve in situacije, za katere starejši potrebujejo več časa in pri katerih potrebujejo nemalokrat tudi pomoč mlajše generacije tako pri oddaji vloge kot tudi sami preselitvi. Veliki večini predstavlja oskrbovano stanovanje zadnje bivališče, zato se morajo v stanovanju in okolici dobro počutiti, za kar pa potrebujejo postopno prilagajanje na spremembo in razmislek za prijavo ter nas tudi večkrat pokličejo, da jim pojasnimo njihove možnosti glede prijave na javni poziv.

3. Je tovrstno naselje na Studencih že dokončano, ali se gradnja še nadaljuje in če se, koliko enot in kdaj bo še predanih trgu?

Naselje je dokončano.

4.  Koliko javnih najemnih stanovanj je bilo v zadnjih 5 letih zgrajenih v Mariboru? 

V zadnjih 5 letih je Sklad v Mariboru zgradil sosesko Pod Pekrsko gorco in sicer 400 javnih najemnih stanovanj (od tega 60       oskrbovanih stanovanj).

5. Koliko tovrstnih stanovanj bo zgrajenih v Mariboru do leta 2025-2030? In kje naj bi se ta gradila oziroma se gradijo? 

V Mariboru načrtuje Sklad gradnjo predvidoma 430 stanovanj (od tega 60 oskrbovanih stanovanj) v dveh območjih. Projekt je v fazi projektiranja, v tem letu bomo izvajali aktivnosti vezano za pridobitev gradbenega dovoljenja. Več o celotnem projektu Novo Pobrežje, Maribor si lahko preberete na naši spletni strani: https://ssrs.si/projekti/novo-pobrezje/predstavitev/

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani.

Podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

pripravljam prispevek o delitvi stroškov med najemnikom in najemodajalcem. Zanima me, kako to poteka pri vas? Katere stroške plačujejo najemniki stanovanj, ki so v lasti stanovanjskega sklada? Ali glede delitve stroškov beležite kakšne posebnosti, imajo najemniki kakšna vprašanja, dileme ali pripombe?

Vezano na vaša vprašanja podajamo odgovore in sicer, da so stroški, ki jih je dolžan plačevati najemnik stanovanja, bivalne enote oz. postelje iz stroškovnega najema Stanovanjskega sklada RS opredeljeni v vsakokratnih Splošnih pogojih za oddajo stanovanj v najem, ki so objavljeni na spletni strani Stanovanjskega sklada RS pri vsakokratnem javnem razpisu (npr. za splošni stroškovni najem so opredeljeni v dokumentu dostopnem na povezavi http://www.najem.stanovanjskisklad-rs.si/dokumentacija). V kolikor povzamemo te Splošne pogoje za oddajo stanovanj v najem, mora skladno z 8. členom najemnik plačevati poleg najemnine tudi obratovalne stroške, ki jih povzroča z uporabo stanovanja. Obratovalne stroške delimo na individualne in skupne obratovalne stroške. Za podrobnejšo opredelitev in razdelitev stroškov najemnika, vas vabimo, da se seznanite s predmetnimi Splošnimi pogoji za oddajo stanovanj v najem, na spletni povezavi kot navedeno zgoraj.

Lastnik (Stanovanjski sklad RS) je v primeru oddaje stanovanj v najem odgovoren za plačilo stroškov, skladno z zakonodajo, in sicer kot velevata Stanovanjski zakon (SZ-1) s podzakonskimi predpisi in Stvarnopravni zakonik. Za stroške pri oddaji stanovanj po neprofitni najemnini Sklad nima sprejetih splošnih pogojev oddaje v najem, saj se neposredno uporabljajo določbe SZ-1 in podzakonskih predpisov ter določbe Stvarnopravnega zakonika. Slednji določa, da stroške uporabe, upravljanja in druga bremena, ki se nanašajo na celo stvar, krijejo solastniki v sorazmerju z velikostjo idealnih deležev. V kolikor splošno povzamemo SZ-1, so etažni lastniki odgovorni za plačilo stroškov upravljanja ter drugih stroškov (npr. stroškov investicij, rezervnega sklada, zavarovanja, upravljanja ter drugih stroškov), ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe, v skladu s svojimi solastniškimi deleži, če pogodba o medsebojnih razmerjih ne določa drugače. Obračunavanje teh stroškov  je v pristojnosti upravnikov stavb ter dobaviteljev, zato Sklad v primeru morebitnih vprašanj prejetih s strani najemnikov, ki so vezani na obračunavanje obratovalnih stroškov, za pojasnila zaprosi upravnika oziroma najemniku svetuje, da se obrne nanj.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

Lepo prosim za informacije glede prijav na razpis za javna najemna stanovanja. Na vaši spletni strani sem zasledila podatek o velikem številu prijav, imam pa še nekaj dodatnih vprašanj.

1. Za katera stanovanja je največ zanimanja, katere kvadrature, lokacije?
2. Lahko morda vsaj opisno razkrijete, kdo so interesenti za stanovanja, torej morda posamezniki, pari, družine …?

v terminu zbiranja prijav od 18.12.2023 do 29.12.2023 smo za najem 102 stanovanj prejeli 1.373 prijav. Največ prijav je za stanovanja v Ljubljani in Mariboru, največ prosilcev, ki prvič rešuje svoje stanovanjsko vprašanje, pa sodi v prednostne kategorije družine z otroki, mlade osebe in ostali. Trenutno so prijave zainteresiranih prosilcev v fazi pregledovanja in dopolnjevanja, zaradi česar podrobnejših podatkov o prijavah in prosilcih ne moremo podati. Končno statistiko bomo objavili po zaključnem postopku dodeljevanja stanovanj, pri čemer je izbor najemnikov predviden dne 28.3.2024.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

vezano na vaša vprašanja vam podajamo odgovore:

Stanovanjski sklad RS si je v letu 2023 prizadeval za izpolnitev pogojev za objavo oddaje v najem 40 stanovanj na lokaciji Dolgi most v Ljubljani, o čemer je poročal sam in so pisali tudi številni mediji. V decembru 2023 so bili pogoji za oddajo v najem in postopki za objavo zaključeni, zato je nemudoma pristopil k vključitvi stanovanj na tej lokaciji v javni razpis za oddajo v najem. Razpis za oddajo stanovanj v najem smo transparentno objavili na običajen način na naši uradni spletni strani, in sicer na naslednjih povezavah https://ssrs.si/ in http://www.najem.stanovanjskisklad-rs.si/, saj se Stanovanjski sklad RS zavzema za odprto komunikacijo in želimo razjasniti morebitne dvome glede transparentnosti naših aktivnosti. Na teh dveh spletnih mestih je bila objavljena vsa potrebna dokumentacija, vključno z obvestilom o začetku zbiranja prijav, roki za oddajo prijav, razpisnimi pogoji, višino najemnin ter postopkom izbora najemnikov. Ponudba iz razpisa je bila objavljena dne 18.12.2023, prijave pa smo zbirali do vključno 29.12.2023. Zavedamo se namreč, da je bil razpis dolgo pričakovan in da je za zagotovitev transparentnosti ključnega pomena, da so informacije dostopne in razumljive, za kar si ves čas tudi prizadevamo. Oddaja prijav je bila možna samo v elektronski obliki, kar prosilcem omogoča enostavno in časovno neodvisno oddajo prijave, vendar v okvirih razpisnega roka. Kot ste navedli tudi sami, smo za 102 stanovanji v navedenem roku prejeli 1.373 prijav za najem. Glede na praznični čas in zaključek leta smo se odločili za nekoliko krajši rok, saj želimo omogočiti čim hitrejše zaključevanje postopkov do končnega izbora najemnikov, da bi se ti lahko vselili že v letošnji pomladi. V odzivu na vaše vprašanje glede komunikacije o razpisu preko drugih medijev želimo poudariti, da naša stalna praksa vključuje objavo postopkov na spletni strani Stanovanjskega sklada RS, ki jo naši uporabniki redno spremljajo. Gre za učinkovit in preizkušen način seznanjanja splošne javnosti o aktualnih novicah in dejavnostih Stanovanjskega sklada RS, kar potrjuje tudi visoko število prejetih prijav. Bralcem svetujemo, da redno spremljajo našo uradno spletno stran, kjer objavljamo vse aktualne novice in informacije.

Dne 21.12.2023 je to novico povzel po podatkih, s katerimi razpolagamo, portal gov.si in ob ta dan in naslednje dni po razpoložljivih podatkih tudi naslednji mediji: Sta.si, 24ur.com, Zurnal24.si, Rtvslo.si, Lokalec.si, Times.si, Murski val, Radio Sraka, Radio Slovenija 1, Radio Sora, Radio Univox, Radio Prlek, Megafon.si, Novicnik.si, Si24.news, Slowwwenia.com, Pressnews.si, E-utrip.si, Novice24.net, Aktualno24.si, Iusinfo.si, Findinfo.si, Morel.si, 1zavse.si, Preberi.si, Pomurec.com, Dnevnik, Vecer.com, Aktualno24.si, Radio 1, TV Slovenija 1, Moja-dolenjska.si, Radio Kum, Murski val, Radio Maxi – Prleški val, Radio Slovenske gorice, Radiomaxi.si, Novice.najdi.si, Radio-odeon.com, Radio Aktual, Radio Veseljak, TV AKTUAL , TV VESELJAK, Radio 1, Net TV, Mandrač, Delo in Delo.si. Prav tako smo o odprtju razpisa obvestili javnost preko družbenih omrežji dne 18.12.2023 na Facebook-u in Linkedinu. Glede na navedeno lahko ugotovimo, da je bila medijska pokritost novice nedvomno več kot zadostna in izjemna ter s tem omogočeno res velikemu številu zainteresiranih oseb, da so pravočasno pridobile informacije o objavljenem razpisu in oddale svoje prijave za najem v elektronski obliki.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

Vprašanje je: Do kolikšne subvencije najemnine sta upravičena naslednja dva primera gospodinjstev:

2-člansko gospodinjstvo s šoloobveznim otrokom in mamo samohranilko, ki prejema povprečno bruto plačo (2.200 evrov bruto). Na primer, da od zasebnega lastnika najemata 40 m2 veliko stanovanje v Ljubljani za 600 evrov mesečne najemnine.

4-člansko gospodinjstvo s šoloobveznima otrokoma in staršema, ki prejemata povprečni bruto plači (skupaj 4.440 evrov bruto). Na primer, da zasebnega lastnika najemajo 3-sobno stanovanje v Ljubljani za 900 evrov mesečne najemnine.

Lahko izračunate, kolikšno subvencijo najemnine bi prejemali? Pod pogojem seveda, da so se prijavili na zadnji razpis za neprofitno stanovanje. Bi se uvrstili na prednostno listo?

Subvencijo za najemnino je možno pridobiti ob izpolnjevanju zakonskih pogojev, kar je v pristojnosti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Pravica do subvencije najemnine je namenjena tistim, ki nimajo zadostnih sredstev za kritje stroškov najemnine ter izpolnjujejo dohodkovne in premoženjske pogoje. Do subvencije najemnine je lahko upravičen najemnik v neprofitnem stanovanju, namenskem najemnem stanovanju, bivalni enoti, tržnem najemnem in hišniškem stanovanju. Subvencijo najemnine se pridobi na način, da se na CSD odda »Vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev«. O pozitivni razrešitvi vloge in višini subvencije odloča pristojni CSD.

Stanovanjski zakon v 87. členu določa postopek oddajanja neprofitnih stanovanj samo na podlagi objave javnih razpisov, Stanovanjski sklad RS pa le-teh ne izvaja sam, ampak v primeru izpraznitve primernega najemnega stanovanja, ki je v lasti Stanovanjskega sklada RS, najprej opravi zamenjave med lastnimi najemniki, če le-teh ni, da razpolagalno pravico občini, javnemu stanovanjskemu skladu občine ali neprofitni stanovanjski organizaciji, v kateri se nahaja razpoložljivo stanovanje.

Svetujemo vam, da se za konkretne primere izračunov subvencije najemnine obrnete neposredno na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, glede prednostnih list pa na konkretni javni sklad občine. Več informacij o subvencijah najemnin je na voljo na povezavi: https://www.gov.si/teme/subvencija-najemnine/

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja.

Koliko nepremičnin ste v okviru Službe za javni najem stanovanj pridobili v letu 2023? Ali ste vse oddali najemnikom, kolikšne so cene najemnin?

Na razpis zbiranja ponudb najemodajalcev smo do dne 03.01.2024 prejeli 34 ponudb lastnikov nepremičnin, 27 ponudb v letu 2022 in 7 ponudb v letu 2023. V letu 2023 smo z enim najemodajalcem podpisali najemno pogodbo, prevzeli stanovanje v posest ter ga nato oddali naprej v podnajem upravičencu do podnajemnega stanovanja. Z ostalimi ponudniki žal do sklenitve pogodbe ni prišlo, in sicer iz razloga zakonsko določene višine najemnine, ki se ponudnikom zdi nestimulativna glede na to, da je na trgu za najem veliko povpraševanje.

Stanovanjski sklad RS v okviru izvajanja tega instituta trenutno oddaja v podnajem sedem nepremičnin, od tega šest stanovanj in eno hišo. Nepremičnine so v velikosti med 36 m² in 106 m² najemnina za podnajemnike pa se giblje med 124,33 EUR do 332,06 EUR. Trenutno imamo oddane v podnajem vse nepremičnine, ki smo jih pridobili s strani lastnikov.

Ali imate na stanovanjskem skladu oceno, koliko stanovanj je v Sloveniji praznih?

Stanovanjski sklad RS ni pristojen za zbiranje podatkov, po katerih sprašujete in zato z njimi ne razpolaga. Predlagamo, da se obrnete na ministrstvo pristojno za stanovanjske zadeve, saj Stanovanjski zakon določa, da ima država na stanovanjskem področju med ostalimi pristojnostmi in nalogami tudi naloge, da določa stanovanjsko politiko v razvojnem in prostorskem načrtu države; določa nacionalni stanovanjski program ter zagotavlja sredstva za njegovo izvedbo; skrbi za razvojno raziskovalno dejavnost na stanovanjskem področju; spremlja višino najemnine po vrstah najemnih stanovanj na nivoju regije in države; in vodi evidence, registre in statistične podlage za spremljanje in izvajanje stanovanjske politike.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

vezano na vaše zaprosilo vam podajamo odgovore:

– Koliko je stalo celotno načrtovanje, izgradnja itd. — se pravi postavitev soseske Novo Brdo s 498 stanovanji? Koliko potem strošek izgradnje znaša na posamezno stanovanjsko enoto?

Končna investicijska vrednost projekta Novo Brdo je  80,66 mio EUR vključno z DDV. V vrednosti so upoštevani stroški zemljišča, komunalne in prometne ureditve (komunalnega prispevka), predhodnih preiskav in zahtev po prostorskih aktih, projektiranja, nadzora in drugih inženirskih storitev, izvedbe GOI del, opreme vključno z nepredvidenimi deli ter stroške financiranja, kot to zahteva veljavna zakonodaja oz. bančna metodologija za izračun investicij.

Tako je vrednost stanovanjske enote okvirno 162.000,00 EUR z DDV, kar vključuje 1 ali 2 parkirni mesti v garaži objektov odvisno od velikosti stanovanjske enote ter upošteva tudi pripadajoč strošek za delež na skupnih delih v večstanovanjski stavbi.

– Koliko je stala celotna postavitev 40 novih stanovanja na Dolgem mostu, koliko na enoto?

Končna investicijska vrednost projekta Dolgi most je 7,86 mio EUR vključno z DDV. V vrednosti so upoštevani stroški zemljišča, komunalne in prometne ureditve (komunalnega prispevka), predhodnih preiskav in zahtev po prostorskih aktih, projektiranja, nadzora in drugih inženirskih storitev, izvedbe GOI del, opreme vključno z nepredvidenimi deli in vplivi podražitev v gradbeništvu, ter stroške financiranja, kot to zahteva veljavna zakonodaja oz. bančna metodologija za izračun investicij.

Tako je vrednost stanovanjske enote okvirno 196.500,00 EUR z DDV, kar vključuje pretežno 2 parkirni mesti v pritličju objektov odvisno od velikosti stanovanjske enote ter upošteva tudi pripadajoč strošek za delež na skupnih delih v večstanovanjski stavbi.  Višja vrednost je predvsem zaradi vpliva podražitev in izrazitega dviga cen v gradbeništvu v letih 2020 naprej.

– Odgovor na zgornji dve vprašanji me zanimata predvsem v luči tega, da je za Sklad sedaj namenjenih 25 milijonov evrov (letos in naslednje leto), od tega 10 milijonov evrov za projekte sklada. Zanima me, koliko stanovanj boste lahko zgradili s tem denarjem? In koliko za preostalih 15 milijonov evrov, ki so namenjeni občinskim skladom? Kolikšna bo potrebna zadolžitev

Ministrstvo za solidarno prihodnost je obvestilo Sklad, da naj se prejeta sredstva povečanja namenskega premoženja – dokapitalizacija Stanovanjskega sklada RS v višini 25,5 mio EUR v letu 2023 v celoti namenijo gradnji javnih najemnih stanovanja in neprofitnih najemnih stanovanj – lastnim investicijam Sklada ali družb, katerih ustanovitelj je Stanovanjski sklad RS. Sredstva se prioritetno namenijo za pokritje izdatkov Sklada vezanih na vrednosti pridobivanja zemljišč za izvedbo projektov in plačila komunalne ureditve območij gradnje za lastne projekte Sklada, ki so v gradnji ali pripravi (projektiranje in pridobivanje gradbenih dovoljenj) na več lokacij. Naj dodamo, da so sredstva za gradnjo (GOI dela) za posamezne lastne projekte zagotavljanja najemnih stanovanj Sklada v pretežni meri zagotovljena iz lastnih virov ter posojila Razvojne banke Sveta Evrope (CEB).

Na podlagi izhodišč in pogojev, ki so še v usklajevanju med Ministrstvom za solidarno prihodnost in Ministrstvom za finance Sklad načrtuje skladno s Poslovno politiko za obdobje 2021- 2025 pripravo in po obravnavi na Nadzornem svetu Sklada predvidoma sprejem Programa sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj in bivalnih enot za leti 2024 in 2025 za upravičene prosilce (lokalne skupnosti in njihove stanovanjske sklade ter pravne osebe, vpisane v register neprofitnih stanovanjskih organizacij iz 152. člena SZ-1). Sredstva za realizacijo Programa pa bi bila predvidoma zagotovljena iz napovedane dokapitalizacije v letu 2024.  Sofinanciranje gradnje javnih najemnih stanovanj in bivalnih enot bo predvidoma  možno preko navedenega Programa in je predvsem odvisno od števila in stopnje pripravljenosti posameznih projektov ter interesa in finančnih sposobnosti lokalnih skupnosti in njihovih stanovanjskih skladov za sodelovanje ter dejansko izvedbo projektov skladno z zahtevami zakonodaje in Programa v obdobju financiranja.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad

Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

Obveščeni smo bili, da so v noči iz 22. na 23. december potekala dela v ene izmed blokov v naselju Nova Dolinska v Kopru. Po pričevanju našega vira, naj bi dela, z njimi pa tudi glasen hrup, vztrajala bolj ali manj celo noč. Zanima nas, kakšna dela so potekala v tem času? Zakaj je bilo potrebno, da so dela potekala prav ponoči?

Ste kakorkoli vnaprej obvestili okoliške prebivalce, da bodo dela potekala tudi ponoči?

Bo to stalna praksa v tem primeru, ali je šlo za enkraten dogodek?

V kateri fazi je sicer gradnja in do kdaj mora biti projekt dokončan?

Bodo ti roki doseženi ali lahko pride do zamude – stanovalci naj bi se v stanovanja namreč vselili že spomladi 2024, drži?

V noči iz 22. na 23. 12. 2023 se je na gradbišču betoniral končni tlak v garaži objektov. Šlo je za izredni dogodek, ko tehnologija izvedbe talnega estriha v garaži ne omogoča prekinitev dela, saj je potrebno po vgradnji betona tlak posipati z mineralnim posipom in ga zgladiti z rotacijskimi gladilkam, kar pa ni možno dokler se beton ne posuši do stopnje, ko se lahko po njem hodi brez ugrezanja.

Ker je šlo za velike garažne površine, ki jih ni bilo mogoče ločevati, izvajalec del, predvsem zaradi nižjih temperatur, ni uspel dela zaključiti znotraj dovoljenega delovnika.

O tem so s strani investitorja JSS MOK bili obveščeni Mestna občina Koper, Inšpektorat za delo in tudi policija.  Ker se bodo po istem postopku v kratkem betonirale še štiri garažne etaže je pričakovati, da se bo taka situacija ponovila.

Čeprav smo naročniki (JSS MOK in SSRS) izvajalcu naročili, da obvesti okoliške prebivalce o izrednem delu izven dovoljenega delavnika pa smo bili obveščeni, da žal tokrat tega niso storili, saj so upali, da bodo dela končali do 10. ure. Za v prihodnje bosta oba investitorja na njih apelirala, da v primeru podobnih situacij pravočasno obveščajo okoliške prebivalce in pristojne institucije.

Projekt je trenutno v fazi izvedbe s predvidenim zaključkom del in pridobitvijo uporabnega dovoljenja v prvi polovici leta 2024. Stanovanja bodo uporabnikom na voljo predvidoma v letu 2024.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

1. Kje in koliko konkretno boste začeli graditi javna najemna stanovanja v Ljubljani v prihodnjem letu in leta 2025? Prosim za konkretne podatke: torej kje v Ljubljani boste gradili v letu 2024 in 2025, koliko stanovanj in kdaj jih boste začeli graditi?

V Ljubljani razvijamo Stanovanjsko sosesko Glince v Podutiku s 387 stanovanji v več fazah. Projektna dokumentacija DGD  je izdelana in vložena za pridobitev integralnega gradbenega dovoljenja. Nadaljnji razvoj projekta je odvisen od postopka pridobitve integralnega gradbenega dovoljenja in pravočasne komunalne ureditve območja s strani Mestne občine Ljubljana. Pridobitev gradbenega dovoljenja za vse faze gradnje predvidevamo v letu 2024. Začetek 1. faze gradnje s 60 stanovanji predvidevamo takoj po pridobitvi gradbenega dovoljenja v letu 2025, začetek gradnje 2. in 3. faze soseske s 327 stanovanji predvidevamo po letu 2026, finančna sredstva za gradnjo 2. in 3. fazo še niso zagotovljena.

      2. Koliko denarja boste v prihodnjih dveh letih torej namenili za gradnjo javno najemnih stanovanj v prestolnici?

Investicijska vrednost projekta Glince Podutik je ocenjena na 85 mio EUR z DDV, z realizacijo v naslednjih petih letih. Od tega je v letih 2024 in 2025 v finančnem planu predvideno 18 mio EUR.

     3. Kdaj bo vseljivih 40 stanovanj na Dolgem mostu, kdaj je bil razpis in zakaj se je vselitev v ta stanovanja zavlekla?

Vselitve izbranih najemnikov bodo potekale po predvidenem izboru najemnikov, na podlagi podpisanih najemnih pogodb in plačilu varščine, s strani pooblaščenega upravnika po dogovorjenem razporedu. Razpis je bil objavljen dne 18.12.2023.

Stanovanjski sklad RS je s pristojnim ministrstvom usklajeval pogoje razpisa in način oddaje stanovanj, zato se je postopek oddaje stanovanj zavlekel. Poleg tega pa so bila do končne odločitve Ministrstva za solidarno prihodnost omenjena stanovanja na seznamu za izjemno dodelitev stanovanj v najem zaradi poplav in plazov po Zakonu o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (ZIUOPZP).

    4. Koliko stanovanj v Ljubljani ima v lasti republiški stanovanjski sklad? Koliko znaša stroškovna najemnina za kvadratni meter? Koliko je denimo treba odšteti za najemnino v 2-sobnem   stanovanju v Ljubljani? Je višina najemnine odvisna tudi od lokacije stanovanj in starosti večstanovanjskega bloka? Če ne, zakaj ne? če da, zakaj?

Stanovanjski sklad RS ima v Ljubljani 1117 javnih najemnih stanovanj. Del stanovanj oz. skupno 334 Stanovanjski sklad RS  oddaja kot neprofitna najemna stanovanja, kjer je najemnina določena skladno z metodologijo za izračun neprofitne najemnine, skladno z določbami stanovanjskega zakona. Osnova za izračun je administrativno določena vrednost stanovanja, kjer bistveno vlogo predstavlja vrednost točke za ugotavljanje vrednosti stanovanja. Povprečna mesečna neprofitna najemnina na območju Ljubljane znaša 335 EUR oz. 5 EUR na m2 neto stanovanjske površine. V izračunih po posameznih območjih je upoštevan različen lokacijski faktor. Poleg neprofitnih najemnih stanovanj Stanovanjski sklad RS oddaja še 773 tržnih najemnih stanovanj, kjer pa je najemnina stroškovna. Za razliko od neprofitne najemnine je osnova za izračun investicijska ali nabavna vrednost. Povprečna mesečna stroškovna najemnina v tržnih najemnih stanovanjih na območju Ljubljane je 529 EUR. Pri tržnih najemnih stanovanjih je treba upoštevati, da najemnina pri vseh vključuje tudi najem pripadajočih parkirnih mest. Gledano zgolj na neto uporabno stanovanjsko površino znaša najemnina 10 EUR mesečno na m2. Lokacijski faktor pri izračunavanju stroškovne najemnine ni potreben, saj predstavlja zgolj korekcijo pri izračunavanju neprofitne najemnine.

   5. Ali je  višina stroškovne najemnine odvisna tudi od tega, kje se nahaja stanovanje v lasti sklada? Je denimo treba za  povprečno 2- sobno stanovanje v Ljubljani odšteti več kot denimo v Mariboru?  Kolikšna je razlika in zakaj? Kakšno politiko ima torej republiški sklad glede višine stroškovne najemnine?

Pri izračunu višine neprofitne najemnine je upoštevan lokacijski faktor kar vpliva na višino najemnine glede na lokacijo. Lokacijski faktor za stanovanje je določen glede na lokacijo zemljiške parcele, na kateri stoji stavba in ga določi pristojno ministrstvo. Pri izračunu stroškovne najemnine, lokacijski faktor ni potreben, saj osnovo predstavlja investicijska vrednost ali nabavna vrednost. Razlika med stanovanjem v Ljubljani ali Mariboru je v tem primeru v višini investicijske vrednosti stanovanjskega objekta. Poudariti pa moramo, da je Stanovanjski sklad RS uspel pridobiti sredstva iz NOO (Načrt za okrevanje in odpornost), ki vplivajo na izbiro in določanje najemnine na projektih, kjer so v financiranju udeležena sredstva NOO. Pogoj za pridobitev sredstev NOO je tudi, da se najemna stanovanja oddajajo z neprofitno najemnino. Največ sredstev Stanovanjski sklad RS iz NOO pričakuje ravno za projekt v Mariboru, zato neposredna primerjava z najemnimi stanovanji v Ljubljani, kjer teh sredstev ni, ni najbolj na mestu. V Mariboru ima Stanovanjski sklad RS v oddaji 264 neprofitnih najemnih stanovanj, kjer je povprečna mesečna najemnina 273 EUR ali 4,4 EUR na m2 neto stanovanjske površine. Razliko s stanovanji v Ljubljani predstavlja predvsem nižji lokacijski faktor. V Mariboru ima Stanovanjski sklad RS v oddaji 502 tržnih najemih stanovanj, kjer povprečna najemnina znaša 367 EUR. Povprečna mesečna najemnina na m2 neto stanovanjske površine je 6 EUR, pri čemur razliko z Ljubljano predstavljajo nižje investicijske – nabavne vrednosti, zlati pa pridobitev sredstev NOO, ki določajo, da se pri oddaji teh stanovanj upošteva metodologija za izračun neprofitne najemnine.

   6. Država je letos dokapitalizirala republiški sklad v višini 25,5 milijona evrov, minister za solidarno prihodnost Maljevec pa je konec   novembra dejal, da bo država takoj po novem letu”  šla še v  drugo dokapitalizacijo. ” Hkrati je izrazil upanje, da bosta prihodnji leti še vsaj dve dokapitalizaciji sklada. To pomeni, da bi lahko sklad pridobil več kot 100 milijonov evrov dokapitalizacije.

In, ker republiški sklad sofinancira tudi gradnjo občinskih stanovanjskih skladov me zanima:

Koliko denarja od predvidenih 100 milijonov evrov bo torej v letu 2024 in 2025  republiški sklad namenil za sofinanciranje gradnje v Ljubljani?  Kje se bodo v Ljubljani torej s tem denarjem lahko gradila ta stanovanja in koliko jih bo, konkretno?  In, koliko konkretno denarja bo pri tem primaknil republiški stanovanjski sklad?

Na podlagi izhodišč in pogojev, ki so v usklajevanju med Ministrstvom za solidarno prihodnost in Ministrstvom za finance se predvideva priprava Programa sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj za leti 2024 in 2025 za lokalne skupnosti in njihove stanovanjske sklade. Sofinanciranje gradnje stanovanj v Ljubljani je možno preko navedenega Programa in je predvsem odvisno od števila in stopnje pripravljenosti posameznih projektov ter interesa občinskega sklada Mestne občine Ljubljana za sodelovanje.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

vezano na vaša vprašanja vam podajamo naslednje odgovore:

Ste razmišljali večanju fonda najemnih stanovanj tudi s kupovanjem nepremičnin ob hkratni uvedbi dosmrtne služnosti?

Predmetni instrument sklad ni izvajal in ne izvaja, saj podlage za odkup stanovanja z doživljenjsko rento niso opredeljene v stanovanjski zakonodaji.

Dobivate v zadnjih letih pozive, predloge, da posamezni starejši želijo na ta način prodati svoj nepremičnino?

Na Stanovanjski sklad RS nismo prejeli tovrstnih pozivov in predlogov. Znano pa je, da ni zanimanja za tovrstno obliko reševanja stanovanjskega problema kljub temu, da je namen tovrstnega odkupa izboljšanje položaja starostnikov, ki živijo sami ali partnerjem in jim lastniško stanovanje predstavlja finančno breme, poleg tega pa zaradi stanovanja, ki ga zaradi nizkih pokojnin ne morejo vzdrževati, pogosto presežejo cenzus in niso upravičeni do drugih oblik pomoči, ki jih ponujata država ali občina. Na JSS MOL že vrsto let objavljajo razpise za to obliko povečanja fonda, vendar so sklenili le nekaj pogodb.

Ste uvedli kakšne druge pristope za povečanje fonda najemnih stanovanj?

Stanovanjski sklad RS povečuje fond najemnih stanovanj  v okviru projektov lastne gradnje, preko programov sofinanciranja in v okviru Javnega poziva Stanovanjskega sklada RS za nakupe stanovanj in zemljišč. Obseg in dinamika investicij v naslednjih letih bosta odvisna od zagotovitve sistemskega vira financiranja, višjega obsega zadolževanja ter izvedbe ostalih ukrepov na strani države, vključno s kadrovsko okrepitvijo Sklada. Zadnjo informacijo o naših rezultatih in načrtih za prihodnje leto lahko spremljate na povezavi: https://ssrs.si/novice/stanovanjski-sklad-rs-predstavil-rezultate-za-leto-2023-in-nacrte-za-prihodnje-leto/

Koliko najemnih stanovanj imate v fondu (prosil bi vas za podatke za zadnjih pet let)?

Stanovanjski sklad RS ima za potrebe oddaje stanovanj v javni najem na voljo 5.167 stanovanj, od tega 3.055 stanovanj za oddajo v neprofitni najem in 2.112 stanovanj, ki jih sam oddaja v najem preko javnih razpisov, 2.050 stanovanj pa oddaja v najem tudi skladova hčerinska družba. Podrobnejši podatki poslovanja Stanovanjskega sklada RS so razvidni iz letnih poročil objavljenih na povezavi: https://ssrs.si/o-nas/poslovno-porocilo/ . Podatki po posameznih statističnih regijah so na voljo na povezavi https://ssrs.si/  spodaj, ki prikazuje število stanovanjskih enot v lasti SSRS in v fazi gradnje / priprave / nakupa.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS