Spoštovani,

v nadaljevanju vam pošiljamo odgovore na vaša vprašanja o mariborski soseski Poljane. Odgovori, ki smo vam jih poslali 29. 5. 2018, so objavljeni na naši spletni strani in dostopni prek povezave https://ssrs.si/ssrs_nv/novinarska-vprasanja-mariborinfo-com/ .

1. Kako lahko stanovanjski sklad ukrepa pri vse večjem uničevanju skupne lastnine državnih stanovanj? Kakšni ukrepi so sploh možni iz vaše strani?

Z upravnikom stanovanj je že dalj časa dogovorjeno, da z najemniki organizira in vodi sestanke, na katerih  jih seznanja z načeli upoštevanja norm medsosedskega bivanja in spoštovanja hišnega reda. Za reševanje te problematike se dogovarjamo tudi za vključitev društva za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice, ki bi z različnimi aktivnostmi vplivali na neustrezne navade stanovalcev.

2. Kako odgovarjate stanovalcem, ki so vse bolj obupani in razočarani nad stanjem v njihovi soseski, zaradi drugih objestnih in neodgovornih stanovalcev?

Spremembe v stanovanjskih soseskah so po našem mnenju možne le z aktivno udeležbo vseh stanovalcev. Pričakujemo, da bodo stanovalci sistematično podprli prizadevanja upravnika in društva za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice za dolgoročno izboljšanje bivalnih pogojev v tej soseski.

3. Kakšen je postopek za izselitev stanovalca ali skupine stanovalcev iz stanovanjskega objekta?

Kadar je kršitelj znan, mu pošljemo opomin po 103. členu Stanovanjskega zakonika (SZ-1), ki govori o krivdnih odpovednih razlogih najemne pogodbe zaradi kršenja določil tega člena. Opomin mora vsebovati kršitev in rok za njihovo odpravo, ki je minimalno 15 dni. Šele če se kršitve ponavljajo, se lahko vloži tožba na odpoved najemne pogodbe.

4. Je bil že kdo izseljen zaradi uničevanja skupne lastnine?

Zaradi uničevanja skupne lastnine ni bil zaenkrat še nihče izseljen. V teku sta dva sodna postopka proti znanim kršiteljem zaradi kršenja hišnega reda. Upamo, da bomo proti njima lahko ukrepali na osnovi odločitve sodišča.

5. Imate podobne težave še v katerih drugih soseskah?

V takem obsegu kot v soseski Poljane se težave drugod ne pojavljajo. Radi bi poudarili, da je vsekakor največ odvisno od najemnikov samih in njihovega odnosa do bivalnega okolja in lastnine.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani, v nadaljevanju vam pošiljamo odgovore na vaša novinarska vprašanja.

Spoštovani, nezadovoljni stanovalci soseske na Murkovi ulici (2, 4 in 6) v Mariboru so se obrnili na naše uredništvo in posredovali fotografije stanja njihove soseske, ki jo uničujejo nekateri objestni stanovalci. Prosimo vas za naslednja pojasnila:

1. Ste seznanjeni z uničevanjem skupne lastnine (stene, dvigala…) na stanovanjskih blokih na Murkovi ulici?

S problematiko uničevanja skupne lastnine, do česar žal prihaja, smo sprotno seznanjeni. Stanovanjske stavbe na Murkovi so del soseske Poljane, ki zajema tudi stanovanjske objekte na naslovu Preradovičeva ulica. Lastnika stanovanj v soseski sta Stanovanjski sklad RS in Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor.

2. Kako lahko stanovanjski sklad ukrepa zoper tovrstno početje?

Za ureditev razmer si z aktivnimi ukrepi prizadevamo že vrsto let. V preteklem obdobju smo najprej z zunanjimi izvajalci uredili, da izvajanje 24-urnega varovanja, nato pa nekaj časa 12-urno varovanje. Sedaj je vzpostavljeno tehnično varovanje. Aktiven je tudi upravnik objektov, ki si prizadeva za dosledno spoštovanje hišnega reda. Vsekakor pa je največ odvisno od najemnikov samih in njihovega odnosa do bivalnega okolja in lastnine.

3. Ste že kaj ukrepali v zvezi s tem?

Da, zadevo smo poskušali urediti tako s tehničnim varovanjem kot tudi z varnostno službo, podrobnim hišnim redom in večjim angažmajem upravnika objekta ter osveščanjem najemnikov. Zoper enega najemnika je vložen sodni postopek na odpoved najemne pogodbe.

Lep pozdrav,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani, v nadaljevanju vam pošiljamo odgovore na vaša vprašanja:

V idejni zasnovi sem videl, da naj bi tu uredili 110 stanovanjskih enot – domnevam, da bo nekaj manjših bivanjskih enot, nekaj pa stanovanjskih. To približno drži?

Pri Skupnosti za mlade Gerbičeva gre večinoma  za manjše stanovanjske enote, in sicer za eno do dve osebi. Nekaj stanovanj pa bo namenjeno več osebam. V soseski je predviden tudi Medgeneracijski center. Gradnja skupnosti je namenjena reševanju stanovanjske problematike mladih med 18 in 29 letom.  Projekt je v fazi projektiranja in pridobivanja gradbenega dovoljenja.

Glede na ostale projekte (recimo Zeleni gaj) predvidevate izjemno nizko ceno GOI, ki ste jim dodali še stroške notranje opreme. Zakaj predvidevate, da bi lahko dosegli ceno 580€ za m2 bruto površine z obvezno notranjo opremo?

Preračunana vrednost investicije oziroma cena GOI dela znaša toliko kot pri soseski Zeleni gaj. Zaradi racionalnejše izvedbe predvidevamo še vključitev opreme v skupnih prostorih.

Čez palec naj bi vas ta investicija stala okoli 3 mio. €. Drži?

Drži, GOI dela naj bi znašala okrog tri milijone evrov.

Ali glede na to, da naročate PGD in da je zemljišče že vaše, lahko predvidevamo, da bi bil lahko objekt končan še v prihodnjem letu?

Načrtujemo, da se bo gradnja objekta lahko začela graditi naslednje leto, tako bi bil objekt končan v letu 2020.

Je v osnovi mišljeno, da bi lahko mladi v tem objektu stanovali do zaključenega 29. leta starosti, torej če bi bili na razpisu izbrani pri 25. letih, bi v njem živeli še štiri leta? Ali lahko sklad izvede razpis, še preden so ti starostni pogoji (oz. ta kategorija) definirani v zakonu?

Pojem stanovanjske skupnosti za mlade žal še ni zakonsko opredeljen, zato je definiranje statusa uporabnikov in možnosti bivanja v taki skupnostih ter pogojev za bivanje v tem trenutku še nemogoče določiti. Seveda si na Skladu želimo, da bi se na naše razpise lahko prijavili vsi mladi, ki so v stanovanjski stiski, saj so prav oni ena izmed pomembnih skupin prebivalstva, za katere delamo. Na Skladu zato pričakujemo, da bodo do zaključka postopkov gradnje in do objave razpisa zakonski okviri postavljeni. Le tako bomo lahko skladno z veljavno zakonodajo in svojimi pogoji poslovanja opredelili razpisne pogoje, ki bodo omogočali transparentno, in enakopravno obravnavo vseh potencialnih prosilcev – mladih. S svojimi projekti tudi sicer kot izvajalec nacionalne stanovanjske politike sledimo svojemu cilju, skrbi za uravnoteženo ponudbo primernih stanovanj za vse skupine prebivalstva, torej mlade, družine in starejše.

V kolikor zgoraj navedeni zakonodajni okviri ne bodo vzpostavljeni pravočasno, si bomo prizadevali v obstoječih zakonodajnih okvirih pripraviti tak javni razpis za oddajo v najem, ki bo v čim večji meri poskušal zajeti tiste ciljne skupine potencialnih mladih najemnikov, ki jih vključimo glede na smotrnost izvedbe, veljavno zakonodajo in namen projekta.

Ali obstaja vsaj približna ocena, koliko naj bi znašala najemnina za stanovanja oz. bivanjske enote po kvadratnem metru? Bi bila primerljiva s trenutno neprofitno najemnino? Ali bližje najemnini v Zelenem gaju?

Cena najema na m2 je odvisna od končne vrednosti investicije, ki v tem trenutku še ni znana, in veljavne zakonodaje na področju določanja najemnin za bivanje v stanovanjih javnih subjektov. Vsekakor si bomo na Skladu prizadevali dosegati nižjo najemnino od obstoječih, da bomo s tem pripomogli k lažjemu reševanju stanovanjske problematike ranljivejših skupin – mladih in mladih družin.

Lep pozdrav,

Stanovanjski sklad RS

Pripravljamo članek o projektu Sobivanje, kot je znano pri tem sodeluje tudi SSRS, zato bi vas prosila, če mi lahko odgovorite na nekaj vprašanj.

1. Razmišljate o ustanovitvi javnega servisa za nepremičninsko posredovanje najemnih stanovanj starejših občanov. Kako daleč ste z izvedbo te ideje?

V vse svoje lastne projekte v Ljubljani, Mariboru in Kranju smo vključili oskrbovana stanovanja, ki jih bomo starejšim lahko ponudili v zamenjavo za njihova večja stanovanja. Na poziv Ministrstva za okolje in prostor RS smo pri zunanjem izvajalcu naročili tudi študijo s primeri dobre prakse iz tujine in predlogi členov zakona. Svojo notranjo organizacijo in delovanje že tri leta, vse od sprejetja Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025 (ReNSP15-25), postopno prilagajamo tej svoji prihodnji dejavnosti, ki jo načrtujemo v okviru delovanja javne najemne službe. Ureditev javne najemne službe v novem Stanovanjskem zakonu predvideva omenjena resolucija.

2. Na kakšen način naj bi omenjeni servis deloval?

Servis bo deloval v okviru javne najemne službe, za katero smo na Stanovanjskem skladu RS že uredili prostore pod imenom Stanovanjski center, pričakujemo pa še odobritev dodatnih zaposlitev. O sodelovanju pri zagotavljanju oskrbovanih stanovanj se pogovarjamo tudi z Nepremičninskim skladom pokojninskega in invalidskega zavarovanja (NS PIZ). Naša prva naloga pa bo vzpostaviti povezavo in pridobiti zaupanje zainteresiranih starejših lastnikov večjih stanovanj, ki si želijo zamenjavo za oskrbovano stanovanje.

3. Kakšno vlogo bi pri tem imel stanovanjski sklad?

Naša vloga bo informativna, svetovalna in posredovalna.

4. Na katerih področjih bi bilo treba spremeniti zakonodajo, da bi projekt lahko popolnoma zaživel?

Konkreten odgovor na to vprašanje bomo lahko podali na podlagi rezultatov študije, ki smo jo na poziv Ministrstva za okolje in prostor RS naročili pri zunanjem izvajalcu. Poleg primerov dobre prakse iz tujine bo tam podana celovita analiza. V skladu z rezultati bomo predlagali konkretne rešitve za vključitev v predlog Stanovanjskega zakona.

Lep pozdrav,

Stanovanjski sklad RS

Pošiljamo vam odgovore na vaša novinarska vprašanja:

JSS MOL Na Rakovi Jelši leta 2020 napoveduje prva zadružna stanovanja, ki so zgrajena po drugačnih načelih in cenejša (člani zadruge bi vplačali lastni delež, to je od pet do deset odstotkov vrednosti stanovanja, in mesečno plačevali tako imenovano stroškovno najemnino). Ali se po Sloveniji načrtujejo še drugi podobni projekti? Koliko bi po predvidevanjih znašale tovrstne najemnine?

Predvidevamo, da je na temo stanovanjskega zadružništva nekaj iniciativ, vendar Stanovanjski sklad RS o konkretnih načrtih ni seznanjen. Višina najemnine je običajno odvisna  od višine investicijskih vrednosti konkretnih stanovanjskih objektov v soodvisnosti od načina izvedbe, urbanističnih pogojev, tipologije stanovanj in podobno. Stanovanjski sklad RS bi lahko ob zagotovitvi ustreznih finančnih virov pripomogel s finančnimi spodbudami v obliki dolgoročnih stanovanjskih posojil.

Na nepremičninskem posvetu v Portorožu je gospod Remec omenil usmerjenost v povečanje števila najemniških stanovanj po stroškovni najemnini. Do leta 2020 nameravate ponuditi 2000 takih stanovanj, do leta 2025 pa še dodatnih 2000. Z večjo ponudbo javnih stanovanj za najem nameravate vplivati tudi na nižjo ceno tržnih najemnin. Trenutna višina stroškovnih najemnin v Ljubljani znaša 6 -7 evrov na kvadratni meter, približno toliko naj bi veljalo tudi za Koper.  Kje je ali bo mogoče najeti stanovanje po taki najemnini?

Stanovanjski sklad RS izvaja aktivnosti na lastnih investicijah gradnje večstanovanjskih objektov na različnih lokacijah po Sloveniji.  Stroškovne najemnine v mejah med 6 in 7 eur na m2 so za stanovanja, ki so na lokacijah v Ljubljani, Borovnici, Kopru, Novem mestu in Kranju.

Poleg že zgrajene soseske Zeleni gaj na Brdu v Ljubljani, kjer sta  v štirih objektih zasedeni že 102 stanovanji za najem, bo  predvidoma do konca leta 2020 na sosedni lokaciji Novo Brdo v Ljubljani dokončanih 498 najemnih stanovanj od tega 25 oskrbovanih stanovanj za starejše. Skupaj bo zgrajenih 18 večstanovanjskih objektov.

V Mariboru razvijamo projekt za pridobitev 370 najemnih stanovanj (od tega 60 oskrbovanih stanovanj za starejše) v soseski Pod Pekrsko gorco. Pridobitev gradbenega dovoljenja in prednostni začetek gradnje 1. faze (210 javnih najemnih stanovanj od tega 30 oskrbovanih stanovanj) predvidevamo naslednje leto, zaključek gradnje pa konec leta 2020. V soseski so predvideni tudi drugi programi za starejše (dnevni center aktivnosti).

V Kranju poteka razvoj večstanovanjske soseske Ob Savi. Prostorski akt (OPPN) za predmetno lokacijo je v pripravi. Zemljišče bomo razvijali v dveh samostojnih fazah. Z razvojem 1. faze (180 najemnih stanovanj, od tega 28 oskrbovanih stanovanj za starejše) bomo začeli takoj po sprejemu prostorskega akta, pridobitev gradbenega dovoljenja in začetek gradnje (pod pogojem aktivnega sodelovanja Mestne občine Kranj) predvidevamo naslednje leto, zaključek gradnje pa v letu 2021.

V Ljubljani se bo v začetku naslednjega leta začela gradnja do 110 stanovanjskih enot Skupnosti za mlade Gerbičeva, namenjen reševanju stanovanjske problematike mladih med 18 in 29 letom.  Projekt je v fazi projektiranja in pridobivanja gradbenega dovoljenja. V soseski je predviden Medgeneracijski center.

Poleg novih stanovanjskih sosesk bodo s sredstvi SSRS v višini 30 milijonov evrov v Programu sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj v letih 2016 do 2020 pridobili do 500 novih javnih najemnih stanovanj vključno z bivalnimi enotami. Upravičeni prosilci so lokalne skupnosti, javni nepremičninski skladi in neprofitne stanovanjske organizacije, trenutno je v obravnavi 12 vlog za pridobitev do 461 javnih najemnih stanovanj (neprofitna najemna stanovanja) in 44 bivalnih enot.

V Programu sofinanciranja zagotavljanja stanovanjskih enot za starejše v letih 2017 do 2020 bo s sredstvi SSRS v višini 15 milijonov evrov pridobljenih do 250 stanovanjskih enot, namenjenih bivanju in oskrbi starejših oseb v domovih za ostarele, oskrbovanih stanovanjih in centrih dnevnega varstva starejših oseb.

Lastna sredstva v višini 15 milijonov evrov pa bo SSRS namenil za nakup stanovanj, stanovanjskih stavb in zemljišč, primernih za večstanovanjsko gradnjo na območju mestnih občin v celotni Sloveniji.

Katere  rešitve so še primerne za razreševanje stanovanjske problematike mladih in kaj v zvezi s tem načrtujete?

V Ljubljani se bo v začetku naslednjega leta začela gradnja do 110 stanovanjskih enot Skupnosti za mlade Gerbičeva, namenjen reševanju stanovanjske problematike mladih med 18 in 29 letom.  Projekt je v fazi projektiranja in pridobivanja gradbenega dovoljenja. V soseski je predviden Medgeneracijski center. S svojimi projekti Stanovanjski sklad RS kot izvajalec nacionalne stanovanjske politike sledi svojemu cilju, skrbi za uravnoteženo ponudbo primernih stanovanj za vse skupine prebivalstva, torej mlade, družine in starejše.

Več o projektu si lahko preberete na naši spletni strani:

https://ssrs.si/projekti/ljubljana-skupnost-za-mlade-gerbiceva-predstavitev-soseske/predstavitev-soseske/

Lepo pozdravljeni,

Stanovanjski sklad RS

V nadaljevanju vam pošiljamo odgovore na vaša novinarska vprašanja:

Kakšni so vaši načrti na področju stanovanjske gradnje po Sloveniji?

Eden od osnovnih ciljev Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada (v nadaljevanju SSRS) kot izvajalca nacionalne stanovanjske politike je skrb za uravnoteženo ponudbo primernih stanovanj za vse skupine prebivalstva, torej mlade, družine in starejše. To SSRS zagotavlja z investicijskimi projekti in različnimi javnimi programi in pozivi za lokalne skupnosti in druge upravičence. V Poslovni politiki SSRS za obdobje 2017–2020 je jasno zastavljen cilj zagotoviti do 2000 novih najemnih stanovanj.

Poslovno politiko SSRS si lahko ogledate na povezavi:

https://ssrs.si/o-nas/poslovna-politika/

Kateri projekti so v gradnji? Kdaj bodo uresničeni? Koliko stanovanj bodo zagotovili? Kakšna bo njihova cena?

SSRS izvaja aktivnosti na lastnih investicijah gradnje večstanovanjskih objektov na različnih lokacijah.

Poleg že zgrajene soseske Zeleni gaj na Brdu v Ljubljani, kjer sta  v štirih objektih zasedeni že 102 stanovanji za najem, bo  predvidoma do konca leta 2020 na sosedni lokaciji Novo Brdo v Ljubljani dokončanih 498 najemnih stanovanj od tega 25 oskrbovanih stanovanj za starejše. Skupaj bo zgrajenih 18 večstanovanjskih objektov.

V Mariboru razvijamo projekt za pridobitev 370 najemnih stanovanj (od tega 60 oskrbovanih stanovanj za starejše) v soseski Pod Pekrsko gorco. Pridobitev gradbenega dovoljenja in prednostni začetek gradnje 1. faze (210 javnih najemnih stanovanj od tega 30 oskrbovanih stanovanj) predvidevamo naslednje leto, zaključek gradnje pa konec leta 2020. V soseski so predvideni tudi drugi programi za starejše (dnevni center aktivnosti).

V Kranju poteka razvoj večstanovanjske soseske Ob Savi. Prostorski akt (OPPN) za predmetno lokacijo je v pripravi. Zemljišče bomo razvijali v dveh samostojnih fazah. Z razvojem 1. faze (180 najemnih stanovanj, od tega 28 oskrbovanih stanovanj za starejše) bomo začeli takoj po sprejemu prostorskega akta, pridobitev gradbenega dovoljenja in začetek gradnje (pod pogojem aktivnega sodelovanja Mestne občine Kranj) predvidevamo naslednje leto, zaključek gradnje pa v letu 2021.

V Ljubljani se bo v začetku naslednjega leta začela gradnja do 110 stanovanjskih enot Skupnosti za mlade Gerbičeva, namenjen reševanju stanovanjske problematike mladih med 18 in 29 letom.  Projekt je v fazi projektiranja in pridobivanja gradbenega dovoljenja. V soseski je predviden Medgeneracijski center.

Poleg novih stanovanjskih sosesk bodo s sredstvi SSRS v višini 30 milijonov evrov v Programu sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj v letih 2016 do 2020 pridobili do 500 novih javnih najemnih stanovanj vključno z bivalnimi enotami. Upravičeni prosilci so lokalne skupnosti, javni nepremičninski skladi in neprofitne stanovanjske organizacije, trenutno je v obravnavi 12 vlog za pridobitev do 461 javnih najemnih stanovanj (neprofitna najemna stanovanja) in 44 bivalnih enot.

V Programu sofinanciranja zagotavljanja stanovanjskih enot za starejše v letih 2017 do 2020 bo s sredstvi SSRS v višini 15 milijonov evrov pridobljenih do 250 stanovanjskih enot, namenjenih bivanju in oskrbi starejših oseb v domovih za ostarele, oskrbovanih stanovanjih in centrih dnevnega varstva starejših oseb.

Lastna sredstva v višini 15 milijonov evrov pa bo SSRS namenil za nakup stanovanj, stanovanjskih stavb in zemljišč, primernih za večstanovanjsko gradnjo na območju mestnih občin v celotni Sloveniji.

Vse projekte in programe si lahko ogledate na naši spletni strani:

https://ssrs.si/

Ali boste v bližnji prihodnosti začeli graditi še kakšne večje projekte na področju stanovanjske gradnje? Če ne, zakaj ne? Če da, za kakšne projekte gre in kdaj lahko pričakujemo njihov začetek?

Kot smo že omenili, v Ljubljani bo do konca leta 2020 na lokaciji Novo Brdo v Ljubljani dokončanih 498 najemnih stanovanj od tega 25 oskrbovanih stanovanj za starejše. Prav tako v Ljubljani se bo v začetku naslednjega leta začela gradnja do 110 stanovanjskih enot Skupnosti za mlade Gerbičeva. V Mariboru predvidevamo naslednje leto pridobitev gradbenega dovoljenja in začetek gradnje prve faze 210 javnih najemnih stanovanj, od tega 30 oskrbovanih stanovanj, zaključek gradnje pa konec leta 2020. V Kranju naslednje leto načrtujemo začetek gradnje 180 najemnih stanovanj, od tega 28 oskrbovanih stanovanj za starejše. V tem in prejšnjem odgovoru navedene gradnje in načrti, tudi za pridobivanje do 500 novih javnih najemnih stanovanj, pridobivanje zemljišč za večstanovanjske gradnje in pridobivanje 250 stanovanjskih enot, namenjenih bivanju in oskrbi starejših oseb, je del Poslovne politike SSRS od 2017 do 2020. Tam so predstavljene ključne strateške usmeritve delovanja SSRS glede na pravne in strokovne podlage, usmeritve in cilje Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025 (ReNSP15–25, Uradni list RS, št. 92/2015) v njenem prvem srednjeročnem obdobju od leta 2017 do leta 2020.

Lep pozdrav,

Stanovanjski sklad RS

V nadaljevanju vam pošiljamo odgovore na vaša vprašanja:

1. Zanima me, zakaj  stanovalci v Novem Dragomlju tožijo stanovanjski skladu RS in zakaj se tožba vleče že 15 let? Drži, da tožba izvira še iz časa, ko je stanovanjski sklad vodil Edvard Oven?

Predmetni postopek je bil začet s strani 151 kupcev 5. 4. 2006 in je vezan na projekt Novi Dragomelj 1 v Domžalah. Vrednost zahtevka, ki se sicer glasi na odpravo napak je 1.043.235,51 evra. Stanovanjski sklad RS (SSRS) je predmetne hiše in stanovanja kupil od družbe Etaline Inženiring, d. o. o.,  in so bila prodajana po javnem razpisu iz leta 2003. Sklad je takrat vodil gospod Edvard Oven.

Sodišče je na prvi stopnji izdalo vmesno sodbo, zoper katero sta obe stranki vložili pritožbo, sodba je bila razveljavljena. Višje sodišče je nato pritrdilo pritožbi SSRS in zavrnilo zahtevek glede odprave napak v stanovanjih.  Zadeva je ponovno na prvi stopnji samo še glede napak na skupnih prostorih, izvedensko mnenje in njegova dopolnitev sta izdelani, podane so pripombe na dopolnitev. 17. 4. 2018 je bil izveden  sestanek predstavnikov tožnikov z direktorjem SSRS mag. Črtomirjem Remcem, na katerem so nasprotne stranke predstavile svoje predlog za poravnavo – predloge je SSRS ocenil kot ustrezen temelj za nadaljevanje pogajanj, zato je s tožniki dogovorjena časovnica pogajanj, ki morajo biti zaključena do 3. 7. 2018.

2. Če gre za stvarne napake v stanovanjih in skupnih delih ter napravah (kar je pogosta tožba kupcev stanovanj) me zanima za kakšne konkretne stvarne napake gre? Prosim za konkretno pojasnitev tega primera!

Zadeva je bila pravnomočno zavrnjena glede napak v stanovanjih in se nanaša samo še na gradbene napake na skupnih delih.

Tam gre za različne sklope, za katere tožniki trdijo, da niso izvedeni ustrezno, med njimi so tako izvedba fasade in lesenih fasadnih oblog, odvodnjavanje pri skupnih vhodih, utrjenost terena pod terasami in drugi.

3. Katera izmed sprtih strank (morda stanovalci ali sklad) se je odločil za izvensodno poravnavo in do kdaj je rok za odgovor na izvensodno  poravnavo?

Predlog za sodno poravnavo je bil izražen s strani obeh strani na naroku dne 11. 4. 2018. 17. 4. 2018 je bil izveden  sestanek predstavnikov tožnikov z direktorjem Stanovanjskega sklada RS mag. Remcem, na katerem so nasprotne stranke predstavile svoje predlog za poravnavo – predloge stanovalcev je Stanovanjski sklad RS ocenil kot ustrezen temelj za nadaljevanje pogajanj, zato je s tožniki dogovorjena časovnica pogajanj, ki morajo biti zaključena do 3. 7. 2018.

4. Koliko sredstev je stanovanjski sklad od začetka tožbe do zdaj že namenil za odvetniške storitve v tem sodnem primeru? In, ali vas tudi v tem primeru, tako kot v ostalih primerih na sodiščih, zastopa odvetniška pisarna Čeferin?

Stroškov oziroma izdatkov ne vodimo po konkretnih sodnih postopkih, zato vam sporočamo zbirni podatek, da je Stanovanjski sklad RS v letih 2009 do 2017 za vse postopke in aktivnosti vezano na to lokacijo namenil za sodne stroške, storitve odvetnikov, notarjev, sodnih izvedencev in tolmačev 391.716,24 evra, za stroške sodišč v sodnih postopkih 224.581,22 evra in za odškodnine zaradi sodnih postopkov  460.263,50 evra, kar skupaj znese 1.076.560,96 evra.

V konkretnem sodnem postopku in v vseh postopkih vezanih na lokacijo Novi Dragomelj 1 Stanovanjski sklad RS zastopa Odvetniška pisarna Dobravc – Tatalovič & Kač.

Dodatno:

Po dogovoru z mag. Remcem vam dodatno sporočamo, da je izmed postopkov, glede katerih smo vam podali odgovor 16.3.2018 zaključen postopek vezan na lokacijo Kamnik, saj je bil sklenjen sporazum o odpravi napak, zaradi katerega so tožniki zahtevek v aprilu 2018 umaknili.

Lepo vas pozdravljamo,

Stanovanjski sklad RS

Pozdravljeni!

Pri Časniku Finance preverjamo neuradne informacije novih projektih Stanovanjskega sklada.

Zanima nas:

1. Drži informacija, de je sklad za potrebe gradnje novih stanovanj kupil parcelo v Mestnem logu v Ljubljani, zraven študentskega naselja?

SSRS je predmetno zemljišče pridobil na podlagi Pogodbe o brezplačnem prenosu nepremičnine in sklepa Vlade RS.

2. V kolikor informacija drži, kakšna stanovanja bi gradili?

Na predmetni lokaciji v okviru pilotnega projekta, ki ga izvajamo na podlagi Resolucije Nacionalnega stanovanjskega programa 2015-2025, bo nastala nova soseska Skupnost za mlade Gerbičeva za pridobitev do 110 stanovanjskih enot namenjenih bivalni osamosvojitvi mladih od 18 do dopolnjenega 29 leta starosti. V objektu je predviden Medgeneracijski center.

3. V kateri fazi je trenutno projekt?

Projekt je v fazi priprave projektne dokumentacije in pridobivanja gradbenega dovoljenja. Z gradnjo nameravamo začeti v začetku leta 2019.

4. Komu bi bila prioritetno namenjena?

Mladim od 18 do dopolnjenega 29 leta starosti.

5. Boste stanovanja prodajali ali oddajali?

Stanovanja so namenjena oddaji v stroškovni najem.

6. Kdaj naj bi se začela gradnja?

Z gradnjo nameravamo začeti v začetku leta 2019.

7. Kdaj naj bi bil projekt zaključen?

Projekt naj bi bil zaključen v letu 2020.

Lep pozdrav,

Stanovanjski sklad RS

V nadaljevanju vam pošiljamo odgovore na vaša vprašanja:

– Zakaj v (samostojni) Sloveniji ni že prej (oziroma doslej) prišlo do gradnje zadružnih stanovanj, glede na to, da je obstajala ta tradicija, tako v socializmu kot pred 2. svetovno vojno? (Obenem pa so v drugih državah tovrstne prakse, na primer v Avstriji in Švici, dobro utečene in delujejo.)

Predvojna dobra praksa je bila avstrijska stanovanjska zadruga “Stan in dom” na Viču, ki pa je bila vezana na okoliške industrijske obrate v tuji lasti. Stanovanjske zadruge v socializmu so bile namenjene lažjemu pridobivanju zemljišč preko podjetij oz. organizacij (Litostroj, RTV, Murgle …) in skupinski nabavi gradbenega materiala brez davka, končni cilj pa je bila privatna in ne zadružna lastnina. Glede prenosa sistemskih rešitev, ki v tujini učinkovito delujejo, imamo pri nas očitno velike probleme, kot npr.: stečaji, prisilne poravnave, zemljiški dolg, slaba banka in če hočete tudi zadruge, bodisi zaradi kritične mase ali pa stanja etike in morale ter neugodnega poslovnega in finančnega okolja.

– Pod kakšnimi pogoji naj bi Stanovanjski sklad RS zagotovil posojilo za gradnjo stavbe v pilotnem projektu stanovanjske zadruge Zadrugator na Rakovi Jelši?

O pogojih financiranja je preuranjeno govoriti, saj je priprava pilotnega projekta še v začetni fazi. Marca 2018 je bilo dogovorjeno, da se prične s pripravo strokovnih izhodišča za uskladitev javnega poziva promotorjem, oba deležnika JSS MOL in SSRS pa izvedeta aktivnosti za uskladitev svojih izhodišč glede projekta, predvsem glede ciljev in vložkov ter vloge v projektu. Pogoji bodo odvisni tudi od razpoložljivih sredstev Sklada za delovanje v obdobju 2019-2020, ki so opredeljeni s Poslovnim in finančnim načrtom, ki je še v medresorski in vladni obravnavi. Na kateri lokaciji bi se pilotna stanovanjska zadruga gradila, še ni dokončno odločeno, prav tako ni znan zasebni partner, saj javno zasebno partnerstvo še ni objavljeno. S tem smo seznanili tudi Zadrugator-ja.

– Pred kratkim ste dejali, da bodo potrebne čim bolj preproste rešitve pri gradnji ter dovolj robustni in trajni materiali, gradnja pa naj bi stala okoli dva milijona evrov: Ali je to ekonomsko izvedljivo? Kje so možni največji prihranki v primerjavi s konvencionalno “tržno” gradnjo?

Glede na napovedano 5 – 10% lastno udeležbo najemnikov vidim smisel združevanja v zadrugi samo, če bodo najemnine nižje od naših stroškovnih najemnin za 1000 stanovanj v gradnji do 2020, kar pomeni, da morajo biti stroški gradnje in vzdrževanja še nižji, to pa omogočajo le enostavne projektne rešitve in masovno uporabljeni gradbeni materiali, ki ne potrebujejo veliko vzdrževanja.

– Stanovanjski sklad RS naj bi zadrugi Zadrugator zagotovil denar za gradnjo v obliki posojila. Vendar ste obenem tudi povedali, da vsi projekti javnih najemnih stanovanj in zadrug ne bodo uresničljivi, “če ne bo sistemskih virov” (od države oziroma vlade). Kaj to pomeni za ta konkretni projekt? Bo lahko izpeljan le s temi konkretnimi sredstvi? Ali obstajajo kakšna zagotovila za ta sredstva (in kolikšna naj bi bila)?

Stanovanjski sklad SSRS je finančno vzdržen do 2020, z dodatnim zadolževanjem do 30% kapitala in vpeljavo  stroškovne najemnine  za vsa javna najemna stanovanja pa predvidoma še nekaj dodatnih let, bolj natančno pa bo znano po zaključku študije finančne vzdržnosti SSRS do 2025, ki jo pripravljamo v sodelovanju z dr. Cirmanovo iz Ekonomske fakultete. Za sistemsko financiranje stanovanjskih zadrug  ali prav za kredit  za pilotni projekt zaenkrat nimamo predvidenih sredstev, možnosti financiranja pa so predvidene s Poslovnim in finančnim načrtom Stanovanjskega sklada RS za 2019 in 2020. Vsekakor pa bi kakršna koli sredstva Sklad dodelil ali izvedel javno zasebna partnerstva  na transparenten način in neposredna dodelitev posamezni zadrugi brez tega ni mogoča.

– Dejali ste še, da je “odprtih še nekaj vprašanj, med drugim zavarovanje za posojilo pri republiškem skladu in varovanje javnega interesa”. Ali lahko podrobneje pojasnite to navedbo?

Glede pogojev javno – zasebnega partnerstva smo  z JSS MOL naročili študijo, na osnovi katere bomo določili tudi ostale pogoje razpisa javno-zasebnega partnerstva za zadružno gradnjo.

– Pilotni projekt stanovanjske zadruge Zadrugator je eden izmed ukrepov v nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2020. Zakaj ste se ga lotili šele ob časovnem izteku programa?

V Re-NSP 2015-2025 pilotni projekt za stanovanjske zadruge sicer ni bil predviden, vendar smo zaradi priporočila MOP  pričeli izvajati aktivnosti za njegovo izvedbo pod pogojem, da se  našemu skladu zagotovi dolgoročni sistemski vir financiranja, do česar pa še ni prišlo. Najprej smo morali počakati na zaključke in usmeritve delovne skupine MOP, potem pa nekaj lokacij ni bilo sprejemljivih za predstavnike zadrug. Kot možna se trenutno kaže lokacija Rakova jelša.

Lep pozdrav,

Stanovanjski sklad RS

Novinarska vprašanja:

v Časniku Finance nas zanima kako se je razpletla prodaja stanovanj in vrstnih hiš v soseski Zeleni gaj na Brdu, ki so bila naprodaj prek elektronske dražbe.

Zanima me:

• Koliko stanovanj in vrstnih hiš in katere so bile prodane? Koliko

varščin je bilo vplačanih in kakšne so bile dosežene izklicna cene.

• Kako je SSRS zadovoljen z razpletom elektronskih dražb?
• Kdaj bo prodaja preostalih neprodanih stanovanj? Bodo cene na naslednji dražbi nižje? Če da, za koliko bodo cene nižje?
• Za katero stanovanje in katero vrstno hišo gre?
• Kakšna je bila izklicna cena omenjenih dveh nepremičnin? 

Odgovor na novinarska vprašanja:

Na elektronski javni dražbi je bila prodana ena vrstna hiša za katero sta bili izvedeni dve vplačili varščini – cena se je po izvedeni dražbi dvignila za 10.000 EUR oz. 2,5 % glede nad izklicno ceno.

Vplačana je bila tudi ena varščina za stanovanje iz funkcionalne enote 6.1, stranki je bila poslana v podpis prodajna pogodba po izklicni dražbeni ceni.

Glede na skupaj doseženo 2/3 realizacijo prodaje vseh dražjih stanovanj in vrstnih hiš  pričakujemo uspešen zaključek prodaje preko e-dražb do konca leta.

Na naslednji dražbi v juniju bodo izklicne cene standardnih atrijskih stanovanj iz funkcionalne enote F6.1 in vrstnih hiš iz funkcionalne enote F6.2  ostale nespremenjene. Izklicne cene dupleks stanovanj v bistveno dražji leseni in pasivni gradnji iz funkcionalne enote F3,  za katera na zadnji dražbi ni bilo dovolj interesa, pa bomo znižali do največ 10 %.

Stanovanje s komercialno oznako L6F010, z ID znakom 1723-10072-4  v izmeri 99,8 m2, uporabne površine 72,1 m2 na naslovu Ljubljana, Ulica Ivane Kobilce 29, skupaj z dovozom na parc. št. 1393/81 v izmeri 23 m2 in atrijem s parc. št. 1393/85 v izmeri 60 m2, lastninskim deležem do 333/10000 na parc. št. 1393/18 (cesta), parc. št. 1393/20 (cesta) in parc. št. 1393/64 (smetarnik) ter lastninskim deležem do 166/5000 na parc. št. 1393/23 (cesta), vse k. o. 1723 – Vič.

Izklicna cena: 284.000,00 EUR z vključenim 9,5 % DDV-jem (vrednost nepremičnine znaša 259.360,73 EUR brez 9,5 % DDV-ja). – PRODANO PO IZKLICNI CENI

Vrstna hiša s komercialno oznako L6F028 v izmeri 223,7 m2, uporabne površine 131,9 m2 na naslovu Ljubljana, Ulica Ivane Kobilce 34, stoječa na parc. št. 1393/104  k. o. 1723 – Vič, s številko stavbe 1723-10097, skupaj z lastninskim deležem do 1668/10000 na parc. št. 1393/108 (skupno zemljišče), lastninskim deležem do 556/10000 na parc. št. 1334/17 (skupno zemljišče), lastninskim deležem do 334/10000 na parc. št. 1393/18 (cesta), parc. št.1393/20 (cesta) in parc. št. 1393/64 (smetarnik) ter lastninskim deležem do 167/5000 na parc. št. 1393/23 (cesta), vse k. o. 1723 – Vič.

Izklicna cena: 400.000,00 EUR z vključenim 9,5 % DDV-jem (vrednost nepremičnine znaša 365.296,80 EUR brez 9,5 % DDV-ja). – PRODANO ZA 410.000,00 EUR, z vključenim DDV-jem.

Lep pozdrav,

Stanovanjski sklad RS