Spoštovani.

V nadaljevanju vam podajamo odgovore na vaša vprašanja.

Ali mi lahko poveste, kaj in za kakšno ceno je bilo stanovanje v povezavi prodano? Je bila cena 233.100 evrov?

Gre za trisobno stanovanje, za katerega je bila razpisna cena 233.100 eur.

Ker se je podobno dogajalo tudi s stanovanji na Mesarski ulici, me zanima:
– Ali so pri prodaji stanovanj v Zelenem gaju veljale kakšne omejitve pri nadaljnji prodaji stanovanj?
– Spomnim se, da se je govorilo o tem, da bi sklad obdržal nekaj let predkupno pravico oziroma, da bi nekako omejili nadaljnjo preprodajo. Kaj se je zgodilo na to temo? – Ali boste tudi v nadaljnje stanovanja prodajali brez omejitev?

Za prepoved odtujitve smo se na Skladu v preteklosti odločili na podlagi prejetih informacij o domnevnih preprodajah določenih stanovanj, ki so bila kupljena od Sklada preko objavljenega razpisa za prodajo stanovanj na Poljanah, kjer je je bila cena kvadratnega metra stanovanja glede na tržne razmere izredno ugodna. Stanovanjski sklad RS se za omenjeno prakso že nekaj časa ne odloča, saj proti moratoriju za nadaljnjo prodajo govorita dva argumenta. Prvič, Sklad v nadaljnjih razpisih ne dosega več tako ugodne cene kot npr. na Poljanah, zaradi česar do podobnih špekulacij ni več prihajalo. In drugič, prepoved odtujitve predstavlja ovire za kupce tako pri najemu posojila za nakup stanovanja, kot tudi pridobivanju soglasij za predčasno prodajo zaradi različnih življenjskih situacij, kot so ločitev, izguba zaposlitve, smrt v družini, nezmožnost plačevanja anuitet ipd., ki jih v naprej ni mogoče predvideti. Glede na to, da je preprodaja stanovanj obravnavana in nadzorovana tudi z vidika davčne zakonodaje, je Stanovanjski sklad RS že pred časom odstopil od pretekle prakse v zvezi s prepovedjo odtujitve nepremičnin. V letu 2016 je Sklad z razpisom za prodajo 85 stanovanj v fazi F5.2 soseske Zeleni gaj na Brdu kot dodatno varovalko spremenil cenovno politiko in bistveno podražil terasna nadstandardna stanovanja, za kar smo bili sicer deležni medijskega napada špekulativnih kupcev in nepremičninskih strokovnjakov, čeprav smo hkrati pritlična stanovanja pocenili in omogočili nakup tudi finančno šibkejšim kupcem.
V letu 2016 je Sklad z razpisom za prodajo 85 stanovanj v fazi F5.2 soseske Zeleni gaj na Brdu kot dodatno varovalko spremenil cenovno politiko in bistveno podražil terasna nadstandardna stanovanja, za kar smo bili sicer deležni medijskega napada špekulativnih kupcev in nepremičninskih strokovnjakov, čeprav smo hkrati pritlična stanovanja pocenili in omogočili nakup tudi finančno šibkejšim kupcem. V sklopu zaključevanja gradnje stanovanj za trg je predvidena še prodaja skupno 82 stanovanj na lokaciji Zeleni gaj na Brdu v Ljubljani, nadaljnji projekti Sklada pa so v smeri gradnje najemnih stanovanj.

Kakšen se vam zdi smisel takšnih investicij, ko slad doseže razmeroma ugodno ceno za kupce, ti pa kupljeno stanovanje z velikim dobičkom takoj preprodajo? Ne govori to v prid dejstvu, da se sklad sploh ne bi smel ukvarjati z gradnjo za trg?

Sklad si prizadeva s svojim delovanjem pomembneje vplivati na slovenski nepremičninski trg in vlaga vse svoje napore za realizacijo dejavnosti, predvidenih po zakonih in zagotavljanje vseh pravic državljanom, s čimer bi jim bilo olajšano reševanje njihovih stanovanjskih vprašanj. Pri tem je v zadnjem obdobju glede na prejete usmeritve, Sklad pri oblikovanju razpisov (prodaja in najem) prednostno obravnaval mlade družine, ki prvič rešuje stanovanjsko vprašanje in so na trgu najranljivejša skupina. Preko objavljenih razpisov za prodajo in najem je bilo rešeno stanovanjsko vprašanje številnim družinam in posameznikom, pri čemer se redkih primerov tako kot v drugih sferah ne glede na strogo določena določila in namen objavljenih razpisov žal nikdar ne bo dalo popolnoma izključiti. Usmeritev nove stanovanjske politike narekuje Resolucija o Nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025. Za potrebe uspešne realizacije pa je nujno potrebna pravočasna in ustrezna sprememba stanovanjske in druge relevantne zakonodaje.

Videl sem, da sem se zatipkal pri prvem vprašanju – zanimalo me je še, če bi lahko povedali, kdaj je bilo to stanovanje prodano?

Stanovanje je bilo prodano na izboru kupcev 1.9.2016.

Lepo vas pozdravljamo,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

predlagamo, da se glede vaših vprašanj obrnete na ministrstvo pristojno za stanovanjske zadeve, ki je pristojno za stanovanjsko zakonodajo ter podajamo svoje razpoložljive informacije:

Usmeritve glede raznolikosti stanovanjske oskrbe so določene z Resolucijo o nacionalnem stanovanjskem programu 2015 – 2025 (NSP), ki je eden ključnih dokumentov za reševanje stanovanjske problematike v prihodnje in oblikuje aktivno stanovanjsko politiko. Posebno pozornost NSP posveča mladim, starejšim in ranljivejšim skupinam prebivalcev. NSP izhaja iz ustavne določbe, da država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje in predstavlja dokument, ki se odziva na dejanske razmere na področju stanovanjske oskrbe. Z njim država ustvarja pogoje za izvajanje ustavno zapisane možnosti izbire pri reševanju stanovanjskega vprašanja za vse prebivalce in določa splošne cilje na področju stanovanjske oskrbe. Posebej se osredotoča na zagotavljanje kakovosti bivanja ranljivejših skupin prebivalstva, mladih in starejših. Dokument je usmerjevalne in delno operativne narave ter vključuje Akcijski načrt za obdobje 5-ih let, ki vključuje ključne izvedbene nosilce in projekte, ki jih določa stanovanjski program. Med prednostnimi področji delovanja ukrepov, ki so predvideni v Resoluciji o NSP in so podrobno opredeljena v Akcijskem načrtu je tudi shema za zagotavljanje namenskih stanovanjskih enot, v okviru katere je cilj zagotoviti sredstva za izgradnjo 800 bivalnih enot in stanovanja za prebivalce s posebnimi potrebami. Ta cilj naj bi zagotovili javni deležniki na področju zagotavljanja stanovanjske oskrbe v Sloveniji, zlasti lokalne skupnosti, javni lokalni stanovanjski skladi in Stanovanjski sklad RS. Skozi spremembe stanovanjske zakonodaje pa pričakujemo, da bo skozi raznovrstnost stanovanjske oskrbe z novimi vsebinami napolnjen tudi termin, namen in pomen bivalnih enot.

Pri doseganju tega cilja je aktiven tudi Stanovanjski sklad RS. Stanovanjski sklad RS ima več kot desetletje v svojih programih opredeljeno tudi možnosti sofinanciranja in soinvestiranja na področju zagotavljanja bivalnih enot, za kar pa doslej s strani upravičenih prosilcev ni bilo povpraševanja. Vsekakor upamo, da bo Program sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj v letih 2016 do 2020 (Ur. list RS št. 41 z dne 10. 6. 2016), ki je v tem času odprt in so sredstva še vedno na voljo naletel na večje zanimanje prosilcev za ta instrument oskrbe, za kar se trudimo. Na naši spletni strani [https://ssrs.si/program-sofinanciranja-zagotavljanja-javnih-najemnih-stanovanj-v-letih-2016-do-2020][1] se lahko seznanite z razpisno vsebino Program sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj v letih 2016 do 2020. Veseli bomo vlog prosilcev, kar bo prispevalo k uspešni realizaciji tega programa, namenjenega lokalnim skupnostim kot pomoč pri reševanju stanovanjske problematike.

Lepo vas pozdravljamo,

Stanovanjski sklad RS

[1]: https://ssrs.si/program-sofinanciranja-zagotavljanja-javnih-najemnih-stanovanj-v-letih-2016-do-2020

Spoštovani,

v nadaljevanju vam podajamo pisne odgovore na vaša vprašanja.

V okviru poglavja Shema za mlade, je v Akcijskem načrtu -Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015 – 2025 (ReNSP15-25, Ur.l. RS, št. 92/2015) glede izvajanja projektov 2015-2025 predvideno zagotavljanje ugodnih najemnih stanovanj za mlade, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje ter zagotavljanje stanovanjskih skupnosti za mlade.

Pri obeh ukrepih se predvideva pilotni projekt, v okviru katerega bo Stanovanjski sklad RS v okviru svojih prostih kapacitet zagotavljal cenovno ugodna najemna stanovanja, ki bodo namenjena mladim. Na osnovi odziva in potreb mladih, ki se izkazuje skozi sodelovanje z mladinskimi organizacijami in državnimi organi vezanimi na aktivnosti mladih pa se bo po zaključku projekta oblikoval dolgoročni načrt zagotavljanja zadostnega števila stanovanj na območjih, kjer bodo izkazane potrebe po taki ponudbi. Projekt pripravlja delovna skupina, ki jo vodi ga. Nataša Sax z MOP.

Cilji projekta:
• Spodbujati drugačne vrste zagotavljanja reševanja bivanjskih vprašanj med mladimi (od 18 do dopolnjenega 29 leta) in vzpodbujanje njihovega povezovanja v bivanju.
• Ustvarjalno iskanje modelov najema za mlade (opremljenih in delno opremljenih stanovanj različnih velikosti na različnih lokacijah), izmenjava izkušenj med udeleženci najema, preučitev delitve obveznosti vezanih na najem v skupnosti mladih ter sprotno spremljanje izkušenj za potrebe razvitja ukrepa v sistemsko ureditev pomoči mladim na področju zagotavljanja ustreznega bivanja.
• Predstaviti izkušnje iz modelov in pridobiti povratne informacije s strani najemnikov – uporabnikov, najemodajalcev, upravnikov, sosedov in dobaviteljev.
• Promovirati rezultate projekta in oblikovati priporočila za zakonodajalca.

Vezano na predmetni projekt bo v letu 2017 s strani Stanovanjskega sklada RS objavljen javni razpis za oddajo cenovno ugodnih, za bivanje primernih in vseljivih stanovanj (v nadaljnjem besedilu: stanovanja) za mlade, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje in za potrebe skupinskega najema za mlade. Ciljna skupina/upravičenci so mladostniki in mlade odrasle osebe obeh spolov, stari od 18. do dopolnjenega 29. leta, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje. Stanovanja za projekt bo prispeval Stanovanjski sklad RS – 11 stanovanj po Sloveniji, na lastno pobudo pa se bo pridružila projektu tudi Občina Idrija z dvema stanovanjema. Ne gre za neprofitni najem in ne gre za oddajo bivalnih enot, ki jih v tem projektu nismo vključili. Projektno in razpisno dokumentacijo pa še pripravljamo.

Lep pozdrav in prijetne praznike vam želi,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani.

V nadaljevanju vam podajamo odgovore na vaša vprašanja.

Za tednik Demokracija pripravljam članek o neprofitnih stanovanjih, zato bi potrebovala vašo izjavo. Direktor republiškega stanovanjskega sklada gospod črtomir Remec je v prispevku na spletnem portalu dnevnik.si izpostavil, da so neprofitne najemnine absolutno prenizke in niso v razmerju z rastjo plač in dejanskih stroškov, zato me zanima, kakšno rešitev predlagate, da bi se cene uskladile?

Za koliko odstotkov bi bile potem cene neprofitnih stanovanj višje? Kaj ta cena pomeni glede na cene tržnih najemnin?

Verjetno se vprašanje nanaša na višino neprofitne najemnine. Neprofitna najemnina je administrativno določena, ne glede na cenovna gibanja in strošek pridobitve stanovanja. Višina najemnine je nespremenjena že od leta 2003, osnova za izračun najemnine pa je praktično zgolj GOI cena. Od uvedbe evra v letu 2007 se neprofitna najemnina ne usklajuje niti s tečajem, ki je bil določen kot element revalorizacije. V času od 2007 je neprofitna najemnina nespremenjena ali pa celo nižja glede na to da se fond neprofitnih stanovanj stara. V tem času se je zajamčeni osebni dohodek v Sloveniji povišal za 51 %, povprečna neto plača za 26 %, inflacija za 17%. Indeksi gibanja cen gradbenih proizvodov so se v enakem obdobju tudi povišali za preko 40%. če želimo ohraniti fond javnih najemnih stanovanj, bo potrebno uskladiti tudi te »socialne« najemnine. Lastniki neprofitnih najemnih stanovanj tako mesečno izgubljajo po en milijon evrov, katere bi lahko vlagali v povečanje števila najemnih stanovanj, v izboljšano energijsko učinkovitost in ohranjanje kakovosti najemnih stanovanj. če pa bi želeli ohraniti nizke najemnine, pa bo potrebno subjektom, ki zagotavljajo javna najemna stanovanja, zagotoviti finančne vire (nepovratne), ki bodo omogočali izgradnjo kakovostnega najemnega fonda ter izboljšanje obstoječega.

Tržne najemnine se prilagajajo povpraševanju na najemnih trgih in so manj odvisne od stroškov nabave oz. drugih administrativnih določb. Zakonitosti trga določajo ali tržna najemnina presega stroškovno najemnino ali pa je celo nižja od neprofitne najemnine.

V javnosti se je pojavil tudi izraz stroškovna najemnina, ki bi nadomestila neprofitno? V čem bi se razlikovali?

Stroškovna najemnina je v soodvisnosti od višine investicijske vrednosti nabave najemnega stanovanja. Stroškovna najemnina torej v nekem še obvladljivem obdobju povrne vložke investitorju ter omogoča normalno poslovanje in upravljanje z nepremičnino. Neprofitna najemnina je izračunana po metodologiji in ne razlikuje stanovanj po lokacijah. Neprofitna najemnina po ekonomski logiki sedaj opravičuje vložek do približno 970 €UR/m2 stanovanjske površine (nabavna vrednost).

Pogosti so tudi očitki, da se upravičencev do neprofitnih stanovanj na daljši rok ne preverja. Ali se tudi v sistemu nadzora pripravljajo kakšne spremembe?

Ministrstvo pristojno za stanovanjske zadeve je 27.10.2016 podalo v medresorsko obravnavo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona v katerem ureja tudi to vprašanje.
Po sedanji ureditvi (90. in 195. člen SZ-1) je mogoče preverjati izpolnjevanje pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem le za najemnike neprofitnih stanovanj, ki so stanovanje pridobili po uveljavitvi SZ-1 (14. 10. 2003). Posledično se nekaterih neprofitnih najemnih razmerij ne bi nikoli preverjalo, ne glede na to, da številni najemniki (iz časa pred 14. 10. 2003) dejansko ne izpolnjujejo več predpisanih pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem. S spremembo bi naj se izenačili vsi najemniki v javnih neprofitnih najemnih stanovanjih. Izenačitev bi pomenila le možnost preverjanja in posledično spremembo neprofitne najemnine v tržno, ne pa tudi prenehanje najemnega razmerja.

Pri tem bi Vas še prosila za splošne podatke o republiškem skladu. S koliko neprofitnimi stanovanji trenutno razpolagate, ali povpraševanje po neprofitnih stanovanjih narašča, itd.

Stanovanjski sklad RS trenutno razpolaga s 3.430 najemnimi stanovanji po vsej Sloveniji. Sklad namerava do leta 2020 s programom sofinanciranja, ki je v veljavi od junija 2016, skupaj s potencialnimi prijavitelji na Program zagotoviti do 500 novih javnih najemnih stanovanj. Po razgovorih, ki jih imamo s potencialnimi prijavitelji so posamezne lokalne skupnosti (zlasti mestne občine) ta problem zaznale že pred leti in ga še vedno zaznavajo, nekaj potreb pa se kaže tudi v drugih – manjših lokalnih skupnostih. Veseli nas tudi, da smo po predstavitvenem posvetu Programa in izvedenih delavnicah v zvezi z njim (več info na povezavi https://ssrs.si/program-sofinanciranja-zagotavljanja-javnih-najemnih-stanovanj-v-letih-2016-do-2020) prejeli tudi že prve odzive lokalnih skupnostih.

Lepo pozdravljeni,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

Tri stanovanja in pripadajoče shrambe ter parkirni prostori, ki jih ima na predmetni lokaciji v lasti Stanovanjski sklad RS ter so v postopkih oddaje v najem, so žal vključena v dražbo v postopku In 69/2013, ki jo je za 7.10.2016 razpisalo Okrajno sodišča v Postojni in nato preklicalo ter prestavilo na 11.11.2016. Stanovanjski sklad RS omenjeni dražbi nasprotuje in si prizadeva za njen preklic, saj sta dve stanovanjski enoti od treh oddani v najem ter gre za nepremičnine, na katere upnik Dolenjgrad d.o.o. v stečaju z izvršbo ne bi smel posegati, saj je Stanovanjski sklad RS Dolenjgradu d.o.o. (takrat še ni bil v stečaju) plačal celotno kupnino in bi morala on in njegov upnik hipoteke na teh nepremičninah izbrisati. Stanovanjski sklad RS ni dolžnik DUTB, niti Dolenjgrada d.d. v stečaju, saj ima vse obveznosti poravnane v celoti. Poleg vsega navedenega bi moralo sodišče v celoti prekiniti predmetni izvršilni postopek (in preklicati tudi dražbo za prodajo nepremičnin), saj je v teku spor o lastništvu nepremičnin, ki so predmet odredbe, nad Dolenjgradom d.o.o. pa je bil začet stečajni postopek. Stališče Stanovanjskega sklada RS je, da se do zaključka omenjene pravde in zaradi stečaja nad družbo Dolenjgrad, d.o.o., v tej zadevi nadaljnja izvršilna dejanja ne morejo in ne smejo izvajati. Naslovno sodišče je namreč za manjši del nepremičnin, ki so zemljiškoknjižna last stečajnega dolžnika, tako že odločilo s svojim sklepom z dne 2.12.2015. Enako mora postopati glede ostalih nepremičnin. Po razpoložljivih podatkih je sodišče tudi s strani Dolenjgrad d.o.o. – v stečaju prejelo več pisanj v katerih si prizadevajo za preklic dražbe in ustavitev predmetnega postopka.
Stanovanjski sklad RS je od družbe Dolenjgrad d.d. v stečaju kupil tri stanovanjske enote, in vse tri so namenjene oddaji. Dve stanovanjski enoti sta zasedeni, ena pa je prosta. Najemniki smo o stanju zadeve obvestili ter jim podali ustrezne napotke za nadaljnje ukrepe, vezane na njihov položaj najemnikov.

Lepo vas pozdravljamo,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovana novinarka,

skladno z zakonom o medijih vam podajamo naslednji odgovor na vprašanje, ki smo ga prejeli dne 14.9.2016:

Resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu za obdobje 2015 do 2025, ki velja od 5. decembra lanskega leta, opredeljuje na stanovanjskem področju štiri glavne cilje, med katerimi je prvi cilj zagotoviti uravnoteženo ponudbo primernih stanovanj, ter ugotavlja, da je za zagotavljanje uravnotežene ponudbe primernih stanovanj treba v prvi vrsti aktivirati obstoječi, a nenaseljeni stanovanjski fond in na ta način vsaj delno povečati obseg uporabnega stanovanjskega fonda. Na območjih, kjer je potreba po stanovanjih velika pa je nujno treba zagotoviti kombinacijo ukrepov s področja zemljiške in finančne politike, ki bodo investitorje spodbudili h gradnji primernih stanovanj in tako dolgoročno omogočili stabilen stanovanjski trg. Novi Nacionalni stanovanjski program v povezavi s tem ciljem določa, da naj se s spodbujanjem in podporo alternativnim oblikam zagotavljanja stanovanj, kot so npr. stanovanjske zadruge (kooperative), razširi nabor možnosti in izbire pri reševanju stanovanjskega vprašanja posameznika. Program projektov, ki jih opredeljuje novi nacionalni program pa v povezavi s tem napoveduje tudi alternativne oblike bivanja – stanovanjske zadruge, ki sedaj s stanovanjsko in drugo zakonodajo v Sloveniji niso urejene, imajo pa z njimi v kar nekaj državah pozitivne izkušnje, saj omogočajo gradnje cenovno dostopnih najemnih stanovanj, ki hkrati ustrezajo željam njihovih uporabnikov (lokacija, oprema, prostornost, kvadratura) in dolgoročno stabilnost bivanja. Upoštevajoč navedeno bodo v prihodnje aktivnosti države, ob sodelovanju z deležniki kot je Stanovanjski sklad RS, namenjene tudi preučitvi dodatnih možnosti za izvajanje alternativnih oblik bivanja in možnosti ter primernost socialnih podjetij za izvajanje alternativnih oblik stanovanjskih bivanja. S tem bodo povečane možnosti izbire pri reševanju stanovanjskega problema posameznika. A bolj pomembno vlogo pri širjenju alternativnih oblik bivanja bodo morale prevzeti tudi različne neprofitne stanovanjske in nevladne organizacije. Tako bi na primer ponudniki stanovanjskih skupnosti za mlade lahko bile lokalne skupnosti ali njihovi skladi, mladinske organizacije, nevladne organizacije pa seveda tudi zadruge (kooperative), ipd.

O stanovanjskih zadrugah govorimo, ko se posamezniki združijo v to obliko z namenom, da sebi zagotovijo neprofitno najemno stanovanje. Gre za stanovanja z visoko zaščito najemnika in z vsemi ostalimi pravicami, ki jim ga mora nuditi varen dom. V ta namen pridobijo gradbeno parcelo, običajno hipotekarni kredit ter izgradijo stavbo v katero se vselijo. Vsi polnoletni stanovalci v zgradbi stanovanjske zadruge, morajo biti njeni člani. Stanovanjske zadruge so v večini najbolj razvitih industrijskih držav takoj za javnimi stanovanjskimi skladi glavne ponudnice najemnih stanovanj po ugodnejši najemni ceni in delujejo na podlagi vlaganja sredstev po principu zadružništva. Zemljišče za gradnjo stanovanj pod ugodnejšimi pogoji (dolgoročni najem) pridobi zadruga običajno na podlagi dogovora z lokalno skupnostjo. Zadruga sama običajno izvaja naloge – od priprave projekta za gradnjo do upravljanja s stavbo, stanovalci pa so izbrani med člani zadruge (zadružniki) in imajo možnost soodločanja pri upravljanju s stavbo.

Spremembe, nepremičninske in finančne zakonodaje, ki jih predvideva novi nacionalni stanovanjski program v letih 2016-2018 naj bi omogočile, da bo tudi Stanovanjski sklad RS lahko razvijal in strokovno ter finančno podprl takšne alternativne oblike bivanja – projekte v obliki financiranja z dolgoročnimi posojili ali kot soinvestitorstvo v obliki javno-zasebnega partnerstva, kar po sedanji stanovanjski zakonodaji (Stanovanjski zakon – SZ-1 poglavje XIII.4 Soinvestitorstvo in partnerstvo, členi 150.a do 153. c) ni mogoče, saj je poglavje soinvestitorstvo in partnerstvo omejeno, ustrezen pa ni niti Zakon o zadrugah, katerega sprejem sega v leto 1992. Trenutno je soinvestitorstvo po SZ-1 omejeno le na sodelovanje z občinami (in njihovimi javnimi stanovanjskimi skladi), partnerstvo pa je opredeljeno kot sovlaganje sklada in občine ter zasebnih investitorjev za pridobivanje neprofitnih in tržnih stanovanj, a zasebni investitorji, ki sodelujejo v partnerstvu, so lahko le subjekti, ki so vpisani v register neprofitnih stanovanjskih organizacij. V ta register se lahko vpiše le pravna oseba, ki je ustanovljena kot gospodarska družba, katere dejavnost je pridobivanje, upravljanje, oddajanje in prodaja stanovanj skladno s Stanovanjskim zakonom – SZ-1 iz leta 2003 in Pravilnikom o posebnih pogojih delovanja neprofitnih stanovanjskih organizacij (sprejetim še po Stanovanjskem zakonu iz leta 1993), ki nikoli ni bil prenovljen, čeprav bi moral biti sprejet nov pravilnik skladno z določbami 2. odstavka 151. člena SZ-1 in bi moral urejati podrobnejše pogoje, ki se nanašajo na pridobitev statusa neprofitne stanovanjske organizacije, način poslovanja, partnerska razmerja in nadzor nad delovanjem neprofitne stanovanjske organizacije.

Lepo vas pozdravljamo,
Stanovanjski sklad RS

Spoštovani.

V nadaljevanju vam podajamo odgovore na vaša vprašanja.

Po mojih informacijah se lahko zainteresirani kupci prijavijo še do 20. avgusta. So moje informacije točne? če moje informacije niso točne, jih lahko dopolnite?

Prosilci, ki želijo kupiti stanovanje v rednem razpisnem roku po pogojih razpisa za prodajo 85 stanovanj, morajo oddati elektronsko ali pisno prijavo od 27.6.2016 do vključno 20.8.2016.

Koliko prijav ste prejeli do sedaj?

Do 11. avgusta 2016 je prijavo za nakup stanovanja v soseski Zeleni gaj na Brdu oddalo 90 zainteresiranih kupcev.

Kateri kandidati bodo imeli prednost pri izbiri?

Za primer večjega interesa za nakup stanovanj so za potrebe razpisa določene sledeče prednostne kategorije: mlade družine, družine z osnovnošolskim otrokom, družine, gibalno ovirane osebe in mlade osebe. Podroben opis prednostih kategorij prosilcev je dostopen na spletni strani localhost/SSRS.

Za katera stanovanja ste prejeli največ prijav?

Trenutno je največ interesa izraženega za nakup 3-sobnih in 2- sobnih stanovanj.

Kdaj boste odpirali ponudbe?

Zainteresirani prosilci prijave za nakup stanovanja v okviru rednega razpisnega roka oddajajo od 27.6.2016 dalje in so skladno z določili razpisa sprotno obveščeni o prejemu prijave in pozvani za preveritev podatkov in morebitno dopolnitev prijave.

Kdaj bodo kandidati obveščeni o izboru in kdaj se bodo lahko vselili?

Izbor kupcev rednega dela razpisnega roka bo potekal predvidoma v četrtek, 1.9.2016, vsem prijavljenim prosilcem bo Sklad poslal obvestila o izboru najkasneje do 5.9.2016. Izbrani kupci bodo sklenili prodajno pogodbo predvidoma v času od 9.9.2016 dalje in se lahko v stanovanja pod s pogodbo in razpisno dokumentacijo določenimi pogoji že vselili v nova stanovanja.

Kdaj boste objavili nov razpis za stanovanja, ki jih ne boste prodali prek prvega razpisa?

Stanovanja, ki ne bodo prodana v okviru prvega rednega izbora, ki bo 1.9.2016, bo Sklad sproti prodajal po pogojih iz razpisa do prodaje vseh stanovanj skladno z naknadno objavljenim terminskim planom na spletni strani.

Lahko navedete kako ste določali cene stanovanj.

Cena stanovanj v soseski Zeleni gaj na Brdu je določena za vsako stanovanje posebej in sicer na podlagi investicijske – stroškovne vrednosti izgradnje večstanovanjskih objektov. Končna cena stanovanj upošteva vrsto in površino posameznih delov stanovanj, specificiranih v komercialnih skicah, ter hkrati tudi lego in velikost stanovanja in seveda parkirno/i mesto/i v kleti objekta.

Cena posameznega parkirnega mesta je enotno določena v višini 11.000 EUR z upoštevanim 9,5 % DDV-jem, razen v primeru 6 parkirnih mest, za katere je določena nekoliko nižje zaradi njihove lege in/ali površine, kar je razvidno iz sklepa o določitvi prodajnih cen, ki je objavljen na spletni strani.

Cene stanovanj na m2 površine stanovanja z upoštevano kvadraturo pripadajoče shrambe, izhajajoče iz komercialne skice (brez upoštevanja parkirnih mest) tako znašajo od 1.665 EUR do 2.236 EUR. Povprečna cena kvadratnega metra znaša z upoštevanim 9,5 % DDV-jem 1.905 EUR.

Lepo pozdravljeni.

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

V nadaljevanju vam pošiljamo odgovore na vaša vprašanja.

1. Kdaj ste začeli pripravljati program?

SSRS je že v preteklem obdobju redno izvajal programe za sofinanciranje zagotavljanja novih neprofitnih najemnih stanovanj v lokalnih skupnostih. Zadnji Program za to področje je sprejel v letu 2013 in je veljal do uveljavitve novega Programa za sofinanciranje zagotavljanja javnih najemnih stanovanj v letih 2016 do 2020, za katerega so bila podana izhodišča v sprejeti Resoluciji o nacionalnem stanovanjskem programu 2015 – 2016.

2. Kdaj pričakujete, da boste podelili prva sredstva?

V danem primeru ne gre za podeljevanje nepovratnih sredstev, temveč za sofinanciranje v obliki dolgoročnih posojil in soinvestitorstvo. Ker so investicijski projekti časovno pogojeni procesi in so odvisni od zmožnosti in aktivnosti upravičenih prosilcev, je razmeroma težko napovedati časovni okvir odobritve prve vloge in vstopa SSRS v sofinanciranje projekta. Vsekakor je želja SSRS, da bi do vložitve prvih vlog in posledično tudi odobritve popolnih in upravičenih vlog na podlagi Programa prišlo že v letu 2016.

3. Kakšna so vaša dolgoročna pričakovanja od programa?

Glede na pretekle rezultate SSRS pri sofinanciranju projektov za gradnjo novih neprofitnih najemnih stanovanj in glede na prve odzive lokalnih skupnosti so naša pričakovanja relativno optimistična.
S predvidenimi viri po Programu SSRS in aktivacijo virov pri upravičencih po Programu je mogoče zagotoviti skupaj do 500 novih javnih najemnih stanovanj na področju celotne Slovenije, od tega bo v lasti SSRS do 250 stanovanj novih najemnih stanovanj. Cilj SSRS je tudi zagotoviti povečano pridobivanje bivalnih enot – predvidoma 100 v štirih letih na območju celotne Slovenije. Število bivalnih enot je všteto v kvoto 500 stanovanj.

4. Koliko od trenutno okoli 6600 čakajočih prosilcev predvidevate, da bo Slovenija lahko nastanila s pomočjo tega programa?

Predhodni odgovor.

5. Ali v tej fazi že predvidevate, v katero občino (ali regijo) bo šlo največ denarja?

Ker je bil program sprejet in objavljen v mesecu juniju 2016, povpraševanje lokalnih skupnosti pa je do danes zgolj informativne narave, je vsekakor preuranjeno napovedati katere lokalne skupnosti oz. statistične regije bodo deležne največ sredstev iz programa. Lahko pa vas seznanimo s podatkom, da je za izvajanja programov v preteklih obdobjih bilo največ sredstev za sofinanciranje investicijskih projektov izgradnje neprofitnih najemnih stanovanj porabljenih v Osrednjeslovenski statistični regiji.

Lep pozdrav,

Stanovanjski sklad

Spoštovani.

V nadaljevanju vam podajamo odgovore na vaša vprašanja.

1. Koliko zainteresiranih posameznikov oz. gospodinjstev si je ogledalo stanovanja v objektih, ki jih boste v soseski Zeleni gaj začeli prodajati v kratkem?

Med ogledi vzorčnih stanovanj, ki so potekali od 21. do 24. junija 2016, si je stanovanja ogledalo 276 posameznikov, ki so s seboj pripeljali še 217 spremljevalcev. Skupno si je posamezna vzorčna stanovanja ogledalo 493 oseb. Interaktivna predstavitev vzorčnih stanovanj v soseski Zeleni gaj na Brdu, faza F5.2, je dostopna na spletni strani www.localhost/SSRS.

2. Za katera stanovanja oziroma kakšen tip stanovanja je bilo več zanimanja?

Največ zanimanja za oglede vzorčnih stanovanj je bilo za 3-sobna stanovanja, sledijo 4-sobna in 2-sobna stanovanja.

3. Kakšni so nadaljnji postopki prodaje stanovanj v tem delu?

Zainteresirani kupci so vabljeni k oddaji prijav za nakup preko elektronske prijave ali po pošti do vključno 20.8.2016. Prvi izbor kupcev stanovanj bo potekal predvidoma v četrtek 1.9.2016.

4. Kakšna bo vaša cenovna politika pri prodaji stanovanj, ki bodo po prvem krogu prodaje ostala neprodana (bodo cene ostale iste ali jih boste priredili in za koliko)?

Cene so fiksno določene za vsako stanovanje posebej in se v morebitnih nadaljnjih krogih prodaje ne bodo spreminjale.

5. Ali lahko navedete tudi strukturo stanovanj: koliko je garsonjer, eno-, dvo-, tri- štiri-, večsobnh?

V treh objektih je skupaj 85 stanovanj, od tega je enajst garsonjer, deset 1-sobnih stanovanj, sedem 2-sobnih stanovanj, devet 2,5-sobnih stanovanj, triintrideset 3-sobnih stanovanj in petnajst 4-sobnih stanovanj.

Lepo pozdravljeni,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani.

V nadaljevanju vam podajamo odgovor na vaše vprašanje.

Hkrati prosim še enkrat za podatke, koliko je znašala gradbena pogodba z GPG in Z Nivojem in koliko so znašale pogodbe skupaj z morebitnimi aneksi od družb, ki so delo GPG dokončale. Prosim če mi za vsakega izvajalca posebej napišete, koliko je bila vrednost osnovne pogodbe, koliko je bila vrednost posameznega aneksa in kdaj je bil ta sklenjen ter zakaj.

Pogodbena vrednost za izgradnjo večstanovanjskih objektov v funkcionalni enoti F4 po pogodbah z GPG d.d. je znašala 13,6 mio EUR (brez DDV),
za izgradnjo večstanovanjskih objektov v funkcionalni enoti F5.1 pa 12,4 mio EUR. Pogodbe se zaradi uvedenega stečaja niso realizirale v celoti.

Za dokončanje objektov v funkcionalni enoti F4 je Stanovanjski sklad RS po pogodbenih vrednostih namenil 11,7 mio EUR, za dokončanje večstanovanjskih objektov v F5.1 pa 9 mio EUR.

Pojasnilo o vrednostih in dokončanju objektov v funkcionalni enoti F5.2 smo vam že podali.

Lepo pozdravljeni,

Stanovanjski sklad RS