Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

1. Pred desetimi meseci se je končala gradnja stanovanj na Dolgem mostu v Ljubljani. Še vedno ni jasno, kaj bo s temi 40 stanovanji. Bo sklad objavil razpis in kdaj? Boste stanovanja sploh oddali in na kakšen način?
2. Bodo stanovanja namenjena žrtvam poplav?

Skupen odgovor: Stanovanjski sklad RS je s strani pristojnega ministrstva prejel usmeritev glede višine najemnine s katero bo seznanil nadzorni svet SSRS. Po obravnavi na njem bo glede na sprejeto odločitev Stanovanjski sklad RS objavil podatke o pričetku oddaje predmetnih stanovanj, razpisnih pogojih, višini najemnine, izboru najemnikov in vso drugo dokumentacijo kot običajno preko svoje spletne strani.

3. Glede na to, da je na teh 40 stanovanj računalo veliko ljudi za rešitev njihove stanovanjske problematike, nas zanima tudi, koliko stanovanj bo letos še na voljo za najem (poleg teh                     oziroma namesto teh)?

Trenutno v Ljubljani ni v fazi dokončanja noben projekt zagotovitve novih stanovanj s strani Stanovanjskega sklada RS. Morebitna izpraznjena stanovanja iz stroškovnega najema se sprotno vključujejo v splošni razpis za oddajo v najem, ki je objavljen na naši spletni strani. Neprofitna najemna stanovanja pa oddajamo preko JSS MOL.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

1. Kateri ukrepi bi bili po oceni Stanovanjskega sklada RS potrebni, da se lastnikom ne bi več splačalo imeti praznih stanovanj? Katere ukrepe bi morala sprejeti država in katere občine?

Stanovanjski sklad RS ni zakonodajalec ali predlagatelj zakonodaje, temveč po ReNSP15-25 in drugih Resolucijah in nacionalnih programih le izvajalec. Sklad v pripravo morebitnih ukrepov države ali lokalnih skupnosti za aktivacijo praznih stanovanj ni vključen in ne razpolaga z zaprošenimi ocenami ali predlogi ukrepov.

2. Kakšni so rezultati Javne najemne službe Stanovanjskega sklada RS? Kakšen je interes lastnikov za oddajo in potencialnih najemnikov?

Stanovanjski sklad RS je na podobna vprašanja odgovoril drugemu mediju. Odgovori s o dostopni na povezavi https://ssrs.si/ssrs_nv/novinarska-vprasanja-sta-16/  in niso spremenjeni.

3. Katere spremembe in dopolnitve pravil je Stanovanjski sklad predlagal vladi oziroma pristojnemu ministrstvu na podlagi dosedanjih izkušenj in kakšen je bil odziv?

Stanovanjski sklad RS je pristojnemu ministrstvu ponudil možnost sodelovanja pri pripravi sprememb in dopolnitev predmetnega instrumenta. Vsebine na katere smo opozorili so razvidne na povezavi:  https://ssrs.si/ssrs_nv/novinarska-vprasanja-sta-16/ Do sedaj pri pripravi morebitnih sprememb in dopolnitev še nismo konkretno sodelovali. 

4. Koliko stanovanj je po oceni Stanovanjskega sklada RS praznih v Sloveniji? Zakaj je rešitev z javno službo v Luksemburgu, ki so ga na pristojnem ministrstvu postavili za zgled, uspešen, v čem so posebnosti Slovenije?

Sklad ne razpolaga z analizami za podajo zaprošene ocene praznih stanovanj ali posebnosti Slovenije ter ne razpolaga z dokumentom ministrstva, ki ga omenjate ter pri njemu ni sodeloval, zato ga ne more komentirati.

5. Kako bi zmanjšanje števila praznih stanovanj po oceni Stanovanjskega sklada RS vplivalo na trg, na ponudbo in cene stanovanj, ki so na prodaj, in na najemnine na trgu?

Stanovanjski sklad RS take ocene ne more podati, saj s podatki ne razpolaga, vsekakor pa bi bilo vsako za najem primerno stanovanje po zakonodaji, ki bi se vključilo v zasebni ali javni najemni trg dobrodošlo in verjamemo, da bi četudi malenkostno vseeno pozitivno vplivalo na ustvarjanje ustreznega okolja, v katerem si osebe, ki potrebujejo lahko najamejo stanovanje.

6. Kakšne ukrepe bi bilo treba po oceni Stanovanjskega sklada RS sprejeti na ravni države in občin za rešitev problema nestanovanjske rabe stanovanj (Airbnb, booking, študentski najem)?

Stanovanjski sklad RS ni zakonodajalec ali predlagatelj zakonodaje, temveč po ReNSP15-25 in drugih Resolucijah in nacionalnih programih le izvajalec. Sklad v pripravo morebitnih ukrepov države ali lokalnih skupnosti za rešitev problema nestanovanjske rabe stanovanj (Airbnb, booking, študentski najem) ni vključen in razpolaga z zaprošenimi ocenami ali predlogi ukrepov. Vsekakor pa lahko navedemo, da bi morali biti morebitni ukrepi sprejeti šele po temeljitih predhodnih analizah strokovnih institucij, javnem posvetovanju in iskanju sistemskih in ne trenutnih rešitev, kje pa bi bilo dobrodošlo upoštevati tudi  spoznanja na teh področjih do katerih so prišli v drugih primerljivih državah.

7. Kako velik problem je po oceni Stanovanjskega sklada RS problem nestanovanjske rabe stanovanj v Sloveniji? Kateri so glavni razlogi, da se lastniki raje odločajo za oddajo stanovanj v turistične namene prek platform oziroma za oddajo študentom?

Stanovanjski sklad RS ne razpolaga s podatki na podlagi katerih bi lahko podal zaprošeno oceno. Vseeno pa lahko ugotovimo, da je za najemodajalce – lastnike (zasebne ali javne) pomembno, da je najem donosen, predvidljiv, jasen, varen in da najemodalcem zakonodaja in sodni sistem dajeta učinkovito podporo v primerih, ko najemniki ne spoštujejo svojih pravic (npr. neplačevitost, neustrezna uporaba stanovanja) ali v primeru nasilnih – nezakonitih vselitev v nepremičnine ter, da jim omogoča v primeru, da si želijo spremeniti namen uporabe nepremičnine tudi spremenljivost v realnem času in za realne stroške (npr. EU in nacionalna sodna praksa se postavlja na stran najemnika, ki nima drugih možnosti bivanja in proti najemodajalcu stanovanj, kar negotovost in nezaupanje najemodajalcev za formalno (in ne na črno) oddajo stanovanj in hip v zasebni ali javni najem še otežuje.

8. Najem stanovanj prek spletnih platform je del turistične ponudbe, ko govorimo o oddaji stanovanj študentom, pa gre za reševanje problema zaradi premajhnega števila postelj v študentskih domovih. Kako ta problem rešujejo v tujini?

Stanovanjski sklad RS ne razpolaga s podatki na podlagi katerih bi lahko podal odgovor.

9. Kakšen bi bil po oceni Stanovanjskega sklada RS vpliv na stanovanjski trg v Sloveniji, če bi omejili oddajo stanovanj prek prek platform in oddajo stanovanj študentom?

Stanovanjski sklad RS ne razpolaga s podatki na podlagi katerih bi lahko podal zaprošeno oceno.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

posredujemo vam odgovore na vaša vprašanja:

1.Po naših informacijah za dokončan objekt republiškega stanovanjskega sklada na Dolgem mostu še ni objavljenega razpisa za oddajo stanovanj, razlog naj bi bil usklajevanje pri načinu najemnine in čakanje na dokapitalizacijo s strani vlade. So naše informacije točne?

Odgovor je podan pri vprašanjih 8. in 9.

 2. Po naših informacijah je bila pred začetkom investicije predvidena stroškovna najemnina, sprememba vladne politike pa določa, da se najemnina spremeni v neprofitno pri vseh javnih najemnih stanovanjih. So naše informacije točne?

Stanovanjski sklad RS ni pristojen za pojasnjevanje sprememb, ki jih načrtuje ali pripravlja Vlada RS.  Za najemnine, ki bodo financirane z javnim financiranjem stanovanjske gradnje – sredstvi iz proračuna RS, se po nam razpoložljivih informacijah načrtuje ohranitev naziva neprofitna najemnina, kot je opredeljena v Stanovanjskem zakonu in podzakonskih predpisih, saj je ta izraz skozi desetletja že uveljavljen in prepoznaven tako med ponudniki kot najemniki, ter opredeljen v številnih predpisih, ki bi jih sicer bilo potrebno prilagajati in spreminjati ter dopolnjevati. Vsekakor pa menimo, da bi bilo ob morebitni prenovi zakonodaje zagotoviti, da tudi neprofitna najemnina omogoči ustrezno višino, ki bo javnim lastnikom stanovanj nudila ustrezno višino za gospodarno ravnanje s stvarnim premoženjem ter omogočala stabilno delovanje ponudnikov stanovanj in da bodo najemnine še vedno dostopne uporabnikom, s čim manjšo potrebo po državnem ali lokalnem subvencioniranju. Ravno tako je pomembno, da višina najemnine stimulira javne ponudnike stanovanj k ohranjanju kakovosti in obsega njihovega delovanja in da sploh omogoča delovanje tistih javnih ponudnikov, katerim je to edini ali bistveni vir financiranja poslovanja. Osnovni pogoj za dosego tega cilja pa je stabilno in predvidljivo urejeno javno financiranje stanovanjske gradnje, k ureditvi katerega se je Vlada RS ob nastopu mandata zavezala, saj to vpliva tudi na pogoje poslovanja javnih ponudnikov, njihove pogoje zadolževanja za izvajanja projektov in načrtovanje ter udejanjanje zastavljenih ciljev v prihodnosti.

Oblikovanje najemnine je odvisno od tega za katero vrsto najemnih stanovanj po stanovanjskem zakonu gre in iz katerih finančnih virov so bila pridobljena sredstva za njihovo izgradnjo ter oddajo. Z oddajo stanovanj po najemnini, ki ni neprofitna, lahko Stanovanjski sklad RS zagotavlja financiranje in sredstva za reševanje splošne stanovanje problematike, ki med drugim vključuje tudi zagotavljanje javnih neprofitnih stanovanj. Pri tem že Resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025 izrecno potrjuje, da višina neprofitne najemnine ne pokriva vseh stroškov in ne zagotavlja interesa za pridobivanje novih neprofitnih stanovanj. Vsekakor pa je želja te Vlade RS, da bi se javno financiranje stanovanjske gradnje uredilo na ta način, da bi se zagotovilo stabilno javno financiranje. Da bi se število projektov Stanovanjskega sklada RS, kjer je oddaja stanovanj mogoča po neprofitni najemnini povečalo, je država že v letu 2023 zagotovila dokapitalizacijo v višini 25,5 %, dokapitalizacije pa se po nam dostopnih informacijah načrtujejo tudi za prihodnja leta. Stanovanjski sklad RS bo sredstva vključil v svoje mehanizme poslovanja, s katerimi zagotavlja povečanje števila najemnih stanovanj v svoji lasti in v lasti lokalnih skupnosti, njihovih stanovanjskih skladov in neprofitnih stanovanjskih organizacij.

 3. Po naših informacijah ste dobili dokapitalizacijo v višini 25,5 milijona evrov. Kdaj ste prejeli ta sredstva?

Sredstva za dokapitalizacijo je Stanovanjski sklad RS prejel 12. 9. 2023 v višini 25,5 milijona evrov.

4. Po naših informacijah bo 15,5 milijona evrov namenjenih kreditiranju občinskih stanovanjskih skladov za gradnjo javnih najemnih stanovanj. Je naša informacija točna?

5. Po naših informacijah je deset milijonov evrov namenjeno sofinanciranju investicije na dolgem mostu in drugim projektom gradnje javnih najemnih stanovanj republiškega stanovanjskega sklada. Je ta informacija točna?

6. Koliko teh sredstev je predvidenih za investicijo v gradnjo javnih najemnih stanovanj na Dolgem mostu v Ljubljani?

7. Katere druge investicije boste še sofinancirali iz tega naslova? Koliko bo znašala vsota za posamezni projekt?

Odgovor na 4., 5., 6. in 7. vprašanje:

Namensko premoženje in kapital Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada, sta se septembra 2023 povečala z izplačilom sredstev v višini 25.500.000,00 evrov za doseganje ciljev stanovanjske politike, ki so opredeljeni v ReNSP15-25, saj Sklad nima na voljo sistemskih virov financiranja in ne le zaradi bodočega kreditiranja občinskih stanovanjskih skladov za gradnjo javnih najemnih stanovanj. Sklad pretežni del virov za svoje delovanje pridobi iz prihodkov, ustvarjenih z razpolaganjem s premoženjem sklada in iz prihodkov, ustvarjenih z lastnim poslovanjem. Poslovanje Sklada in uresničevanje razvojnih ciljev na stanovanjskem področju je ravno zaradi pomanjkanja ustreznega javnega financiranja omejeno in oteženo. Dokapitalizacija sledi ugotovitvam Računskega sodišča RS, ki je v reviziji poslovanja Sklada nedavno opozorilo, da je sredstva za izvedbo nacionalnega stanovanjskega programa dolžna zagotoviti država, vendar doslej vlade niso pristopile k pripravi rešitev za vzpostavitev sistemskega vira financiranja ReNSP15-25. Sredstva dokapitalizacije iz septembra 2023 bodo namenjena za projekte Stanovanjskega sklada RS iz naslova sodelovanja z občinami, lokalnimi stanovanjskimi skladi in neprofitnimi stanovanjskimi organizacijami ter za projekte zagotavljanja javnih najemnih stanovanj v lastni izvedbi Sklada skladno z vsakokratnimi Poslovnimi in finančnimi načrti Sklada ter Poslovno politiko Sklada za obdobje 2021-2025. Podrobna razdelitev še ni poznana.

8. Po naših informacijah republiški stanovanjski sklad pripravlja pogoje za razpis za oddajo 40 stanovanj na Dolgem mostu. V kateri fazi je priprava razpisa?

9. Dokumentacijo in pogoje za razpis oddaje stanovanj mora potrditi nadzorni svet. Kdaj se bo sestal?

10. Kdaj predvidevate, da boste objavili razpis za 40 stanovanj na Dolgem mostu?

11. Kdaj predvidevate, da boste izbrali najemnike?

12. Kakšna bo mesečna najemnina v stanovanjih na Dolgem mostu v evrih na kvadratni meter? Kaj pa najemnina za parkirno mesto?

13. Kdaj predvidevate, da se bodo lahko najemniki vselili v ta stanovanja?

Odgovor na 8., 9., 10., 11., 12. in 13. vprašanje:

Trenutno še potekajo interni postopki priprave kakšen bo način oddaje stanovanj, za kateri namen bodo namenjena, ali bodo stanovanja uvrščena v obstoječ javni razpis Sklada za oddajo stanovanj po Sloveniji, kdo bodo upravičenci, trajanje najema, višina najemnine za stanovanje in parkirno mesto, in podobno. Vsi podatki o pričetku oddaje predmetnih stanovanj, razpisnih pogojih, višini najemnine, izboru najemnikov in vsa potrebna dokumentacija bodo kot običajno objavljeni preko naše spletne strani. Vselitev izbranih najemnikov bo odvisna predvsem od števila prejetih vlog, postopkov preverjanja, načina izbora ter izvedbe vseh potrebnih postopkov razpisa.

14. Prvega septembra ste nam v odgovoru tudi obrazložili, da morate upoštevati možnosti izjemne namestitve v sklopu izvajanja ukrepov za omilitev posledic poplav iz avgusta 2023 po sprejetem ZIUOPZP. Ali lahko te izjemne namestitve kakorkoli podaljšajo roke za objavo razpisa za oddajo stanovanj?

Trenutno še ni znano ali bodo predmetna stanovanja namenjena za izvajanje nalog Sklada po ZIUOPZP. O pričetku oddaje predmetnih stanovanj za en ali drug namen bomo javnost obvestili kot običajno preko naše spletne strani www.ssrs.si.

15. Ali lahko stanovanjski sklad objavi razpis in izbere najemnike kljub temu, da obstaja ta zakonska določba o izjemnih namestitvah?

Stanovanjski sklad RS izvaja kljub sprejetju ZIUOPZP vse svoje dejavnosti in naloge po zakonodaji, resolucijah, programih in ima še vedno odprte različne javne razpise in pozive za dodelitev stanovanj v najem.  Sklad prav tako izvaja oddajo stanovanj po ZIUOPZP, glede na potrebe prizadetih ter upoštevajoč razpoložljiva sredstva, iz lastnega fonda Sklada. Lahko se vključi tudi stanovanja drugih pravnih oseb javnega prava katerih ustanovitelj je država.

 16. Katere projekte trenutno razvija republiški stanovanjski sklad?

V sklopu lastnih investicij Sklad trenutno razvija naslednje projekte: Nova Dolinska v Kopru, Podbreznik Novo mesto, Jesenice, Ob Savi Kranj, Lukovica, Lendava, Glince Podutik v Ljubljani in Novo Pobrežje Maribor, za zagotovitev skupaj cca 1.500 javnih najemnih stanovanj, v naslednjih 5 letih. Projekti so v različnih fazah razvoja: prostorsko načrtovanje, projektiranje, pridobivanje gradbenega dovoljenja, gradnja.

17. V kateri fazi razvoja so ti projekti?

Odgovor pri vprašanju št. 16.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

podajamo vam odgovor na vaš vprašanja:

načrtovana gradnja soseske ob Savi v Kranju je v luči izjave ministra Brežana danes  in splošnih smernic po uničujočih poplavah vprašljiva – ali ne? Ali ste pridobili vsa strokovna mnenja glede načrtovane gradnje in kdaj se bo začela?

vezano na vaše vprašanje sporočamo, da so bile v času priprave OPPN narejene vse potrebne študije za protipoplavne ukrepe, ki se bodo upoštevali pri gradnji. Ne glede na to, da bodo protipoplavni ukrepi izvedeni pred gradnjo, pri zadnjih poplavah voda ni ogrožala območja pozidave. Predvidevamo, da bi se gradnja lahko pričela v letu 2024, v kolikor bo občina zagotovila vso potrebno komunalno infrastrukturo, ki jo morajo zagotoviti v sklopu OPPN.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

vezano na vaša vprašanja vam podajamo naslednje odgovore:

• Koliko stanovanj bo SSRS predal v uporabo letos in kje?

V okviru projektov lastne gradnje Stanovanjskega sklada RS bodo v celotnem letu 2023 predana v uporabo stanovanja na lokacijah:

• Dolgi most, Ljubljana: 40 javnih najemnih stanovanj (uporabno dovoljenje december 2022)
• Pod Pekrsko gorco, Maribor Faza 2: 188 – od tega 158 javnih najemnih stanovanj in 30 najemnih oskrbovanih stanovanj (uporabno dovoljenje marec 2023)

Po dveh programih sofinanciranja Stanovanjskega sklada RS bodo v celotnem letu 2023 predana v uporabo stanovanja na lokacijah:

• Spodnje Preloge, Slovenske Konjice: 5 javnih najemnih stanovanj (uporabno dovoljenje januar 2023); skupaj z občino 11 JNS
• Šmarje pri Jelšah: 15 oskrbovanih stanovanj (uporabno dovoljenje junij 2023); skupaj z občino 30 OS

V okviru Javnega poziva Stanovanjskega sklada RS za nakupe stanovanj bodo v celotnem letu 2023 predana v uporabo stanovanja na lokacijah:

• Sv. Ana: 4 stanovanja, izvedena primopredaja  17.2.2023
• Ravne na Koroškem: 35 stanovanj, predviden rok izročitve do 31.10.2023

Skupno bo v letu 2023 predanih v uporabo: 287 stanovanj

Opomba: Na pridobivanje dovoljenj in dokončanje projektov pridobivanja stanovanj po Sloveniji so in bodo še v letu 2023 vplivale finančne in kadrovske zmožnosti Sklada,

vpliv pa bo imela tudi določba 13. člena Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023.

Na oddajo stanovanj vplivajo tudi postopki izredne dodelitve, ki jih je uzakonil isti zakon.

• Koliko stanovanj bo SSRS predvidoma predal v uporabo prihodnje leto in kje?

V okviru projektov lastne gradnje Stanovanjskega sklada RS bodo v celotnem letu 2024 predana v uporabo stanovanja na lokacijah:

• Nova Dolinska, Koper: 91 javnih najemnih stanovanj, uporabno dovoljenje predvidoma junij 2024
• Podbreznik, Novo mesto: 103 javna najemna stanovanja (uporabno dovoljenje pridobljeno predvidoma decembra 2024, dano predvidoma v uporabo v letu 2025)

Po dveh programih sofinanciranja Stanovanjskega sklada RS bodo v celotnem letu 2024 predana v uporabo stanovanja na lokaciji:

• Podbreznik, Novo mesto: 39 javnih najemnih stanovanj (Program JNS 2022-2023); skupaj z občino 81 JNS – (uporabno dovoljenje pridobljeno predvidoma decembra 2024, dano

predvidoma v uporabo v letu 2025)

V okviru Javnega poziva Stanovanjskega sklada RS za nakupe stanovanj bodo v celotnem letu 2024 predana v uporabo stanovanja na lokaciji:

• Radlje ob Dravi: 28 oskrbovanih stanovanj, predviden rok izročitve do 30.04.2024

Skupno bo v letu 2024 predanih v uporabo: 261 stanovanj

Opomba: Na pridobivanje dovoljenj in dokončanje projektov pridobivanja stanovanj po Sloveniji bodo v letu 2024 vplivale finančne in kadrovske zmožnosti Sklada,

vpliv pa bo imela tudi določba 13. člena Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023.

Na oddajo stanovanj vplivajo tudi postopki izredne dodelitve stanovanj prizadetim v poplavah in plazovih, ki jih je uzakonil isti zakon.

• Ali SSRS predvideva, da bodo te dodatne bivalne zmogljivosti pozitivno vplivale na cene na najemniškem trgu, torej jih bodo zmogle znižati?
• Če tega vpliva ne predvidevate, zakaj ne?

Vsako dodatno stanovanje, ki je podano na najemni trg s strani Stanovanjskega sklada RS pomeni, da se na najemniškem trgu povečajo možnosti za vse, ki želijo vstopiti v varen najem po

vnaprej poznanih pogojih, zato ocenjujemo, da je vpliv vsakega novega stanovanja Stanovanjskega sklada RS pomemben doprinos k razširitvi možnosti ureditve stanovanjskega

vprašanja, vendar pa bistvenega vpliva na znižanje cen najemnin tudi aktivnosti Sklada žal ne bodo prinesle, saj je višina najemnin odvisna od več faktorjev

(npr. višina davka, povpraševanje, ponudba, inflacija, višje cene gradnje, višje cene materialov, …) na katere Stanovanjski sklad RS ne more vplivati.

• Koliko neprofitnih stanovanj bi morala Slovenija letno predati v uporabo, da bi to imelo zaznaven pozitiven učinek na gibanje najemniških cen, predvsem v Ljubljani?

Stanovanjski sklad RS ni pristojen za tako spremljanje in tovrstnih podatkov / ocen ne izvajamo.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

vezano na vaša vprašanja vam sporočamo:

1. Kolikšen je letni proračun Stanovanjskega sklada, ki ga določi vlada? Prosim za podatke po letih za zadnjih 5 let (2019, 2020, 2021, 2022, 2023).
2. Prosim še za proračun za prihodnje leto (2024) – ali je vlada že določila, koliko bodo namenili skladu (tudi glede na napovedi, da mu bodo namenili več sredstev)?

Stanovanjski sklad RS je oseba javnega prava s samostojnim poslovanjem. Je posreden in ne neposreden proračunski uporabnik, katerega poslovne in finančne načrte kot predstavnik ustanovitelja po Aktu o ustanovitvi Stanovanjskega sklada RS kot javnega sklada sprejema Vlada RS.

Poslovni in finančni načrt Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada za leto 2023, ki ga je Vlada RS sprejela 27.6.2023 opredeljuje cilje in poslovanje Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada, v letu 2023 v okviru dejavnosti pridobivanja javnih najemnih stanovanj

in v okviru ostalih poslovnih dejavnosti, ki jih skladno z Resolucijo o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025 opredeljuje Poslovna politika Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada 2021-2025, ki jo je Vlada Republike Slovenije sprejela na 63. redni seji, dne 11. marca 2021.

Posebne proračunske postavke v proračunu RS Stanovanjski sklad RS nima, kar je razvidno tudi iz podatkov na https://www.gov.si/zbirke/seznami/sprejeti-proracuni-republike-slovenije/  splošni in posebni del proračuna

Iz proračuna RS Stanovanjski sklad RS lahko prejme določena sredstva kot na primer sredstva povečanja  namenskega premoženja in kapitala (v nadaljevanju dokapitalizacije) po Zakonu o javnih skladih.

Za leto 2024 podatki o morebitnih dokapitalizacijah še niso znani.

Dokapitalizacije v zadnjih letih:

Vsi podatki o poslovanju Stanovanjskega sklada RS so razvidni v javnih evidencah AJPESa.  Letna poročila Sklada so objavljena tudi na povezavi https://ssrs.si/o-nas/poslovno-porocilo/

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

1. Zakaj glede na veliko povpraševanje in potrebe po najemniških stanovanjih čakate z oddajo teh stanovanj že osem mesecev? Kdaj načrtujete razpis?

Stanovanjski sklad RS je aktivno sodeloval pri pridobivanju nepovratnih sredstev za zagotavljanje javnih najemnih stanovanj iz Načrta za okrevanje in odpornost. Sklad je skladno z vsebino razpisa oddal 12 vlog za pridobitev sredstev, z odločbami MOP pa je bilo odobreno sofinanciranje po 11 vlogah.  Za projekt gradnje najemnih stanovanj na Dolgem mostu v Ljubljani je Sklad oddal vlogo, vendar ni prejel odločbe o odobritvi sredstev. Vloga je bila sicer popolna, a v ocenjevalnem postopku, ki je potekal skladno s pogoji in merili za razvrščanje vlog, ni bila uvrščena med vloge, katerim se je izdala odločba o odobritvi sofinanciranja. Glede na dejstvo, da projekt Dolgi most ni bil (so)financiran s strani NOO in da je Vlada RS v mesecu juliju 2023 sprejela sklep o povečanju namenskega premoženja in kapitala Stanovanjskega sklada RS za 25,5 milijona evrov, pri čemer do prenosa sredstev še ni prišlo, Sklad s pristojnim ministrstvom usklajuje način oddaje stanovanj, pri čemer prav tako upošteva možnosti izjemnih namestitve v sklopu izvajanja ukrepov za omilitev posledic poplav iz avgusta 2023 po nedavno sprejetem ZIUOPZP. O pričetku oddaje predmetnih stanovanj bomo javnost obvestili kot običajno preko naše spletne strani.

2. Kako je glede varovanja premoženja, glede na to, da se lahko vsak naključni mimoidoči sprehaja po bloku?

Stanovanjski sklad RS ima preko pooblaščenega upravnika sklenjeno pogodbo s službo za varovanje, ki vsak teden izvaja periodične preglede. Stanje na objektih in stanovanjih redno spremlja tudi upravnik.

3. Ali ste po obilnem deževnem obdobju preverili, če je morda kje prišlo do zamakanja?

Stanje soseske in stanovanj na lokaciji Dolgi Most se sproti spremlja, upravlja in ureja preko upravnika, ki opravlja redne preglede soseske in stanovanj in izvaja aktivnosti po pogodbi. Stanje je bilo dodatno preverjeno po obilnem deževju, zamakanja niso bila ugotovljena.

4. Če razpis ni predviden do zime, ali boste za ogrevanje skrbeli sami? Če boste, kakšen strošek je predviden?

V kolikor stanovanja na lokaciji Dolgi most do kurilne sezone še ne bodo vseljena, bodo ogreva na potrebno temperaturo za zagotovitev ustreznih pogojev v praznih stanovanjih. Glede na to, da gre za prvo kurilno sezono po prevzemu stanovanj s strani izvajalca, oceno stroška trenutno težko podamo.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

podajamo odgovore na vaša vprašanja:

Na časopisu Dnevnik pripravljamo prispevek o gradnji neprofitnih stanovanj v zadnjih 10 letih. Prav tako nas zanimajo soseske oz. stanovanja, v katere se bo mogoče vseliti do 2027.

Vljudno bi prosil, če posredujete seznam sosesk oz. stanovanj, ki so bili zgrajena v tem razdobju. Zanima me predvsem območje Mestne občine Ljubljana. Če so podatki pri roki pa lahko tudi za celotno območje osrednje Slovenije. Prosil bi, da se vključijo tudi podatki, ki jih lahko posredujete (število stanovanj, ali gre za družin ali samske osebe itd..) Če je mogoče seveda.

Sklad je izvajalec ukrepov in aktivnosti stanovanjske politike na nacionalni ravni, kot tudi glavni ponudnik javnega stanovanjskega fonda. Zagotavlja javni najemni stanovanjski fond za ciljne uporabnike (mladi, mlade družine, družine, starejši idr.) na več načinov:

v sodelovanju z občinami in drugimi prosilci ali ponudniki iz Programa sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanjskih enot ter Programa sofinanciranja zagotavljanja stanovanjskih enot za starejše osebe, z nakupi stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj po javnem pozivu in neposredno od znanih kupcev ter na javnih dražbah, kot investitor v lastno gradnjo najemnih stanovanj, z izvajanjem javnega najema stanovanj.

Podatki, posredovani v nadaljevanju se nanašajo na javna najemna stanovanja pridobljena na območju Mestne občine Ljubljana na podlagi vlog prejetih na Programe sofinanciranja ter lastnih investicij Sklada.

 Programi sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj – neprofitna stanovanja

Lastne investicije Sklada od 2015 do 2025 

Lastne investicije Sklada po letu 2025

Stanovanja so različnih velikosti od enosobnih do štirisobnih stanovanj. Namenjena so različnim prednostnim skupinam na podlagi  javnega razpisa. V Skupnosti za mlade Gerbičeva pa so na voljo 1, 2 in 3 posteljne bivalne enote, slednje so namenjene mladim od 18-tega  do vključno 29-tega leta.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

v nadaljevanju vam podajamo odgovore na vaša vprašanja:

1. Najprej me zanimajo neprofitna stanovanja pod Pekrsko gorco. V juliju ste izbrali nove najemnike. Koliko razpisov ste do zdaj izvedli?

Stanovanjski sklad RS je v okviru javnega razpisa za oddajo stanovanj v najem do sedaj objavil in izvedel tri termine oddaje vlog in izborov najemnikov, kjer so bila poleg ostalih stanovanj na različnih lokacijah po Sloveniji v ponudbi tudi stroškovna stanovanja z neprofitno najemnino na lokaciji Pod Pekrsko gorco v Mariboru. Prav tako sta bila za isto lokacijo izvedena dva termina za oddajo oskrbovanih stanovanj v najem.

2. Ali so pod Pekrsko gorco sedaj oddana vsa stanovanja? Koliko jih je še na voljo, koliko je zasedenih, kdaj bo spet nov razpis?

Zadnji termin za oddajo stanovanj, ki je vključeval tudi stanovanja v soseski Pod Pekrsko gorco 2. faza, je bil objavljen 12.5.2023, zbiranje prijav je potekalo od 12.5.2023 do 31.5.2023, izbor najemnikov pa je bil opravljen 6.7.2023. V ponudbi je bilo na voljo 176 stanovanj na različnih lokacijah po Sloveniji, od tega 161 stanovanj v soseski Pod Pekrsko gorco v Mariboru. V izboru dne 6.7.2023 je bilo obravnavanih 496 popolnih prijav za vsa stanovanja v ponudbi in v soseski Pod Pekrsko gorco oddanih 147 stanovanj, in sicer vsa stanovanja, ki so bila na voljo vsem prosilcem, neoddanih je ostalo samo 14 stanovanj, ki so namenjena gibalno oviranim osebam. Trenutno so v teku podpisi najemnih pogodb in primopredaje stanovanj izbranim najemnikom. Glede na nedavne poplave v Sloveniji je Stanovanjski sklad RS Ministrstvu za solidarno prihodnost že podal seznam razpoložljivih kapacitet v lasti sklada, ki bi lahko bile ob vzpostavitvi ustrezne pravne podlage namenjene prebivalcem, ki so bili prizadeti v poplavah. Sklad bo javnost o vseh svojih aktivnostih in ukrepih usklajenih s pristojnimi organi javno obveščal preko svoje spletne strani www.ssrs.si.

3. Kakšni so pogoji, da prosilec dobi stanovanje? 

Na razpis se lahko prijavijo popolno poslovno sposobne fizične osebe, ki imajo v času vložitve prijave državljanstvo Republike Slovenije ali dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, medtem ko morajo imeti ostali člani oziroma uporabniki stanovanja v času vložitve prijave vsaj dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji. Prosilci morajo ob oddaji prijave oziroma najkasneje do zadnjega dne vsakokratnega termina za oddajo prijav kot dokazilo za resnost najema, vplačati tudi znesek za resnost prijave v višini 500,00 EUR. Slednji se nato ob uspešnem kandidiranju na razpisu šteje kot del varščine za stanovanje, neizbranim pa ta znesek sklad po opravljenem izboru vrne.

V primeru večjega števila prosilcev za posamezno stanovanje ima prednost pri izboru najemnikov prosilec iz višje prednostne kategorije znotraj prednostne skupine. Če je prednostnih prosilcev za posamezno stanovanje po upoštevanju prednostnih skupin in kategorij navedenih v razpisu še vedno več, je med njimi izveden naključen računalniški izbor na način, opisan v protokolu izbora najemnikov, ki je objavljen na spletni strani sklada. Prednostna skupina so prosilci, ki ustrezno dokažejo, da prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje oziroma tega vprašanja nimajo zadovoljivo rešenega. Znotraj prednostne skupine prvo reševanje stanovanjskega vprašanja imajo prednost naslednje prednostne kategorije: mlade družine, družine z otroki, družine s starejšimi otroki, mlade osebe in ostali. Znotraj prednostnih kategorij lahko prosilci uveljavljajo tudi dohodkovni kriterij. V razpisu so za najem namenjena tudi stanovanja prilagojena gibalno oviranim osebam  oziroma imajo možnost te prilagoditve in so označena z GOO. Ta stanovanja so namenjena in prilagojena gibalno oviranim prosilcem oziroma prosilcem z GOO uporabniki, ki predložijo zahtevano dokazilo ob prijavi. Prioritetni vrstni red prosilcev za najem stanovanja, iz katerega so podrobneje razvidne prioritete glede na posamezne kriterije, je opisan v razpisu in objavljen na spletni strani sklada.

4. Kakšne so v povprečju cene za stanovanje in kakšna je povprečna kvadratura stanovanja?

Kvadrature stanovanj se gibljejo med 36 m² in 99 m², medtem ko se višina najemnine giblje od 235 EUR do 575 EUR. Podrobneje se lahko s kvadraturami in višino najemnin seznanite tudi na http://www.najem.stanovanjskisklad-rs.si/dokumentacija (Sklep o višini najemnine).

5. Koliko ljudi se je v povprečju prijavilo na razpis?

Za vsa objavljena stanovanja na različnih lokacijah po Sloveniji je bilo v izboru najemnikov dne 6.7.2023 obravnavanih 496 prijav, v  izboru dne 20.4.2023 600 prijav ter v izboru dne 26.1.2023 627 prijav zainteresiranih prosilcev za najem stanovanja.

6. Kolikor vem, se obeta tudi gradnja neprofitnih stanovanj na Pobrežju. Kako daleč so ti postopki, kje ste? Kje točno se bo gradilo? 
7. Kdaj naj bi se začela gradnja in kakšna je predvidena časovnica?
8. Koliko stanovanj boste na Pobrežju gradili? 
9. Kako je z obstoječo infrastrukturo (trgovine, vrtci, šole itd.) ob predvideni lokaciji? Je zagotovljena, so kakšne pomanjkljivosti? 

V zvezi z odgovori od št. 6 do št. 9 vas obveščamo, da je celoten projekt Novo Pobrežje, Maribor predstavljen na naši spletni strani:

https://ssrs.si/projekti/novo-pobrezje/predstavitev/  

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

v imenu direktorja Stanovanjskega sklada RS mag. Črtomirja Remca se zahvaljujemo za vaša vprašanja in vam posredujemo njegove odgovore:

Veliko ljudi je v uničujočih poplavah izgubilo streho nad glavo in potrebujejo vsaj za določen čas nadomestna bivališča. Koliko stanovanj lahko oziroma je dal na voljo tem ljudem Stanovanjski sklad  RS in v kateri krajih? 

Stanovanjski sklad RS v sodelovanju s svojima hčerinskima družbama aktivno upravlja s fondom skoraj 8.000 stanovanj, ki jih oddaja v najem, ter vzporedno gradi in za gradnjo pripravlja skoraj 1.500 novih stanovanj širom Slovenije. V okviru svojih pristojnosti in v sodelovanju s pooblaščenimi upravniki stanovanj in objektov izvajamo natančne preglede posledic deževja in plazov v okviru lastnega stanovanjskega fonda s poudarkom na zbiranju ključnih informacij za natančno popisovanje škode ter sodelovanju pri aktivnostih sanacije posledic. Poleg tega Stanovanjski sklad RS s pristojnim ministrstvom za stanovanjske zadeve sodeluje pri oblikovanju strokovnih pravnih podlag, smernic in ukrepov za izvajanje izrednih dodelitev stanovanj ter bivanjske pomoči različnim skupinam prebivalstva, ki so bile prizadete v poplavah in plazovih. Izpostavili smo potrebo po vzpostavitvi pravnega okvira, ki bo omogočil izvedbo teh dodelitev na zakonit, transparenten in učinkovit način. Trenutno v Sloveniji primanjkuje ustrezna pravna podlaga ter vzpostavljen sistem za izvajanje tovrstnih ukrepov, kar predstavlja izziv pri hitrem in ciljno usmerjenem ukrepanju ob naravnih nesrečah.

Stanovanjski sklad RS je Ministrstvu za solidarno prihodnost že podal seznam razpoložljivih kapacitet v lasti sklada, ki bi lahko bile ob vzpostavitvi ustrezne pravne podlage namenjene prebivalcem, ki so bili prizadeti v poplavah. Konkretno bi lahko skupno z novima projektoma na Ravnah na Koroškem in Radljah ob Dravi zagotovili okvirno 200 stanovanj, ki se nahajajo po vsej Sloveniji, vključno s posameznimi stanovanji na območjih, ki so utrpela najhujše posledice, kot so Mežica, Prevalje in Ravne na Koroškem.

Z navedenimi ukrepi in aktivnostmi Stanovanjski sklad RS aktivno izvaja svojo vlogo pri obvladovanju in omilitvi posledic naravnih nesreč ter obenem učinkovito prispeva k vzpostavitvi ustreznih sistemskih okvirov za usmerjeno pomoč in podporo prebivalstvu v izrednih razmerah. Ob tem je Stanovanjski sklad RS resornemu ministrstvu izpostavil, da bi mu moral ustanovitelj za ustrezno odzivanje čim prej omogočiti dodatne kvote za zaposlitev ustreznih kadrovskih okrepitev, za katere ga je že večkrat zaprosil in s katerimi bi lahko opravljal nepričakovane aktivnosti pregledovanja in odpravljanja nastale škode v svojih nepremičninah, izvajal ukrepe za svoje najemnike ter uporabnike, pripravljal gradiva za uveljavljanja škod za svoje nepremičnine, hkrati pa sodeloval tudi pripravi in izvajanju določenih ukrepov zagotavljanja nadomestnih bivanj za druge prizadete v nedavnih vremenskih neprilikah. Naj spomnim, da se plačila zaposlenih na Stanovanjskem skladu RS ne financirajo iz proračuna Republike Slovenije, temveč iz lastnih sredstev Stanovanjskega sklada RS.

Kje so se rezerve glede oddaje stanovanj družinam? 

Rezerv glede oddaje stanovanj na območjih, ki so najbolj prizadeta, ni. Veliko družin je praktično čez noč ostalo brez vsega, na območjih, kjer stanovanj za najem ni na voljo, saj kot posledica kombinacije različnih dejavnikov za to ni bilo interesa niti pogojev.  Obvladovanje stanovanjske problematike v poplavljenih območjih zahteva celostno in koordinirano delovanje med različnimi institucijami, vključno z vladnimi organi, lokalnimi skupnostmi ter stanovanjskimi in gradbenimi organizacijami. Usklajevanje in sodelovanje so ključnega pomena za zagotavljanje hitrih in učinkovitih rešitev. Za reševanje težav na prizadetih območjih je potrebno razmisliti o inovativnih pristopih tako za začasno bivanje kot nadomestitev izgubljenih stanovanjskih kapacitet. Prilagodljivost in hitro ukrepanje sta ključni za izboljšanje razpoložljivosti in ustreznosti stanovanj za oddajo v najem. Pri tem je potrebno upoštevati, da se kljub močnim čustvenim in zgodovinskim pripadnostim prizadetih prebivalcev v določena okolja nadomestne gradnje in sanacije na ogroženih območjih ustrezno obravnavajo z vidika preprečitve morebitnih ponovnih izpostavljenosti in ogroženosti v prihodnosti.

Vlada predlaga kot nadomestno gradnjo – montažne hise, ker so te zgrajene hitro. Kaj pa prelagate vi oz Inženirska stroka? Je montažna hisa na poplavnem področju dobra izbira? In če ne, kaj bi morali storiti? 

Montažne hiše morajo izpolnjevati gradbeno-tehnične standarde, ki zagotavljajo varno in učinkovito uporabo skladno z vsemi bistvenimi zahtevami. Enako kot hiše, zgrajene iz tradicionalnih materialov, so tudi montažne hiše zavezane k izpolnjevanju vseh ustreznih zakonskih predpisov. Pri prehodu na nadomestno gradnjo je izjemnega pomena hitra izvedba, zato menim, da so montažne hiše v osnovi primerna rešitev. Poudariti pa želim pomembnost, da se v občinah poiščejo nadomestne lokacije, ki so komunalno primerno urejene in niso izpostavljene poplavni ogroženosti. Pri oblikovanju rešitev je treba upoštevati tudi trajnostne vidike, da se prepreči podobne težave v prihodnosti. To zahteva načrtovanje gradnje in stanovanjskega razvoja, ki upošteva naravna tveganja in zagotavlja okoljsko in urbanistično vzdržnost. Celovito reševanje opisanih izzivov zahteva usklajeno delovanje z vladnimi organi ter lokalnimi skupnostmi. Prav tako je ključno prilagajanje stanovanjske politike glede na specifične potrebe prizadetih območij, kar bo omogočilo usmerjeno in učinkovito ukrepanje. Zaradi zapletenosti prostorskega načrtovanja, urejanja, dovoljevanja gradnje, upravnega odločanja in javnega naročanja pa bodo po mojem mnenju prilagojeni namenski izvedbeni ukrepi potrebni tudi na teh področjih. Nenazadnje pa lahko na podlagi postopkov odprave posledic plazov v Posočju ugotovimo, da bodo, čeprav bodo sprejeti taki ukrepi, ti postopki še vedno dolgotrajnejši kot sedaj prizadeti menijo in upajo, zato bo potrebno tudi ustrezno komuniciranje s prizadetimi in javnostmi.

Kje in kdo je zatajil, da je več kot 10 tisoč domov dobesedno odnesla voda. Boste kot inženirska stroka kaj predlagali. Bo v prihodnosti morali imeti v Sloveniji bolj pregledne in morebiti celo bolj stroge zakone o tem, kje graditi in kje ne? 

V vseh svojih vlogah si ves čas prizadevam za povečanje osveščenosti in razumevanja pomembnosti sodelovanja in upoštevanja stroke. V skladu z veljavno zakonodajo o vodah je gradnja možna zgolj na območjih majhne poplavne nevarnosti. Za določanje teh območij, ki so primerna za gradnjo, so občine pristojne preko svojega prostorskega načrtovanja. S tem namenom opravljajo podrobne študije za oceno poplavne ogroženosti ter sprejemajo celovite ukrepe za zmanjšanje poplavne nevarnosti. Pri procesu prostorskega načrtovanja in pri pridobivanju gradbenega dovoljenja za gradnjo, ki je usmerjeno v zagotavljanje protipoplavne varnosti, ima ključno vlogo tudi Direkcija Republike Slovenije za vode. S svojo strokovno presojo ter sodelovanjem kot soglasodajalec zagotavlja, da so gradnje izvedene na način, ki minimalizira tveganje pred poplavami ter vzpostavlja visoko stopnjo varnosti.

Nujno se moramo posvetiti iskanju sistemskih in trajnostnih dolgoročnih rešitev za zagotavljanje poplavne varnosti na območjih, namenjenih gradnji. To vključuje tako individualne gradnje kot tudi večstanovanjske ali druge bivalne objekte. Morda bi lahko razmislili o vzpostavitvi tehničnih pisarn, ki bi se ukvarjale s prostorskim načrtovanjem in graditvijo na kritičnih območjih ali pa bi bile razporejene regionalno. S tem bi lahko zagotovili stalno strokovno prisotnost in usmerjanje pri načrtovanju, gradnji ter izvajanju ukrepov za poplavno varnost in varnost pred plazovi. Poleg pristopa, usmerjenega v infrastrukturne in tehnične rešitve za zagotavljanje poplavne varnosti, se bo v prihodnosti nedvomno izkazala za ključno tudi mobilnost prebivalstva kot pomemben element celovite strategije obvladovanja poplavne nevarnosti. Vse bolj se zavedamo, da je premik prebivalstva s poplavno ogroženih območij v varnejša naselja, včasih edina racionalna in trajnostna rešitev. Prav tako je pomembno, da se prebivalci osveščajo o tveganjih, povezanih s prebivanjem na območjih, ki so izpostavljena poplavam, ter se spodbuja preudarne odločitve o bivanju in gradnji.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS