Spoštovani,

podajamo vam odgovor na vaš vprašanja:

načrtovana gradnja soseske ob Savi v Kranju je v luči izjave ministra Brežana danes  in splošnih smernic po uničujočih poplavah vprašljiva – ali ne? Ali ste pridobili vsa strokovna mnenja glede načrtovane gradnje in kdaj se bo začela?

vezano na vaše vprašanje sporočamo, da so bile v času priprave OPPN narejene vse potrebne študije za protipoplavne ukrepe, ki se bodo upoštevali pri gradnji. Ne glede na to, da bodo protipoplavni ukrepi izvedeni pred gradnjo, pri zadnjih poplavah voda ni ogrožala območja pozidave. Predvidevamo, da bi se gradnja lahko pričela v letu 2024, v kolikor bo občina zagotovila vso potrebno komunalno infrastrukturo, ki jo morajo zagotoviti v sklopu OPPN.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

vezano na vaša vprašanja vam podajamo naslednje odgovore:

• Koliko stanovanj bo SSRS predal v uporabo letos in kje?

V okviru projektov lastne gradnje Stanovanjskega sklada RS bodo v celotnem letu 2023 predana v uporabo stanovanja na lokacijah:

• Dolgi most, Ljubljana: 40 javnih najemnih stanovanj (uporabno dovoljenje december 2022)
• Pod Pekrsko gorco, Maribor Faza 2: 188 – od tega 158 javnih najemnih stanovanj in 30 najemnih oskrbovanih stanovanj (uporabno dovoljenje marec 2023)

Po dveh programih sofinanciranja Stanovanjskega sklada RS bodo v celotnem letu 2023 predana v uporabo stanovanja na lokacijah:

• Spodnje Preloge, Slovenske Konjice: 5 javnih najemnih stanovanj (uporabno dovoljenje januar 2023); skupaj z občino 11 JNS
• Šmarje pri Jelšah: 15 oskrbovanih stanovanj (uporabno dovoljenje junij 2023); skupaj z občino 30 OS

V okviru Javnega poziva Stanovanjskega sklada RS za nakupe stanovanj bodo v celotnem letu 2023 predana v uporabo stanovanja na lokacijah:

• Sv. Ana: 4 stanovanja, izvedena primopredaja  17.2.2023
• Ravne na Koroškem: 35 stanovanj, predviden rok izročitve do 31.10.2023

Skupno bo v letu 2023 predanih v uporabo: 287 stanovanj

Opomba: Na pridobivanje dovoljenj in dokončanje projektov pridobivanja stanovanj po Sloveniji so in bodo še v letu 2023 vplivale finančne in kadrovske zmožnosti Sklada,

vpliv pa bo imela tudi določba 13. člena Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023.

Na oddajo stanovanj vplivajo tudi postopki izredne dodelitve, ki jih je uzakonil isti zakon.

• Koliko stanovanj bo SSRS predvidoma predal v uporabo prihodnje leto in kje?

V okviru projektov lastne gradnje Stanovanjskega sklada RS bodo v celotnem letu 2024 predana v uporabo stanovanja na lokacijah:

• Nova Dolinska, Koper: 91 javnih najemnih stanovanj, uporabno dovoljenje predvidoma junij 2024
• Podbreznik, Novo mesto: 103 javna najemna stanovanja (uporabno dovoljenje pridobljeno predvidoma decembra 2024, dano predvidoma v uporabo v letu 2025)

Po dveh programih sofinanciranja Stanovanjskega sklada RS bodo v celotnem letu 2024 predana v uporabo stanovanja na lokaciji:

• Podbreznik, Novo mesto: 39 javnih najemnih stanovanj (Program JNS 2022-2023); skupaj z občino 81 JNS – (uporabno dovoljenje pridobljeno predvidoma decembra 2024, dano

predvidoma v uporabo v letu 2025)

V okviru Javnega poziva Stanovanjskega sklada RS za nakupe stanovanj bodo v celotnem letu 2024 predana v uporabo stanovanja na lokaciji:

• Radlje ob Dravi: 28 oskrbovanih stanovanj, predviden rok izročitve do 30.04.2024

Skupno bo v letu 2024 predanih v uporabo: 261 stanovanj

Opomba: Na pridobivanje dovoljenj in dokončanje projektov pridobivanja stanovanj po Sloveniji bodo v letu 2024 vplivale finančne in kadrovske zmožnosti Sklada,

vpliv pa bo imela tudi določba 13. člena Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023.

Na oddajo stanovanj vplivajo tudi postopki izredne dodelitve stanovanj prizadetim v poplavah in plazovih, ki jih je uzakonil isti zakon.

• Ali SSRS predvideva, da bodo te dodatne bivalne zmogljivosti pozitivno vplivale na cene na najemniškem trgu, torej jih bodo zmogle znižati?
• Če tega vpliva ne predvidevate, zakaj ne?

Vsako dodatno stanovanje, ki je podano na najemni trg s strani Stanovanjskega sklada RS pomeni, da se na najemniškem trgu povečajo možnosti za vse, ki želijo vstopiti v varen najem po

vnaprej poznanih pogojih, zato ocenjujemo, da je vpliv vsakega novega stanovanja Stanovanjskega sklada RS pomemben doprinos k razširitvi možnosti ureditve stanovanjskega

vprašanja, vendar pa bistvenega vpliva na znižanje cen najemnin tudi aktivnosti Sklada žal ne bodo prinesle, saj je višina najemnin odvisna od več faktorjev

(npr. višina davka, povpraševanje, ponudba, inflacija, višje cene gradnje, višje cene materialov, …) na katere Stanovanjski sklad RS ne more vplivati.

• Koliko neprofitnih stanovanj bi morala Slovenija letno predati v uporabo, da bi to imelo zaznaven pozitiven učinek na gibanje najemniških cen, predvsem v Ljubljani?

Stanovanjski sklad RS ni pristojen za tako spremljanje in tovrstnih podatkov / ocen ne izvajamo.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

vezano na vaša vprašanja vam sporočamo:

1. Kolikšen je letni proračun Stanovanjskega sklada, ki ga določi vlada? Prosim za podatke po letih za zadnjih 5 let (2019, 2020, 2021, 2022, 2023).
2. Prosim še za proračun za prihodnje leto (2024) – ali je vlada že določila, koliko bodo namenili skladu (tudi glede na napovedi, da mu bodo namenili več sredstev)?

Stanovanjski sklad RS je oseba javnega prava s samostojnim poslovanjem. Je posreden in ne neposreden proračunski uporabnik, katerega poslovne in finančne načrte kot predstavnik ustanovitelja po Aktu o ustanovitvi Stanovanjskega sklada RS kot javnega sklada sprejema Vlada RS.

Poslovni in finančni načrt Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada za leto 2023, ki ga je Vlada RS sprejela 27.6.2023 opredeljuje cilje in poslovanje Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada, v letu 2023 v okviru dejavnosti pridobivanja javnih najemnih stanovanj

in v okviru ostalih poslovnih dejavnosti, ki jih skladno z Resolucijo o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025 opredeljuje Poslovna politika Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada 2021-2025, ki jo je Vlada Republike Slovenije sprejela na 63. redni seji, dne 11. marca 2021.

Posebne proračunske postavke v proračunu RS Stanovanjski sklad RS nima, kar je razvidno tudi iz podatkov na https://www.gov.si/zbirke/seznami/sprejeti-proracuni-republike-slovenije/  splošni in posebni del proračuna

Iz proračuna RS Stanovanjski sklad RS lahko prejme določena sredstva kot na primer sredstva povečanja  namenskega premoženja in kapitala (v nadaljevanju dokapitalizacije) po Zakonu o javnih skladih.

Za leto 2024 podatki o morebitnih dokapitalizacijah še niso znani.

Dokapitalizacije v zadnjih letih:

Vsi podatki o poslovanju Stanovanjskega sklada RS so razvidni v javnih evidencah AJPESa.  Letna poročila Sklada so objavljena tudi na povezavi https://ssrs.si/o-nas/poslovno-porocilo/

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

1. Zakaj glede na veliko povpraševanje in potrebe po najemniških stanovanjih čakate z oddajo teh stanovanj že osem mesecev? Kdaj načrtujete razpis?

Stanovanjski sklad RS je aktivno sodeloval pri pridobivanju nepovratnih sredstev za zagotavljanje javnih najemnih stanovanj iz Načrta za okrevanje in odpornost. Sklad je skladno z vsebino razpisa oddal 12 vlog za pridobitev sredstev, z odločbami MOP pa je bilo odobreno sofinanciranje po 11 vlogah.  Za projekt gradnje najemnih stanovanj na Dolgem mostu v Ljubljani je Sklad oddal vlogo, vendar ni prejel odločbe o odobritvi sredstev. Vloga je bila sicer popolna, a v ocenjevalnem postopku, ki je potekal skladno s pogoji in merili za razvrščanje vlog, ni bila uvrščena med vloge, katerim se je izdala odločba o odobritvi sofinanciranja. Glede na dejstvo, da projekt Dolgi most ni bil (so)financiran s strani NOO in da je Vlada RS v mesecu juliju 2023 sprejela sklep o povečanju namenskega premoženja in kapitala Stanovanjskega sklada RS za 25,5 milijona evrov, pri čemer do prenosa sredstev še ni prišlo, Sklad s pristojnim ministrstvom usklajuje način oddaje stanovanj, pri čemer prav tako upošteva možnosti izjemnih namestitve v sklopu izvajanja ukrepov za omilitev posledic poplav iz avgusta 2023 po nedavno sprejetem ZIUOPZP. O pričetku oddaje predmetnih stanovanj bomo javnost obvestili kot običajno preko naše spletne strani.

2. Kako je glede varovanja premoženja, glede na to, da se lahko vsak naključni mimoidoči sprehaja po bloku?

Stanovanjski sklad RS ima preko pooblaščenega upravnika sklenjeno pogodbo s službo za varovanje, ki vsak teden izvaja periodične preglede. Stanje na objektih in stanovanjih redno spremlja tudi upravnik.

3. Ali ste po obilnem deževnem obdobju preverili, če je morda kje prišlo do zamakanja?

Stanje soseske in stanovanj na lokaciji Dolgi Most se sproti spremlja, upravlja in ureja preko upravnika, ki opravlja redne preglede soseske in stanovanj in izvaja aktivnosti po pogodbi. Stanje je bilo dodatno preverjeno po obilnem deževju, zamakanja niso bila ugotovljena.

4. Če razpis ni predviden do zime, ali boste za ogrevanje skrbeli sami? Če boste, kakšen strošek je predviden?

V kolikor stanovanja na lokaciji Dolgi most do kurilne sezone še ne bodo vseljena, bodo ogreva na potrebno temperaturo za zagotovitev ustreznih pogojev v praznih stanovanjih. Glede na to, da gre za prvo kurilno sezono po prevzemu stanovanj s strani izvajalca, oceno stroška trenutno težko podamo.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

podajamo odgovore na vaša vprašanja:

Na časopisu Dnevnik pripravljamo prispevek o gradnji neprofitnih stanovanj v zadnjih 10 letih. Prav tako nas zanimajo soseske oz. stanovanja, v katere se bo mogoče vseliti do 2027.

Vljudno bi prosil, če posredujete seznam sosesk oz. stanovanj, ki so bili zgrajena v tem razdobju. Zanima me predvsem območje Mestne občine Ljubljana. Če so podatki pri roki pa lahko tudi za celotno območje osrednje Slovenije. Prosil bi, da se vključijo tudi podatki, ki jih lahko posredujete (število stanovanj, ali gre za družin ali samske osebe itd..) Če je mogoče seveda.

Sklad je izvajalec ukrepov in aktivnosti stanovanjske politike na nacionalni ravni, kot tudi glavni ponudnik javnega stanovanjskega fonda. Zagotavlja javni najemni stanovanjski fond za ciljne uporabnike (mladi, mlade družine, družine, starejši idr.) na več načinov:

v sodelovanju z občinami in drugimi prosilci ali ponudniki iz Programa sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanjskih enot ter Programa sofinanciranja zagotavljanja stanovanjskih enot za starejše osebe, z nakupi stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj po javnem pozivu in neposredno od znanih kupcev ter na javnih dražbah, kot investitor v lastno gradnjo najemnih stanovanj, z izvajanjem javnega najema stanovanj.

Podatki, posredovani v nadaljevanju se nanašajo na javna najemna stanovanja pridobljena na območju Mestne občine Ljubljana na podlagi vlog prejetih na Programe sofinanciranja ter lastnih investicij Sklada.

 Programi sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj – neprofitna stanovanja

Lastne investicije Sklada od 2015 do 2025 

Lastne investicije Sklada po letu 2025

Stanovanja so različnih velikosti od enosobnih do štirisobnih stanovanj. Namenjena so različnim prednostnim skupinam na podlagi  javnega razpisa. V Skupnosti za mlade Gerbičeva pa so na voljo 1, 2 in 3 posteljne bivalne enote, slednje so namenjene mladim od 18-tega  do vključno 29-tega leta.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

v nadaljevanju vam podajamo odgovore na vaša vprašanja:

1. Najprej me zanimajo neprofitna stanovanja pod Pekrsko gorco. V juliju ste izbrali nove najemnike. Koliko razpisov ste do zdaj izvedli?

Stanovanjski sklad RS je v okviru javnega razpisa za oddajo stanovanj v najem do sedaj objavil in izvedel tri termine oddaje vlog in izborov najemnikov, kjer so bila poleg ostalih stanovanj na različnih lokacijah po Sloveniji v ponudbi tudi stroškovna stanovanja z neprofitno najemnino na lokaciji Pod Pekrsko gorco v Mariboru. Prav tako sta bila za isto lokacijo izvedena dva termina za oddajo oskrbovanih stanovanj v najem.

2. Ali so pod Pekrsko gorco sedaj oddana vsa stanovanja? Koliko jih je še na voljo, koliko je zasedenih, kdaj bo spet nov razpis?

Zadnji termin za oddajo stanovanj, ki je vključeval tudi stanovanja v soseski Pod Pekrsko gorco 2. faza, je bil objavljen 12.5.2023, zbiranje prijav je potekalo od 12.5.2023 do 31.5.2023, izbor najemnikov pa je bil opravljen 6.7.2023. V ponudbi je bilo na voljo 176 stanovanj na različnih lokacijah po Sloveniji, od tega 161 stanovanj v soseski Pod Pekrsko gorco v Mariboru. V izboru dne 6.7.2023 je bilo obravnavanih 496 popolnih prijav za vsa stanovanja v ponudbi in v soseski Pod Pekrsko gorco oddanih 147 stanovanj, in sicer vsa stanovanja, ki so bila na voljo vsem prosilcem, neoddanih je ostalo samo 14 stanovanj, ki so namenjena gibalno oviranim osebam. Trenutno so v teku podpisi najemnih pogodb in primopredaje stanovanj izbranim najemnikom. Glede na nedavne poplave v Sloveniji je Stanovanjski sklad RS Ministrstvu za solidarno prihodnost že podal seznam razpoložljivih kapacitet v lasti sklada, ki bi lahko bile ob vzpostavitvi ustrezne pravne podlage namenjene prebivalcem, ki so bili prizadeti v poplavah. Sklad bo javnost o vseh svojih aktivnostih in ukrepih usklajenih s pristojnimi organi javno obveščal preko svoje spletne strani www.ssrs.si.

3. Kakšni so pogoji, da prosilec dobi stanovanje? 

Na razpis se lahko prijavijo popolno poslovno sposobne fizične osebe, ki imajo v času vložitve prijave državljanstvo Republike Slovenije ali dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, medtem ko morajo imeti ostali člani oziroma uporabniki stanovanja v času vložitve prijave vsaj dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji. Prosilci morajo ob oddaji prijave oziroma najkasneje do zadnjega dne vsakokratnega termina za oddajo prijav kot dokazilo za resnost najema, vplačati tudi znesek za resnost prijave v višini 500,00 EUR. Slednji se nato ob uspešnem kandidiranju na razpisu šteje kot del varščine za stanovanje, neizbranim pa ta znesek sklad po opravljenem izboru vrne.

V primeru večjega števila prosilcev za posamezno stanovanje ima prednost pri izboru najemnikov prosilec iz višje prednostne kategorije znotraj prednostne skupine. Če je prednostnih prosilcev za posamezno stanovanje po upoštevanju prednostnih skupin in kategorij navedenih v razpisu še vedno več, je med njimi izveden naključen računalniški izbor na način, opisan v protokolu izbora najemnikov, ki je objavljen na spletni strani sklada. Prednostna skupina so prosilci, ki ustrezno dokažejo, da prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje oziroma tega vprašanja nimajo zadovoljivo rešenega. Znotraj prednostne skupine prvo reševanje stanovanjskega vprašanja imajo prednost naslednje prednostne kategorije: mlade družine, družine z otroki, družine s starejšimi otroki, mlade osebe in ostali. Znotraj prednostnih kategorij lahko prosilci uveljavljajo tudi dohodkovni kriterij. V razpisu so za najem namenjena tudi stanovanja prilagojena gibalno oviranim osebam  oziroma imajo možnost te prilagoditve in so označena z GOO. Ta stanovanja so namenjena in prilagojena gibalno oviranim prosilcem oziroma prosilcem z GOO uporabniki, ki predložijo zahtevano dokazilo ob prijavi. Prioritetni vrstni red prosilcev za najem stanovanja, iz katerega so podrobneje razvidne prioritete glede na posamezne kriterije, je opisan v razpisu in objavljen na spletni strani sklada.

4. Kakšne so v povprečju cene za stanovanje in kakšna je povprečna kvadratura stanovanja?

Kvadrature stanovanj se gibljejo med 36 m² in 99 m², medtem ko se višina najemnine giblje od 235 EUR do 575 EUR. Podrobneje se lahko s kvadraturami in višino najemnin seznanite tudi na http://www.najem.stanovanjskisklad-rs.si/dokumentacija (Sklep o višini najemnine).

5. Koliko ljudi se je v povprečju prijavilo na razpis?

Za vsa objavljena stanovanja na različnih lokacijah po Sloveniji je bilo v izboru najemnikov dne 6.7.2023 obravnavanih 496 prijav, v  izboru dne 20.4.2023 600 prijav ter v izboru dne 26.1.2023 627 prijav zainteresiranih prosilcev za najem stanovanja.

6. Kolikor vem, se obeta tudi gradnja neprofitnih stanovanj na Pobrežju. Kako daleč so ti postopki, kje ste? Kje točno se bo gradilo? 
7. Kdaj naj bi se začela gradnja in kakšna je predvidena časovnica?
8. Koliko stanovanj boste na Pobrežju gradili? 
9. Kako je z obstoječo infrastrukturo (trgovine, vrtci, šole itd.) ob predvideni lokaciji? Je zagotovljena, so kakšne pomanjkljivosti? 

V zvezi z odgovori od št. 6 do št. 9 vas obveščamo, da je celoten projekt Novo Pobrežje, Maribor predstavljen na naši spletni strani:

https://ssrs.si/projekti/novo-pobrezje/predstavitev/  

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

v imenu direktorja Stanovanjskega sklada RS mag. Črtomirja Remca se zahvaljujemo za vaša vprašanja in vam posredujemo njegove odgovore:

Veliko ljudi je v uničujočih poplavah izgubilo streho nad glavo in potrebujejo vsaj za določen čas nadomestna bivališča. Koliko stanovanj lahko oziroma je dal na voljo tem ljudem Stanovanjski sklad  RS in v kateri krajih? 

Stanovanjski sklad RS v sodelovanju s svojima hčerinskima družbama aktivno upravlja s fondom skoraj 8.000 stanovanj, ki jih oddaja v najem, ter vzporedno gradi in za gradnjo pripravlja skoraj 1.500 novih stanovanj širom Slovenije. V okviru svojih pristojnosti in v sodelovanju s pooblaščenimi upravniki stanovanj in objektov izvajamo natančne preglede posledic deževja in plazov v okviru lastnega stanovanjskega fonda s poudarkom na zbiranju ključnih informacij za natančno popisovanje škode ter sodelovanju pri aktivnostih sanacije posledic. Poleg tega Stanovanjski sklad RS s pristojnim ministrstvom za stanovanjske zadeve sodeluje pri oblikovanju strokovnih pravnih podlag, smernic in ukrepov za izvajanje izrednih dodelitev stanovanj ter bivanjske pomoči različnim skupinam prebivalstva, ki so bile prizadete v poplavah in plazovih. Izpostavili smo potrebo po vzpostavitvi pravnega okvira, ki bo omogočil izvedbo teh dodelitev na zakonit, transparenten in učinkovit način. Trenutno v Sloveniji primanjkuje ustrezna pravna podlaga ter vzpostavljen sistem za izvajanje tovrstnih ukrepov, kar predstavlja izziv pri hitrem in ciljno usmerjenem ukrepanju ob naravnih nesrečah.

Stanovanjski sklad RS je Ministrstvu za solidarno prihodnost že podal seznam razpoložljivih kapacitet v lasti sklada, ki bi lahko bile ob vzpostavitvi ustrezne pravne podlage namenjene prebivalcem, ki so bili prizadeti v poplavah. Konkretno bi lahko skupno z novima projektoma na Ravnah na Koroškem in Radljah ob Dravi zagotovili okvirno 200 stanovanj, ki se nahajajo po vsej Sloveniji, vključno s posameznimi stanovanji na območjih, ki so utrpela najhujše posledice, kot so Mežica, Prevalje in Ravne na Koroškem.

Z navedenimi ukrepi in aktivnostmi Stanovanjski sklad RS aktivno izvaja svojo vlogo pri obvladovanju in omilitvi posledic naravnih nesreč ter obenem učinkovito prispeva k vzpostavitvi ustreznih sistemskih okvirov za usmerjeno pomoč in podporo prebivalstvu v izrednih razmerah. Ob tem je Stanovanjski sklad RS resornemu ministrstvu izpostavil, da bi mu moral ustanovitelj za ustrezno odzivanje čim prej omogočiti dodatne kvote za zaposlitev ustreznih kadrovskih okrepitev, za katere ga je že večkrat zaprosil in s katerimi bi lahko opravljal nepričakovane aktivnosti pregledovanja in odpravljanja nastale škode v svojih nepremičninah, izvajal ukrepe za svoje najemnike ter uporabnike, pripravljal gradiva za uveljavljanja škod za svoje nepremičnine, hkrati pa sodeloval tudi pripravi in izvajanju določenih ukrepov zagotavljanja nadomestnih bivanj za druge prizadete v nedavnih vremenskih neprilikah. Naj spomnim, da se plačila zaposlenih na Stanovanjskem skladu RS ne financirajo iz proračuna Republike Slovenije, temveč iz lastnih sredstev Stanovanjskega sklada RS.

Kje so se rezerve glede oddaje stanovanj družinam? 

Rezerv glede oddaje stanovanj na območjih, ki so najbolj prizadeta, ni. Veliko družin je praktično čez noč ostalo brez vsega, na območjih, kjer stanovanj za najem ni na voljo, saj kot posledica kombinacije različnih dejavnikov za to ni bilo interesa niti pogojev.  Obvladovanje stanovanjske problematike v poplavljenih območjih zahteva celostno in koordinirano delovanje med različnimi institucijami, vključno z vladnimi organi, lokalnimi skupnostmi ter stanovanjskimi in gradbenimi organizacijami. Usklajevanje in sodelovanje so ključnega pomena za zagotavljanje hitrih in učinkovitih rešitev. Za reševanje težav na prizadetih območjih je potrebno razmisliti o inovativnih pristopih tako za začasno bivanje kot nadomestitev izgubljenih stanovanjskih kapacitet. Prilagodljivost in hitro ukrepanje sta ključni za izboljšanje razpoložljivosti in ustreznosti stanovanj za oddajo v najem. Pri tem je potrebno upoštevati, da se kljub močnim čustvenim in zgodovinskim pripadnostim prizadetih prebivalcev v določena okolja nadomestne gradnje in sanacije na ogroženih območjih ustrezno obravnavajo z vidika preprečitve morebitnih ponovnih izpostavljenosti in ogroženosti v prihodnosti.

Vlada predlaga kot nadomestno gradnjo – montažne hise, ker so te zgrajene hitro. Kaj pa prelagate vi oz Inženirska stroka? Je montažna hisa na poplavnem področju dobra izbira? In če ne, kaj bi morali storiti? 

Montažne hiše morajo izpolnjevati gradbeno-tehnične standarde, ki zagotavljajo varno in učinkovito uporabo skladno z vsemi bistvenimi zahtevami. Enako kot hiše, zgrajene iz tradicionalnih materialov, so tudi montažne hiše zavezane k izpolnjevanju vseh ustreznih zakonskih predpisov. Pri prehodu na nadomestno gradnjo je izjemnega pomena hitra izvedba, zato menim, da so montažne hiše v osnovi primerna rešitev. Poudariti pa želim pomembnost, da se v občinah poiščejo nadomestne lokacije, ki so komunalno primerno urejene in niso izpostavljene poplavni ogroženosti. Pri oblikovanju rešitev je treba upoštevati tudi trajnostne vidike, da se prepreči podobne težave v prihodnosti. To zahteva načrtovanje gradnje in stanovanjskega razvoja, ki upošteva naravna tveganja in zagotavlja okoljsko in urbanistično vzdržnost. Celovito reševanje opisanih izzivov zahteva usklajeno delovanje z vladnimi organi ter lokalnimi skupnostmi. Prav tako je ključno prilagajanje stanovanjske politike glede na specifične potrebe prizadetih območij, kar bo omogočilo usmerjeno in učinkovito ukrepanje. Zaradi zapletenosti prostorskega načrtovanja, urejanja, dovoljevanja gradnje, upravnega odločanja in javnega naročanja pa bodo po mojem mnenju prilagojeni namenski izvedbeni ukrepi potrebni tudi na teh področjih. Nenazadnje pa lahko na podlagi postopkov odprave posledic plazov v Posočju ugotovimo, da bodo, čeprav bodo sprejeti taki ukrepi, ti postopki še vedno dolgotrajnejši kot sedaj prizadeti menijo in upajo, zato bo potrebno tudi ustrezno komuniciranje s prizadetimi in javnostmi.

Kje in kdo je zatajil, da je več kot 10 tisoč domov dobesedno odnesla voda. Boste kot inženirska stroka kaj predlagali. Bo v prihodnosti morali imeti v Sloveniji bolj pregledne in morebiti celo bolj stroge zakone o tem, kje graditi in kje ne? 

V vseh svojih vlogah si ves čas prizadevam za povečanje osveščenosti in razumevanja pomembnosti sodelovanja in upoštevanja stroke. V skladu z veljavno zakonodajo o vodah je gradnja možna zgolj na območjih majhne poplavne nevarnosti. Za določanje teh območij, ki so primerna za gradnjo, so občine pristojne preko svojega prostorskega načrtovanja. S tem namenom opravljajo podrobne študije za oceno poplavne ogroženosti ter sprejemajo celovite ukrepe za zmanjšanje poplavne nevarnosti. Pri procesu prostorskega načrtovanja in pri pridobivanju gradbenega dovoljenja za gradnjo, ki je usmerjeno v zagotavljanje protipoplavne varnosti, ima ključno vlogo tudi Direkcija Republike Slovenije za vode. S svojo strokovno presojo ter sodelovanjem kot soglasodajalec zagotavlja, da so gradnje izvedene na način, ki minimalizira tveganje pred poplavami ter vzpostavlja visoko stopnjo varnosti.

Nujno se moramo posvetiti iskanju sistemskih in trajnostnih dolgoročnih rešitev za zagotavljanje poplavne varnosti na območjih, namenjenih gradnji. To vključuje tako individualne gradnje kot tudi večstanovanjske ali druge bivalne objekte. Morda bi lahko razmislili o vzpostavitvi tehničnih pisarn, ki bi se ukvarjale s prostorskim načrtovanjem in graditvijo na kritičnih območjih ali pa bi bile razporejene regionalno. S tem bi lahko zagotovili stalno strokovno prisotnost in usmerjanje pri načrtovanju, gradnji ter izvajanju ukrepov za poplavno varnost in varnost pred plazovi. Poleg pristopa, usmerjenega v infrastrukturne in tehnične rešitve za zagotavljanje poplavne varnosti, se bo v prihodnosti nedvomno izkazala za ključno tudi mobilnost prebivalstva kot pomemben element celovite strategije obvladovanja poplavne nevarnosti. Vse bolj se zavedamo, da je premik prebivalstva s poplavno ogroženih območij v varnejša naselja, včasih edina racionalna in trajnostna rešitev. Prav tako je pomembno, da se prebivalci osveščajo o tveganjih, povezanih s prebivanjem na območjih, ki so izpostavljena poplavam, ter se spodbuja preudarne odločitve o bivanju in gradnji.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

V nadaljevanju vam posredujemo odgovore:

Prosil bi za informacije, če se je že oz. kdaj se je/se bo izvedel razpis za drugi del najema stanovanj mariborske soseske Pod Pekrsko gorco.

Koliko stanovanj je (bilo) na voljo, za katere kategorije, koliko prijav ste prejeli (če je razpis seveda že bil končan), kdaj načrtujete vselitev.

Razpis za oddajo stanovanj v soseski Pod Pekrsko gorco 2. faza je bil objavljen 12. 5. 2023, zbiranje prijav je potekalo od 12. 5. 2023 do 31. 5. 2023, izbor najemnikov pa je bil opravljen 6. 7. 2023. V izboru dne 6. 7. 2023 je bilo obravnavanih 496 popolnih prijav in oddanih 147 stanovanj v soseski Pod Pekrsko gorco, in sicer vsa stanovanja, ki so na voljo vsem prosilcem, neoddanih je ostalo samo 14 stanovanj, ki so namenjena gibalno oviranim osebam. Trenutno so v teku podpisi najemnih pogodb in primopredaje stanovanj izbranim najemnikom. Neoddana stanovanja in stanovanja v primeru morebitnih odstopov od najema, bo Stanovanjski sklad RS najverjetneje vnovič ponudil v razpis, kar bo razvidno na spletni strani http://www.najem.stanovanjskisklad-rs.si/, v kolikor zaradi trenutnih dogajanj v Sloveniji ne bo sprejeta drugačna poslovna odločitev.

Ob tem bi prosil še za informacijo o tem, v kakšni meri oz. na kak način se SSRS vključuje s kapacitetami svojih stanovanj v reševanje probletamike katastrofalnih povodenj v državi.

Stanovanjski sklad RS, vezano na nedavne vremenske neprilike, skupaj z našimi pooblaščenimi upravniki stanovanj in objektov v okviru razpoložljivih kadrovskih in infrastrukturnih možnosti trenutno izvajamo preveritev stanja posledic deževja in plazov v našem stanovanjskem fondu po celotni Sloveniji ter zbiramo informacije za popis škode na naših objektih in stanovanjih, oceno škode ter ali so slednja še ogrožena in oceno potreb po sanaciji. Izvajamo tudi že nekatere postopke za nekatere nujne preselitve naših najemnikov in uporabnikov, ki so bili prizadeti ob nedavnih dogodkih, ter pripravljamo postopke za preverjanje primernosti stanovanj za nadaljnje bivanje. Prav tako s pristojnim ministrstvom za stanovanjske zadeve strokovno sodelujemo pri pripravi pravnih podlag, smernic in ukrepov za izredne dodelitve stanovanj in pomoč vsem skupinam prebivalstva v poplavah in plazovih 2023, na zakonit, transparenten in učinkovit način, saj na ravni Slovenije trenutno take pravne podlage ni in tak sistem še ni vzpostavljen.  Sklad bo javnost o vseh svojih aktivnostih in ukrepih usklajenih s pristojnimi organi javno obveščal preko svoje spletne strani www.ssrs.si.

Spoštovani.

Podajamo vam odgovore na vaša vprašanja.

Kakšno je zanimanje za oddajo stanovanja Stanovanjskemu skladu RS v okviru javne najemne službe – za koliko stanovanj so sklenjene pogodbe, kje so ta stanovanja, kakšne so velikosti in višina najemnin (ki jo dobi lastnik stanovanja) ter za koliko let so pogodbe sklenjene.

Na podlagi določil Zakona o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona in Uredbe o izvajanju javnega najema stanovanj je Stanovanjski sklad RS 1.1.2022 vzpostavil Službo za javni najem stanovanj. Dne 31.1.2022 smo na spletni strani Stanovanjskega sklada RS javno objavili Javni razpis zbiranja ponudb najemodajalcev za najem stanovanj za potrebe javnega najema stanovanj. Na Stanovanjski sklad RS se je do 4.8.2023 obrnilo okvirno 90 potencialnih najemodajalcev, ponudbe pa je oddalo 30 ponudnikov. S 7 najemodajalci nepremičnin smo že podpisali najemne pogodbe ter 6 stanovanj in 1 hišo tudi prevzeli v posest, z ostalimi ponudniki pa žal do sklenitve pogodbe ni prišlo in sicer najpogosteje iz razloga zakonsko določene višine najemnine. Ob tem dodajamo, da je na drugi strani v okviru tega instrumenta, izražen bistveno večji interes ljudi za podnajem stanovanj, saj smo  na razpis, objavljen dne 9.9.2022 skupno na dan 4.8.2023 prejeli kar 431 prijav.

Sklad trenutno v okviru izvajanja tega instituta oddaja v podnajem sedem nepremičnin, in sicer v podnajem upravičencem do podnajemnega stanovanja oddaja 6 stanovanj in 1 hišo, in sicer:

1. hišo v velikosti 106 m2 v Občini Moravče, katere najemnina znaša 431,67 eur, najemna pogodba pa je sklenjena za 3 leta;
2. stanovanje v velikosti 66,95 m2 v Mestni občini Ljubljana, katerega najemnina znaša 327,39 eur, najemna pogodba pa je sklenjena za 20 let;
3. stanovanje v velikosti 69,65 m2 v Mestni občini Maribor, katerega najemnina znaša 375,43 eur ter je najemna pogodba sklenjena za 3 leta;
4. stanovanje v velikosti 36,30 m2 v Mestni občini Nova Gorica, katerega najemnina znaša 161,63 eur, najemna pogodba pa je sklenjena za 3 leta;
5. stanovanje v velikosti 44,95 m2 v Občini Črna na Koroškem, katerega najemnina znaša 181,51 eur ter je najemna pogodba sklenjena za 5 let;
6. stanovanje v velikosti 64,92 m2 v Občini Litija, katerega najemnina znaša 331,55 eur, najemna pogodba pa je sklenjena za 4 leta in
7. stanovanje v velikosti 45,54 m2 v Mestni občini Slovenj Gradec, kjer najemnina znaša 209,88 eur ter je najemna pogodba sklenjena za 3 leta.

Rad bi samo preveril, ali je 6 pogodb za stanovanja istih, kot so bile sklenjene lani poleti (iz vašega odgovora STA 4. 8. 2022: “Od tega je na današnji dan 5 ponudnikov v fazi oddajanja ponudbe, 2 ponudbi sta popolni, 6 ponudb je sprejetih, od tega so 3 ponudniki že podpisali najemno pogodbo, ostali 3 pa so v fazi podpisovanja najemne pogodbe”) in je letos dodatna samo pogodba za hišo.

V okviru delovanja javne najemne službe je Stanovanjski sklad RS prevzel v najem ter v podnajem ponudil 6 stanovanj in 1 hišo. Do dne 4.8.2022 je imel Stanovanjski sklad RS sklenjene najemne pogodbe za hišo v Moravčah ter za stanovanji v Ljubljani in Mariboru. Istega meseca smo nato sklenili še dve najemni pogodbi za stanovanji v Novi Gorici in Črni na Koroškem ter v mesecu oktobru 2022 še za stanovanje v Litiji. Dne 29.3.2023 smo podpisali najemno pogodbo še z lastnikom stanovanja v Slovenj Gradcu. Povzamemo lahko, da je Stanovanjski sklad RS v letu 2022 podpisal najemne pogodbe za 5 stanovanj in eno hišo, v letu 2023, do dne 7.8.2023, pa eno najemno pogodbo za stanovanje.

Lani ste predlagali spremembo pogojev za lastnike, da bi bilo tovrstno oddajanje skladu bolj privlačno – ali je prišlo do kakšnih sprememb in ali ste se o tem kaj pogovarjali z novim ministrstvom?

Verjamemo, da bo interesa in ponudb več v kolikor se bo zakonodaja spremenila in dopolnila, na kar pristojno ministrstvo sprotno opozarjamo, vsekakor pa bo poleg tega potreben tudi miselni preskok ciljnih ponudnikov, da se bodo odločali za obliko oddaje v javni najem, ki morda ni tako donosna kot tržne oblike, vendar nudi varnost najema, ustrezno upravljanje ter poslovne odnose, ki so predvidljivi. Vsekakor pa ugotavljamo, da se vseskozi kažejo pomanjkljivosti modela javne službe za najemniško upravljanje, ki je vzpostavljen z zakonodajo in ni bil (zadostno) analitično predhodno preučen z vseh vidikov izvajanja ter odstopa od modela, ki ga je Stanovanjski sklad RS z zunanjimi strokovnjaki preučil in oblikoval pred samim sprejemom zakonodaje ter žal ni bil sprejet s strani zakonodajalca.

Javna najemna služba ima zelo velik potencial glede na veliko število praznih stanovanj v Sloveniji. Ker Stanovanjski sklad RS ni pristojen za predloge sprememb in dopolnitve zakonodaje, seznanja pristojno ministrstvo s svojimi ugotovitvami in izkušnjami ter bo v prihodnje z ugotovitvami prispeval v morebitnem postopku prenove ali analize instrumenta in povezane zakonodaje (zlasti lastninsko pravne in davčne). Menimo tudi, da je javnost še vedno premalo seznanjena z možnostjo oddaje lastniških stanovanj v najem in kasneje v podnajem, zato bomo temu področju seznanjanja javnosti v prihodnje, seveda skladno z omejenimi razpoložljivimi finančnimi in kadrovskimi zmožnostmi, namenjali pozornost in aktivnosti ter upamo, da se pravne podlage in okoliščine za izvajanja ukrepa v prihodnosti izboljšajo.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

vezano na vaša vprašanja, ki smo jih prejeli 27.6.2023 vam podajamo naslednje odgovore:

Zanima me, ali je v zvezi z načrtovano (ne)gradnjo stanovanj na Liskurju pri Novi Gorici, ki je padla v vodo zaradi vode, kaj novega v smislu nove lokacije.

Novogoriški župan Samo Turel je omenjal nadomestni parceli in sicer, da bi se stanovanja gradila na Majskih poljanah oziroma za sodiščem v Novi Gorici.

Ali bo morebitno nadomestno zemljišče zaradi časovne stiske rokov financiranja s strani evropske razvojne banke sploh prišlo v poštev.

Kakšni so vaši načrti v zvezi s spremenjeno situacijo?

Stanovanjski sklad RS je dne 25.5.2023 s strani Mestne občine Nova Gorica prejel dopis z dne 23.5.2023 v katerem je občina podala predlog, da Stanovanjski sklad RS opusti gradnjo na območju OPPN Rožna dolina III ter sklene dogovor o opustitvi gradnje na  tem območju.

Ker je predmetna lokacija del projektov, za katere je že od leta 2021 znano, da bodo sofinancirani s strani Razvojne banke Sveta Evrope (CEB) in kot tak projekt na njej uvrščen v poslovne in finančne načrte Sklada in v okviru katerih bi Sklad na tem območju zgradil 80 stanovanj za najem, ter ker občina predloga ni konkretizirala oziroma podala predloga konkretnih in zlasti ustreznih zemljišč za zamenjavo po veljavni zakonodaji, je Sklad občino pozval, da to nemudoma stori, saj do takrat predloga ni mogoče vsebinsko in strokovno obravnavati skladno z akti poslovanja Stanovanjskega sklada RS in veljavno zakonodajo in izvesti ustreznih postopkov. Po pogodbi s posojilodajalcem je predviden zaključek gradnje na tem projektu v letu 2025 ter predaja stanovanj najemnikom v letu 2026. Gradnja na tej lokaciji je za Sklad zelo pomembna, saj je to edini projekt iz 2. paketa CEB na območju Goriške statistične regije.

Občina predloga dogovora ali predloga ustreznih zazidanih površin kljub takojšnjem pozivu Sklada, žal še ni predložila, zato bo k temu v prihodnje ponovno pozvana. Do odziva občine zaenkrat ne moremo natančnejše predvideti nadaljnjega razvoja predmetne ali nadomestne lokacije.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS