Preskoči na vsebino Zemljevid strani

Novinarska vprašanja STA

04. avgust 2023
JAVNA NAJEMNA SLUŽBA

Spoštovani.

Podajamo vam odgovore na vaša vprašanja.

Kakšno je zanimanje za oddajo stanovanja Stanovanjskemu skladu RS v okviru javne najemne službe – za koliko stanovanj so sklenjene pogodbe, kje so ta stanovanja, kakšne so velikosti in višina najemnin (ki jo dobi lastnik stanovanja) ter za koliko let so pogodbe sklenjene.

Na podlagi določil Zakona o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona in Uredbe o izvajanju javnega najema stanovanj je Stanovanjski sklad RS 1.1.2022 vzpostavil Službo za javni najem stanovanj. Dne 31.1.2022 smo na spletni strani Stanovanjskega sklada RS javno objavili Javni razpis zbiranja ponudb najemodajalcev za najem stanovanj za potrebe javnega najema stanovanj. Na Stanovanjski sklad RS se je do 4.8.2023 obrnilo okvirno 90 potencialnih najemodajalcev, ponudbe pa je oddalo 30 ponudnikov. S 7 najemodajalci nepremičnin smo že podpisali najemne pogodbe ter 6 stanovanj in 1 hišo tudi prevzeli v posest, z ostalimi ponudniki pa žal do sklenitve pogodbe ni prišlo in sicer najpogosteje iz razloga zakonsko določene višine najemnine. Ob tem dodajamo, da je na drugi strani v okviru tega instrumenta, izražen bistveno večji interes ljudi za podnajem stanovanj, saj smo  na razpis, objavljen dne 9.9.2022 skupno na dan 4.8.2023 prejeli kar 431 prijav.

Sklad trenutno v okviru izvajanja tega instituta oddaja v podnajem sedem nepremičnin, in sicer v podnajem upravičencem do podnajemnega stanovanja oddaja 6 stanovanj in 1 hišo, in sicer:

  1. hišo v velikosti 106 m2 v Občini Moravče, katere najemnina znaša 431,67 eur, najemna pogodba pa je sklenjena za 3 leta;
  2. stanovanje v velikosti 66,95 m2 v Mestni občini Ljubljana, katerega najemnina znaša 327,39 eur, najemna pogodba pa je sklenjena za 20 let;
  3. stanovanje v velikosti 69,65 m2 v Mestni občini Maribor, katerega najemnina znaša 375,43 eur ter je najemna pogodba sklenjena za 3 leta;
  4. stanovanje v velikosti 36,30 m2 v Mestni občini Nova Gorica, katerega najemnina znaša 161,63 eur, najemna pogodba pa je sklenjena za 3 leta;
  5. stanovanje v velikosti 44,95 m2 v Občini Črna na Koroškem, katerega najemnina znaša 181,51 eur ter je najemna pogodba sklenjena za 5 let;
  6. stanovanje v velikosti 64,92 m2 v Občini Litija, katerega najemnina znaša 331,55 eur, najemna pogodba pa je sklenjena za 4 leta in
  7. stanovanje v velikosti 45,54 m2 v Mestni občini Slovenj Gradec, kjer najemnina znaša 209,88 eur ter je najemna pogodba sklenjena za 3 leta.

Rad bi samo preveril, ali je 6 pogodb za stanovanja istih, kot so bile sklenjene lani poleti (iz vašega odgovora STA 4. 8. 2022: “Od tega je na današnji dan 5 ponudnikov v fazi oddajanja ponudbe, 2 ponudbi sta popolni, 6 ponudb je sprejetih, od tega so 3 ponudniki že podpisali najemno pogodbo, ostali 3 pa so v fazi podpisovanja najemne pogodbe”) in je letos dodatna samo pogodba za hišo.

V okviru delovanja javne najemne službe je Stanovanjski sklad RS prevzel v najem ter v podnajem ponudil 6 stanovanj in 1 hišo. Do dne 4.8.2022 je imel Stanovanjski sklad RS sklenjene najemne pogodbe za hišo v Moravčah ter za stanovanji v Ljubljani in Mariboru. Istega meseca smo nato sklenili še dve najemni pogodbi za stanovanji v Novi Gorici in Črni na Koroškem ter v mesecu oktobru 2022 še za stanovanje v Litiji. Dne 29.3.2023 smo podpisali najemno pogodbo še z lastnikom stanovanja v Slovenj Gradcu. Povzamemo lahko, da je Stanovanjski sklad RS v letu 2022 podpisal najemne pogodbe za 5 stanovanj in eno hišo, v letu 2023, do dne 7.8.2023, pa eno najemno pogodbo za stanovanje.

Lani ste predlagali spremembo pogojev za lastnike, da bi bilo tovrstno oddajanje skladu bolj privlačno – ali je prišlo do kakšnih sprememb in ali ste se o tem kaj pogovarjali z novim ministrstvom?

Verjamemo, da bo interesa in ponudb več v kolikor se bo zakonodaja spremenila in dopolnila, na kar pristojno ministrstvo sprotno opozarjamo, vsekakor pa bo poleg tega potreben tudi miselni preskok ciljnih ponudnikov, da se bodo odločali za obliko oddaje v javni najem, ki morda ni tako donosna kot tržne oblike, vendar nudi varnost najema, ustrezno upravljanje ter poslovne odnose, ki so predvidljivi. Vsekakor pa ugotavljamo, da se vseskozi kažejo pomanjkljivosti modela javne službe za najemniško upravljanje, ki je vzpostavljen z zakonodajo in ni bil (zadostno) analitično predhodno preučen z vseh vidikov izvajanja ter odstopa od modela, ki ga je Stanovanjski sklad RS z zunanjimi strokovnjaki preučil in oblikoval pred samim sprejemom zakonodaje ter žal ni bil sprejet s strani zakonodajalca.

Javna najemna služba ima zelo velik potencial glede na veliko število praznih stanovanj v Sloveniji. Ker Stanovanjski sklad RS ni pristojen za predloge sprememb in dopolnitve zakonodaje, seznanja pristojno ministrstvo s svojimi ugotovitvami in izkušnjami ter bo v prihodnje z ugotovitvami prispeval v morebitnem postopku prenove ali analize instrumenta in povezane zakonodaje (zlasti lastninsko pravne in davčne). Menimo tudi, da je javnost še vedno premalo seznanjena z možnostjo oddaje lastniških stanovanj v najem in kasneje v podnajem, zato bomo temu področju seznanjanja javnosti v prihodnje, seveda skladno z omejenimi razpoložljivimi finančnimi in kadrovskimi zmožnostmi, namenjali pozornost in aktivnosti ter upamo, da se pravne podlage in okoliščine za izvajanja ukrepa v prihodnosti izboljšajo.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS


Preberite tudi

29. januar 2024

Novinarska vprašanja Večer

NAJEMNA STANOVANJA MARIBOR
16. januar 2024

Novinarska vprašanja N1

DELITEV STROŠKOV