Stanovanjski sklad RS sta 2. marca 2023 obiskala Cristian Tabacaru Director General of Loans and Social development in Makedonka Mateska, Country Manager, Directorate General for Loans & Social Development.

Po uvodnem srečanju in pogovorih o poslovnem sodelovanju je mag. Črtomir Remec, Direktor Stanovanjskega sklada RS s sodelavkama ter predstavnikom izvajalca gradnje gostoma razkazal gradbišče projekta Dolgi most v Ljubljani (več podatkov o projektu na povezavi: https://ssrs.si/projekti/ljubljana-dolgi-most/predstavitev-projekta/ ).

Stanovanjski sklad RS in Razvojna banka Sveta Evrope (CEB) imata sklenjena dva okvirna sporazuma o posojilu, in sicer:

• posojilo z ref. oznako LD 1986 (2018) z dne 10. 4. 2019  – 50 milijonov evrov posojila za izgradnjo 800 javnih najemnih stanovanj v Ljubljani in Mariboru, za podprojekte: Novo Brdo v Ljubljani, Skupnost za mlade Gerbičeva v Ljubljani ter Pod Pekrsko gorco v Mariboru 1. faza. Končni rok za porabo posojila in za dokončanje vseh treh projektov je 30. 6. 2023.

Projekt izgradnje 109 najemnih stanovanj v okviru Stanovanjske skupnosti Gerbičeva za mlade v Ljubljani z bivalnimi enotami za mlade, je bil zaključen in predan v uporabo najemnikom v letu 2021. S posojilom se financira tudi izgradnja najemnih stanovanj za družine z nizkimi do srednje nizkimi dohodki ter deloma tudi najemna oskrbovana stanovanja za starejše v Ljubljani in Mariboru. Od tega je 498 stanovanjskih enot zagotovljenih v novi soseski Novo Brdo v Ljubljani, ki je bila najemnikom predana v uporabo v letu 2022 in 212 stanovanjskih enot na lokaciji Pod Pekrsko gorco v Mariboru (1. faza projekta) od tega 50 oskrbovanih stanovanj za starejše), kjer se najemniki vseljujejo v letu 2023.

• posojilo z ref. oznako LD 2113 (2021) – 70 milijonov evrov posojila. Sredstva bo Sklad namenil za 10 projektov v 7 statističnih regijah. S predvideno izgradnjo 912 novih najemnih stanovanjskih enot, od tega 58 stanovanj, namenjenih starejši populaciji, bo Sklad pomagal zmanjšati vrzel pri dostopu do najemnih stanovanj gospodinjstvom, ki ne morejo dostopati do stanovanja po tržnih pogojih. Prednost pri najemu bodo imele socialno-ekonomsko ranljive skupine, kot so mlade družine, starejše osebe in mladi do dopolnjenega 30. leta starosti.

Končni rok za porabo posojila in za dokončanje vseh projektov je 31. 12. 2026.

Projekti Sklada vključeni v drugo posojilo CEB banke:

SKUPAJ VSE    912

(Obisk na lokaciji Dolgi most v Ljubljani. Na fotografiji iz leve proti desni: Cristian Tabacaru, Makedonka Mateška, Barbara Brinovčar, mag. Črtomir Remec, avtor: Arhiv Stanovanjskega sklada RS, posneto: 2. 3. 2023)

Ob otvoritvi 32. Mednarodnega sejma gradbeništva, energetike, komunale, obrti in trajnostnih tehnologij (MEGRA) je razstavni prostor Stanovanjskega sklada RS obiskala tudi ministrica za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek. Ob srečanju ji je direktor Stanovanjskega sklada mag. Črtomir Remec predstavil njihov največji projekt Pod Pekrsko gorco. »Z veseljem in ponosom sem ji povedal več o izvirni zasnovi, kakovostni gradnji, izjemnih lastnostih in raznoliki uporabnosti soseske. Gre za investicijo v vrednosti približno 55 milijonov evrov, ki je financirana iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) ter posojila razvojne banke Sveta Evrope,« je dejal direktor. Ob koncu njunega pogovora pa ji je predal tudi brošuro, v kateri so opisane vse tehnične rešitve nove soseske.

V sklopu izobraževalnega dne slovenskega gradbeništva na MEGRI 2023 bo predstavnik Stanovanjskega sklada RS, danes ob 13.40 mag. Gaj Rak predaval o uporabi BIM tehnologije pri načrtovanju in graditvi stanovanjskih objektov. Tovrstna tehnologija vključuje projektiranje, integralno načrtovanje s kontrolo kakovosti, usklajenost procesov, dostopnost informacij, izvedbo, spremljanje stavbe skozi življenjski krog, povečanje učinkovitosti, preglednost vodenja investicije gradnje ter obratovanje in vzdrževanje.

S projektom Pod Pekrsko gorco, ki predstavlja vrhunec izvedbe Nacionalnega stanovanjskega programa 2015–2025, so pridobili 400 novih najemnih stanovanj, skupaj s 60 oskrbovanimi stanovanji in vso potrebno infrastrukturo. Še posebej pomembno je, da so v A energetskem razredu in da zagotavljajo izjemne pogoje za bivanje v sozvočju z okolico.  Poudarek pri gradnji in nastajanju nove soseske je na zagotavljanju visoke bivanjske kakovosti, načelu trajnostne gradnje za več generacij in uporaba ekološko sprejemljivih, obnovljivih materialov. »Stanovanjska soseska prihodnosti ima nizko uporabo energije, stavbe imajo učinkovit toplotni ovoj, zaščitene so pred soncem, imajo vgrajeno pametno prezračevanje, kar omogoča optimalne bivalne pogoje. Ravne strehe stavb omogočajo postavitev malih fotovoltaičnih elektrarn. Zasnova objektov omogoča tudi nadgradnjo sistema, ki bi temeljil na hrambi energije v baterijskih enotah. Tako nadgrajen sistem bi pokrival večino potreb soseske po električni energiji,« je pojasnil direktor.

Poleg stanovanj so v soseski tudi center starejših, skupnost za tiste s posebnimi potrebami, vrtec, dnevni center aktivnosti in številna otroška igrišča ter povezava z edinstveno zeleno okolico. Trajnostno zelena soseska omogoča vpetost v infrastrukturo okolja z dostopnostjo javnega prometa in daje prednost pešcem in kolesarjem.

Vir: SSRS

Stanovanjski sklad RS je dne 26.1.2023 izvedel izbor najemnikov stanovanj po Javnem razpisu za oddajo stanovanj v najem z dne 24.10.2022. Obravnaval je  prijave za najem stanovanj, ki so jih prosilci oddali skladno s terminskim planom, in sicer v času od 22.11.2022 do vključno 9.12.2022. V ponudbi je bilo na voljo 212 najemnih stanovanj, od tega 182 v Mariboru, 14 v Črnomlju, 3 v Ljubljani, po 2 stanovanji v Šoštanju, Murski Soboti in Novem mestu, po 1 stanovanje v Mežici, Kočevju, Slovenski Bistrici, Slovenj Gradcu, Brežicah, Cerknici, Kopru.

Prednost pri izboru najemnikov so imeli prosilci, ki prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje, med njimi pa mlade družine, družine z osnovnošolskim otrokom, družine, mlade osebe in ostali. Za izbor najemnikov posameznih stanovanj je bil uporabljen poseben računalniški program in v primeru več enakovrednih interesentov za eno stanovanje še poseben ločen računalniški program za naključni izbor. V izboru je bilo obravnavanih 627 popolnih prijav fizičnih oseb. Oddanih je bilo 191 stanovanj, in sicer 176 stanovanj v Mariboru, 3 v Ljubljani, po 2 stanovanji v Šoštanju, Murski Soboti in Novem mestu, ter po 1 stanovanje v Črnomlju, Slovenski Bistrici, Slovenj Gradcu, Brežicah, Cerknici in Kopru. Trenutno neoddanih stanovanj ostaja 21, od tega 6 na lokaciji Maribor.

S strani prosilcev, ki so oddali prijavo za najem stanovanj, smo zaznali velik interes za najem, za kar se iskreno zahvaljujemo. Veseli nas, da nam prosilci zaupajo in si želijo svoje stanovanjsko vprašanje rešiti z našo pomočjo. Stanovanjski sklad RS bo tudi v prihodnje intenzivno izvajal aktivnosti za povečanje števila najemnih stanovanj in prepoznavnosti Stanovanjskega sklada RS kot najemodajalca stanovanj za dolgoročni najem.

Izbrani najemniki bodo imeli možnost podpisa najemne pogodbe na daljavo s pomočjo digitalnega potrdila ali možnost podpisa pri notarju. Pred prevzemom stanovanja bodo morali poravnati tudi varščino za najeto stanovanje. Neizbranim prosilcem bomo znesek v višini 500 EUR, ki je bil vplačan ob prijavi, vrnili najkasneje v roku petih dni na račun, ki so ga navedli v prijavi.

Nov termin zbiranja prijav ter izbora najemnikov, kot tudi seznam neoddanih, torej razpoložljivih stanovanj, bomo objavili predvidoma v drugi polovici februarja 2023 na spletni strani Sklada.

Vabimo vas, da spremljate našo spletno stran.

Spoštovani,

V integralnem projektu LIFE IP CARE4CLIMATE (www.care4climate.si) v koordinaciji Ministrstva za okolje in prostor (MOP) je predviden niz tridnevnih usposabljanj za ključne deležnike v procesu prenove stavbnega fonda kot gradniku postopnega prehoda v brezogljično družbo. Niz tematskih usposabljanj je namenjen tudi proizvajalcem in ponudnikom zunanjega stavbnega pohištva in strokovnjakom na tem področju ter tudi javnim skladom in investitorjem.

Rok za prijavo je ponedeljka, 23. januarja 2023. Za dodatne informacije prosimo, da nas kontaktirate preko e-pošte info@trajnostnagradnja.si

Dodatne informacije v priponki.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Stanovanjski sklad RS je skladno z usmeritvami iz ReNSP15-25 in Poslovno politiko ponovno objavil razpis za oddajo postelj/stanovanj –  Najem za mlade, ki je začel veljati s 6. 1. 2023. Ciljna skupina tega razpisa ostajajo še vedno mladi, stari od 18. do dopolnjenega 29. leta, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje oziroma tega vprašanja nimajo zadovoljivo rešenega. Tri stanovanja so v lasti Sklada, z enim najemnim stanovanjem v projektu sodeluje Občina Idrija.

Javni razpis se uporablja za najemno obdobje od 1. 1. 2023 do 31. 12. 2024.

Na voljo so postelje v stanovanjih oz. stanovanja na treh lokacijah in sicer:

LJP001 – Ljubljana, Pokopališka 11                          (prosta 1 postelja, zasedeni 2 postelji)

BOR051 – Borovnica, Ob Borovniščici 10                (prosti 2 postelji, zasedeni 2 postelji)

NMB005 – Novo mesto, Podbreznik 112                (prosto stanovanje, 1 postelja)

Prijave je mogoče oddati od 6. 1. 2023 do 23. 1 .2023 (dan oddaje prijave ni prednost). Izbor najemnikov bo 27. 1. 2023.

Za vse dodatne informacije nas lahko v času uradnih ur pokličete na tel: 01/47-10-500 ali obiščete spletno stran Sklada www.ssrs.si, kjer je naveden tudi seznam stanovanj s pripadajočimi najemninami.

Lepo vas pozdravljamo!

Stanovanjski sklad RS

Stanovanjski sklad Republike Slovenije z optimizmom vstopa v novo leto, saj so še pred zaključkom leta podpisali pogodbo za projektiranje in gradnjo 103 javnih najemnih stanovanj v stanovanjski soseski Podbreznik v Novem mestu. »Vesel sem, da smo naredili viden napredek pri projektu, s katerim bomo korak bližje cilju, da zagotovimo 20 tisoč javnih najemnih stanovanj,« je ob tem dejal direktor Stanovanjskega sklada RS mag. Črtomir Remec.

Za gradnjo soseske v vrednosti 14,6 mio evrov brez DDV bo skrbelo podjetje CGP v partnerstvu s podjetjem TGH. Investicija obsega gradnjo treh trajnostnih in energetsko učinkovitih blokov s štirimi nadstropji in pritličjem. Stavbam bo pripadala tudi podzemna garaža s 96 parkirnimi mesti, v kletnih prostorih pa bo tudi kolesarnica in servisni prostori. V sklopu gradnje bo urejena tudi dvonivojska zunanja ureditev območja s parkirnimi površinami, z zelenimi in s pohodnimi površinami ter površinami za druženje in igro otrok, ki bo povezovala celotno območje z okolico.

Sosesko razvijajo skupaj z Mestno občino Novo mesto, ki v območju ureditve sočasno projektira in gradi še dva bloka z 81 javnimi najemnimi stanovanji. »Vsi bloki so pravokotne tlorisne oblike različnih dolžin. Stanovanja bodo po tipologiji enosobna, dvosobna, trisobna in štirisobna  v velikosti od 38 do 80 m². Vsakemu stanovanju bo pripadala tudi shramba znotraj stanovanja in zunanji prostor – balkon,« je še pojasnil Remec.

Stanovanjski sklad RS ima vlogo izvajalca ukrepov in aktivnosti stanovanjske politike na nacionalni ravni tudi za tiste s posebnimi potrebami, saj bo v sklopu projekta 10 % stanovanj (11) prilagojenih funkcionalno ali gibalno oviranim osebam. »Rok projektiranja in gradnje vseh treh blokov je 19,5 mesecev, uporabno dovoljenje pa je predvideno septembra 2024. Napovedi kažejo, da bodo stanovanja uporabnikom na voljo predvidoma leta 2025,« je še dodal Remec.

Za to investicijo je Sklad poleg posojila Razvojne banke sveta Evrope (CEB), pridobil tudi evropska sredstva iz naslova Načrta za odpornost in okrevanje (NOO) v višini 803 tisoč evrov. S tem zaključujejo izjemno leto, v katerem so zaključevali gradnje in hkrati vseljevali najemnike tudi v njihovo največjo sosesko Novo Brdo v Ljubljani in Pod Pekrsko gorco v Mariboru. Prav tako pa še projektirajo stanovanja v Lendavi, Lukovici, na Jesenicah in v Ljubljani v Podutiku.

V revizijskem poročilu Računskega sodišča RS »Izvajanje stanovanjske politike v Republiki Sloveniji v obdobju 1.1.2015 do 30.6.2021« je bila podana ocena, da je Stanovanjski sklad RS deloval delno učinkovito, medtem ko Vlada RS in Ministrstvo za okolje in prostor nista bila učinkovita. »Pozdravljamo ukrepe in priporočila, ki jima jih je podalo Računsko sodišče RS. Upamo tudi, da bodo z njihovo čimprejšnjo in dosledno realizacijo v preostalem obdobju Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu, pripomogli k izboljšanju stanovanjske politike v Sloveniji. Hkrati bi ukrepi, kot so dodatno financiranje, zagotavljanje zemljišč in dodatnih kadrov, izboljšali delovanje Sklada kot enega izmed akterjev,« je na novinarski konferenci obrazložil direktor Stanovanjskega sklada RS mag. Črtomir Remec.

To leto je bilo za Sklad še posebej izjemno, saj so zaključevali gradnje in hkrati vseljevali najemnike v njihovo največjo sosesko Novo Brdo v Ljubljani s 498 stanovanji. Otvorili so tudi sosesko Pod Pekrsko gorco v Mariboru. Prva faza je bila končana, za drugo fazo pa je tehnični pregled že opravljen, zato v kratkem pričakujejo uporabno dovoljenje. Prav tako so kupili stanovanja v Sveti Ani, začela se je gradnja stanovanj v Radljah ob Dravi in na Ravnah na Koroškem, medtem ko se gradnja na Dolgem mostu v Ljubljani zaključuje. »Nekaj projektov pa smo izvedli s sofinanciranjem projektov z občinami. To so v Rogaški Slatini (12), Zrečah (6), Slovenskih Konjicah (10) in Šmarju pri Jelšah (30). S kreditiranjem bomo omogočili tudi stanovanja na Dečkovi cesti v Celju (142), na Rakovi Jelši v Ljubljani (156) in v Kopru v soseski Nova Dolinska (75). V kratkem bodo začeli tudi z gradnjo soseske v Podbrezniku v Novem mestu (103).

Na podlagi javnih pozivov za nakup stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj bo zagotovljenih dodatnih 406 najemnih stanovanj, od tega bo v letu 2023 in 2024 zaključenih 67 stanovanjskih enot. »Projektiramo stanovanja v Lendavi, Lukovici, na Jesenicah in v Ljubljani v Podutiku – Glince, kjer bo šlo za leseno gradnjo. Lesena gradnja bi morala v prihodnosti imeti pomembno vlogo. V prihodnje si želimo več spodbude s strani države, da bi lahko uresničevali leseno gradnjo.«

Ocenjena vrednost investicij Sklada do leta 2025 znaša 294,41 mio evrov z DDV, zgrajeno bo skupaj 1.833 stanovanjskih enot, v prihodnjih treh letih bodo od tega zaključili 921 stanovanjskih enot. Pri Načrtu za okrevanje in odpornost (NOO) so s prijavljenimi 12 projekti uspeli pri kandidaturi s kar 11. Računajo na nov razpis za 120 mio evrov, saj je imela država za te namene na voljo 180 mio evrov, medtem ko so jih po prvem razpisu dodelili le 60 mio evrov, s tem pa bi lahko v Sloveniji zgradili še približno dva tisoč stanovanj.

Leta 2019 je Sklad pridobil posojilo Razvojne banke Sveta Evrope (CEB) v višini 50 mio evrov in dodatnih 70 mio evrov leta 2022. »Za naslednji dve leti za oba programa sofinanciranja in javni poziv Sklada ostaja na voljo le 6,89 mio evrov, zato je nujna ureditev sistemskega financiranja, ki nam bo omogočila opravljanje našega poslanstva.«

Za sistem javne najemne službe ocenjujejo, da potrebuje spremembe, ker ni konkurenčen in stimulativen za najemodajalce ter je zahteven za izvajanje. Letos so lahko namreč najeli in oddali naprej v podnajem le šest stanovanjskih enot. »Ker Sklad ni pristojen za predloge sprememb in dopolnitev zakonodaje, bomo v prihodnosti poskušali prispevati svoje ugotovitve za prenovo in analizo tega instrumenta,« je sklenil mag. Črtomir Remec.

Vir: SSRS

Investitor Stanovanjski sklad Republike Slovenije in projektivno podjetje Projekt d.d. Nova Gorica sta v družbi Ivana Koncuta, podžupana v začasnem opravljanju funkcije župana Občine Lendava, podpisala pogodbo za projektiranje dveh večstanovanjskih objektov v Lendavi. Objekta se bo na zemljišče umestilo kot del stanovanjske soseske, ki bo grajena v dveh fazah.  Dovoljena etažnost za objekte je P+5, vsaka izmed faz pa bo obsegala gradnjo enega objekta s 36 stanovanji. Skupno je v soseski predvideno 72 stanovanjskih enot v velikosti od 35 do 85 m2. Predviden pričetek gradnje je v prvi polovici leta 2024.

Vir: SSRS

Na tradicionalnem 33. posvetu Poslovanje z nepremičninami, 18. novembra 2022 je predstavnica Stanovanjskega sklada RS, Alenka Kern, vodja stanovanjskega sektorja najprej predstavila Javno najemno službo, ki jo od začetka tega leta Stanovanjski sklad RS izvaja kot povsem nov instrument zagotavljanja bivanjskih možnosti v Slovenji ter prestavlja ukrep aktivacije praznih in za bivanje primernih stanovanjskih enot po celotni Sloveniji. V predstavitvi je opozorila, da sta šele novela Stanovanjskega zakona (SZ-1E, v veljavi od 19. junija 2021) ter Uredba o izvajanju javnega najema stanovanj (v veljavi od 1. januarja 2022) omogočila Stanovanjskemu skladu RS, da je začel izvajati ta ukrep, ki ga je predvidela že Resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu za obdobje 2015-2025 (v veljavi od 4. decembra 2015). Rezultati stanovanj in hiš ponujenih v najem ta trenutek ne odtehtajo vseh finančnih, delovnih in procesnih ter promocijskih aktivnosti, ki jih je Sklad opravil v tem letu za izvajanje tega ukrepa, vendar upa, da bodo pristojni organi po prvem letu izvajanja preučili zakonodajne okvire ukrepa in sprejeli potrebne spremembe in dopolnitve, pri čemer bo Sklad vsekakor prispeval svoje ugotovitve in izkušnje.

V nadaljevanju je predstavila tudi pilotni projekt Stanovanjska skupnost za mlade Gerbičeva. Projekt, ki ga je s posojilom iz leta 2019 sofinancirala Razvojna banka Sveta Evrope (CEB). Stanovanjski sklad RS je namreč v letu 2021 odprl vrata stanovanjske Skupnosti za mlade – Gerbičeva v Ljubljani, ki je namenjena vsem mladim med 18. in dopolnjenim 29. letom starosti, s ciljem povečanja osamosvojitve mladih. V objektu je 109 bivalnih enot s 171 posteljami. Mesečna najemnina za bivalno enoto za 1 osebo znaša 250 EUR in stroški 40 EUR, za 2 osebi znaša 160 EUR in stroški 30 EUR po osebi, za bivalno enoto za 3 osebe pa 150 EUR in stroški 30 EUR po osebi. Vsaka bivalna enota je opremljena z mini kuhinjo, kopalnico, omarami, mizami, stoli in posteljami. Poleg opremljenih bivalnih enot je najemnikom na razpolago tudi souporaba skupnih prostorov in sicer jedilnice ter kuhinje, sejne sobe, pralnice in co-working prostora. Zaradi izjemne lokacije objekta se v bližini nahaja možnost uporabe javnega prometa, izposoje koles in parkiranja ter sama bližina središča mesta v oddaljenosti 20 minut hoje. Prav tako je pred objektom najemnikom na voljo 25 parkirnih mest, najemniki pa imajo na voljo tudi 5 parkirnih mest namenjenih car-sharingu, 2 parkirni mesti za motorna vozila ter 78 parkirnih mest za kolesa.

Vir: SSRS

Predstavnici Stanovanjskega sklada RS mag. Mojca Štritof-Brus, pomočnica direktorja in Sanja Burnazović, vodja investicijskega sektorja, sta se 28. novembra 2022 v Hiši EU, v Ljubljani, udeležili ustanovitve Stičišča za trajnostno prenovo in gradnjo stavb in Strokovnega posveta o trajnostni prenovi in gradnji stavb v Ljubljani, saj Stanovanjski sklad RS skozi svoje projektno, programsko  delovanje v Sloveniji in mednarodno aktivno podpira trajnostno prenovo in gradnjo stavb v Sloveniji.

Posvet sta organizirala Institut Jožef Stefan, Center za energetsko učinkovitost in Inštitut za ekologijo  v okviru projekta LIFE IP Care4Climate, kjer je Stanovanjski sklad RS že sodeloval in je bil namenjen povezovanju pogledov raznovrstnih akterjev na potrebe in možnosti za izboljšanje pogojev za trajnostno gradnjo v Sloveniji, na njem pa so sodelovali oz. so se ga udeležili akterji vključeni v izvajanje gradnje in prenov stavb ter v oblikovanje pogojev zanje v Sloveniji. Priznani strokovnjaki so v svojih predstavitvah osvetlili raznovrstne vidike in izzive trajnostne prenove ter izpostavili dobre prakse in pomanjkljivosti sedanjega delovanja na tem področju in zakonodaje, ter opozorili na poslovne priložnosti. Namen ustanovitve Stičišča je doseči predvsem to, da se izboljšajo pogoji za trajnostne prenove stavb v Sloveniji. Prisotni so se dogovorili, da bodo po uspešnem začetku delo zastavljeno na posvetu nadaljevali na problemski konferenci spomladi 2023 in s pripravo kažipota, kjer želijo začrtati prve odločnejše korake, ki vodijo do čim širšega uveljavljanja trajnostne prenove in gradnje v Sloveniji. Z dejavnostmi želijo podpreti pristojne odločevalce, da bodo pravni, finančni in drugi pogoji za prenove stavb bolje podpirali trajnostne in celovite prenove. Doseči želijo tudi sprotno reševanje problemov, povezanih s trajnostno prenovo in gradnjo stavb. Prizadevali si bodo k izmenjavi izkušenj in da bi bili njihovi razmisleki in delo uporabljeni pri oblikovanju bodočih ukrepov v državi.  Dejstvo namreč je, da s trajnostno prenovo in gradnjo dosežemo večjo kvaliteto bivanja z manj vpliva na okolje. Z uporabo trajnostnih materialov si gradimo zdrava bivališča, s protipotresno sanacijo pa so naša bivališča varnejša. Hkrati s tem zmanjšujemo tudi izpuste toplogrednih plinov in odpadke v celotnem življenjskem ciklu stavbe.

Več o vsebini si lahko preberete na povezavah:  http://www.nas-stik.si/novice/podrobnosti-novice/ustanovljeno-sticisce-za-trajnostno-prenovo-in-gradnjo-stavb  in https://krog.sta.si/3111066/v-ljubljani-odslej-sticisce-za-trajnostno-prenovo-in-gradnjo-stavb

Vir: SSRS