Novinarska vprašanja N1info

Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

1. Koliko po vaših izkušnjah v povprečju stane gradnja enega stanovanja v Sloveniji?

V projektih – programih  zagotavljanja javnih najemnih Stanovanjskega sklada RS je  povprečna investicijska vrednost stanovanjske enote 145.000 EUR z DDV.

2. Koliko stanovanj ste lahko s trenutnim financiranjem skupno zgradili v zadnjih petih letih?

Stanovanjski sklad RS je v obdobju od 2018 do vključno 2022 v okviru lastnih investicij, nakupih po javnih pozivih ter programih sofinanciranja in kreditiranja zagotovil 1.250 javnih najemnih stanovanj, ki so v lasti Stanovanjskega sklada RS, skupaj z upravičenci po programih pa 1.535 novih javnih najemnih stanovanj. 

Pregled po posameznih letih, je sledeč:

3. Koliko stanovanj lahko Stanovanjski sklad ob trenutnem financiranju zgradi v naslednjih petih letih?

Ob upoštevanju razpoložljivih in zagotovljenih finančnih virih (lastni finančni viri, viri iz zadolževanja, sredstva NOO) lahko Stanovanjski sklad RS v naslednjih dveh letih zagotovi 1.129 javnih najemnih stanovanj, ki bodo v lasti Stanovanjskega sklada RS, skupaj z upravičenci po programih pa skupno 1.480 novih javnih najemnih stanovanj.

Stanovanjski sklad RS ima v razvoju še dodatnih 8 projektov na različnih lokacija, v okviru katerih bi bilo mogoče v naslednjem srednjeročnem obdobju zagotoviti dodatnih 1.280 javnih najemnih stanovanj. Za izgradnjo stanovanjskih objektov bi bilo potrebno (ob trenutnih ocenah) zagotoviti 220 milijonov evrov. V oceno niso vključeni potencialni projekti občin in javnih stanovanjskih skladov ter ostalih upravičencev po razpisih Stanovanjskega sklada RS.  

Za pripravo ocene o potrebah ter načrtovanje in zagotavljanje zadostnih finančnih sredstev za nove Programe sofinanciranja od leta 2023 naprej, je Stanovanjski sklad RS občine ter njihove stanovanjske sklade pozval k posredovanju podatkov o investicijskih projektih za pridobitev novega stanovanjskega fonda (javna najemna stanovanja, bivalne enote  in oskrbovana stanovanja za starejše), ki so v načrtovanju oziroma pripravi (prostorski akti, projektiranje, pridobivanje gradbenih dovoljenj, …) ali v izvedbi oz. teku (izvedba GOI del, nakupi na trgu, …) z realizacijo v naslednjem srednjeročnem obdobju po letu 2023. Odgovorilo je 160 občin (75% vseh), v katerih bi lahko pod pogojem zagotovljenih finančnih virov pripravili projekte za pridobitev cca 3.800 stanovanjskih enot, v skupni investicijskih vrednost 495 mio EUR. Velika večina občin in lokalnih skladov si pri realizaciji projektov želi sodelovanje Stanovanjskega sklada RS.  

4. Da bi dosegli želenih 3.000 stanovanj na leto, bi morali zagotoviti dodatne vire financiranja. Se na tem področju na stanovanjskem skladu zavzemate zgolj za zagotovitev javnih sredstev ali ste naklonjeni tudi vključitve institucionalnih vlagateljev (denimo posredno financiranje s strani pokojninskih skladov)?

Najemnina kot vir za servisiranje dolžniškega vira financiranja najemnih stanovanj je prenizka, da bi lahko zgolj iz tega finančnega vira zagotavljali nova najemna stanovanja. Za 3.000 stanovanj letno je treba zagotoviti finančne vire, ki ne prinašajo stroškov financiranja oz. pričakovanih donosov, ki presegajo zmožnosti financiranja iz najemnin. Letna stopnja najemnine po določbah stanovanjskega zakona je v višini 4,68 odstotkov letno od administrativno določene osnove in pokriva stroške poslovanja, upravljanja, vzdrževanja, financiranja, amortizacije … Za donose, pričakovane s strani institucionalnih vlagateljev, najemnina v javnih najemnih stanovanjih ni »zaželena« naložba. V novih projektih, kjer je določena neprofitna najemnina,  je letna stopnja v primerjavi z investicijsko vrednostjo občutno nižja (pri zadnjem projektu v Mariboru znaša 3,37 odstotka).

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS