Spoštovana.
Podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:
Kdo lahko kandidira za najemna stanovanja Stanovanjskega sklada RS? Katere skupine imajo pri posameznih razpisih praviloma prednost?
Stanovanjski zakon (SZ-1) v 87. členu določa postopek oddajanja javnih najemnih stanovanj (prej neprofitnih stanovanj) v najem, in sicer se ta oddajajo na podlagi objave javnih razpisov za nedoločen čas in za neprofitno najemnino. Stanovanjski sklad RS tovrstnih razpisov ne izvaja neposredno, temveč v primeru izpraznitve primernega stanovanja, najprej opravi zamenjave med lastnimi najemniki (če za to obstaja interes in je na voljo primerno javno najemno stanovanje). V nasprotnem primeru Stanovanjski sklad RS pravico do dodelitve prostega javnega najemnega stanovanja prenese na občino oziroma občinski stanovanjski sklad, kjer se razpoložljivo stanovanje nahaja in jo/ga pooblasti, da v imenu Stanovanjskega sklada RS izvede celoten postopek dodelitve stanovanja v najem. Občine oz. njihovi stanovanjski skladi nato na podlagi lastnih javnih razpisov in po zakonsko predpisanem postopku oddajo stanovanja v najem prosilcem oziroma svojim občanom.
Na podlagi Javnega razpisa za oddajo stanovanj v najem, ki ga neposredno izvaja Stanovanjski sklad RS, pa so najemniki oziroma najemnice tržnih stanovanj lahko popolno poslovno sposobne fizične osebe, ki imajo v času vložitve prijave državljanstvo Republike Slovenije ali stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, medtem ko morajo imeti ostali člani oziroma uporabniki stanovanja v času vložitve prijave vsaj dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji.
Prednost imajo najemniki denacionaliziranih stanovanj, sledijo prosilci, ki prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje oziroma ga nimajo ustrezno rešenega, znotraj te skupine pa mlade družine, družine z otroki, mladi ter ostali prosilci.
Koliko stanovanjskih enot Stanovanjski sklad RS trenutno upravlja oziroma jih ima v različnih fazah gradnje in priprave?
Stanovanjski sklad RS ima v lasti 5.431 najemnih stanovanj ter 17 stanovanj v brezplačni uporabi, kar skupaj predstavlja 5.448 najemnih stanovanj na območju Republike Slovenije. Od tega je 3.167 javnih najemnih stanovanj (prej neprofitnih stanovanj) po celotni Sloveniji, ki se oddajajo na podlagi objave javnih razpisov občin oziroma javnih stanovanjskih skladov občin, v kateri se nahaja razpoložljivo stanovanje. Poleg javnih najemnih stanovanj ima Stanovanjski sklad RS še 2.279 stanovanjskih enot po celotni Sloveniji, namenjenih za tržni najem, ki jih oddajajo preko Javnega razpisa za oddajo stanovanj v najem.
Stanovanjski sklad RS ima po različnih programih lastnih investicij, soinvestitorstva, sofinanciranja in nakupov trenutno v izvedbi in pripravi 2.524 javnih najemnih in javnih najemnih oskrbovanih stanovanj. V letu 2026 bo v gradnji oziroma zaključevanju predvidoma 1.350 stanovanjskih enot.
Koliko stanovanj se običajno odda v okviru posameznega razpisa oziroma projekta?
Število stanovanj, ki jih Stanovanjski sklad RS odda v okviru posameznega razpisa, je odvisno od razpoložljivih stanovanj na posameznih lokacijah in od zaključevanja projektov. Če pogledamo izbore v obdobju dveh let, je bilo v posameznem izboru ponujenih od približno 50 do 180 stanovanj. Izvedeni izbori kažejo, da se praviloma odda med 85 in 90 odstotkov vseh razpisanih stanovanj, v nekaterih primerih tudi več kot 90 odstotkov.
Kako poteka izbor kandidatov? Kateri kriteriji imajo pri točkovanju največjo težo in v katerih primerih se uporabi žreb?
Postopek izbora najemnikov poteka tako, da se upoštevajo vnaprej določene prednostne skupine in kategorije, ki so določene v Javnem razpisu za oddajo stanovanj v najem.
V primeru večjega števila prosilcev za posamezno stanovanje ima prednost pri izboru najemnikov prosilec iz višje prednostne kategorije znotraj prednostne skupine. Če je prednostnih prosilcev za posamezno stanovanje po upoštevanju navedenih prednostnih skupin in kategorij še vedno več, je med njimi izveden naključen računalniški izbor na način, opisan v protokolu izbora najemnikov, ki je objavljen na spletni strani Sklada. Z navedenim načinom izbora se zagotavlja pravičnost in transparentnost dodeljevanja stanovanj. Prednostna kategorija na podlagi Javnega razpisa za oddajo stanovanj v najem, ki ga izvaja Sklad, so najemniki denacionaliziranih stanovanj, za katero veljajo dodatni pogoji in obrazci, dostopni v razpisni dokumentaciji. Naslednja prednostna kategorija so prosilci in uporabniki, prijavljeni z njim na ta razpis, ki ustrezno dokažejo, da prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje oziroma tega vprašanja nimajo zadovoljivo rešenega. Znotraj prednostne skupine prvo reševanje stanovanjskega vprašanja imajo prednost prosilci v sledečem vrstnem redu: mlade družine, družine z otroki, družine s starejšimi otroki, mlade osebe in ostali. Znotraj teh kategorij imajo prednost družine z več otroki, s tem, da se trije otroci ali več otrok štejejo enako. Znotraj teh prednostnih kategorij pa lahko uveljavljajo prosilci tudi prednost dohodkovnega kriterija.
Koliko prijav običajno prejmete na posamezen razpis? Imate morda podatek, koliko kandidatov v povprečju kandidira za eno stanovanje?
Interes za najem stanovanj Stanovanjskega sklada RS je zelo velik in na številnih lokacijah bistveno presega razpoložljivo ponudbo. Število prijav je odvisno predvsem od lokacije stanovanj ter razmer na stanovanjskem trgu. Na območjih z večjo koncentracijo prebivalstva in delovnih mest, zlasti v Ljubljani z okolico, Mariboru z okolico ter na Obali, za posamezno stanovanje pogosto kandidira več deset prosilcev. Na lokacijah zunaj večjih urbanih središč oziroma v manj poseljenih območjih je zaznati nekoliko manjši interes, vendar je še vedno prisoten, saj prosilci prepoznavajo prednosti varnega in dolgoročnega najema ter so se zaradi pridobitve stanovanja pogosto pripravljeni preseliti tudi izven urbanih središč.
Koliko znaša najemnina (lahko od do ali v povprečju) za stanovanje oziroma kakšno je razmerje v primerjavi s tržnim najemninami?
Najemnine stanovanj Stanovanjskega sklada RS so določene skladno z veljavnimi predpisi in metodologijo za določanje najemnin. Povprečne mesečne najemnine za stanovanja Stanovanjskega sklada RS od 1.4.2026 znašajo 5,26 EUR/m² za javni najem in 8 EUR/m² za tržni najem. Na višino posamezne najemnine vplivajo tudi način pridobitve in vrednost stanovanja, lokacija ter značilnosti stanovanj. Namen Sklada je zagotavljati cenovno dostopna najemna stanovanja, zato so najemnine praviloma ugodnejše od tržnih najemnin za primerljiva stanovanja na istem območju.
V katerih krajih oziroma regijah je zanimanje za najemna stanovanja največje?
Največ zanimanja za najem stanovanj je v Ljubljani z okolico, Mariboru z okolico, na Obali ter v večjih mestih, kjer je zaradi več delovnih mest in izobraževalnih ustanov tudi povpraševanje po stanovanjih največje.
Bi lahko izpostavili kakšen nedavni razpis oziroma projekt, ki dobro ponazarja obseg povpraševanja in število razpoložljivih stanovanj?
Kot primer lahko izpostavimo večje projekte najemnih stanovanj, ki jih je Stanovanjski sklad RS zaključil v zadnjih petih letih, med njimi sosesko Novo Brdo in projekt Dolgi most v Ljubljani, sosesko Pod Pekrsko gorco v Mariboru ter Nova Dolinska v Kopru. Veliko povpraševanje ponazarjata tudi zadnja dva zaključena postopka zbiranja prijav. Junija 2025 je bilo v ponudbi 110 stanovanj, za katera je Stanovanjski sklad RS prejel 1.150 prijav, v izboru pa je bilo obravnavanih 1.005 popolnih prijav. Februarja 2026 je bilo v ponudbi 76 stanovanj, prejetih pa 1.461 prijav, od katerih je bilo v izboru obravnavanih 1.273 popolnih prijav. Največ zanimanja je bilo za stanovanja v Ljubljani in Mariboru. Veliko število prijav odraža razmere na stanovanjskem trgu, kjer številni posamezniki in družine iščejo dolgoročno varne in cenovno dostopne najemne rešitve.
S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS