Spoštovani, vezano na novinarska vprašanja, v nadaljevanju podajamo odgovore.
Kako komentirate uvedbo stroškovne najemnine in stanovanjskega dodatka?
Stroškovna najemnina zgolj odpravlja razliko med nerevalorizirano neprofitno najemnino. Stanovanjski dodatek – subvencija pa bo olajšala plačevanje te razlike upravičencem z nižjimi družinskimi dohodki.
Višina stroškovne najemnine naj bi znašala od 5 do 7 evrov na kvadratni meter. Kaj se lahko pokrije s tako najemnino? Tudi stalen proces gradnje novih stanovanj?
Višina najemnine omogoča vzdrževanje in ohranjanje obstoječega najemnega stanovanjskega fonda. Za stalen proces gradnje novih stanovanj in potencialne rekonstrukcije bi bilo potrebno z zakonodajo zagotoviti sistemski vir financiranja oziroma sredstva iz proračuna RS, kot je bilo napovedano v koalicijskem sporazumu 2018 – 2022 (0,4% BDP).
Kakšen učinek bo imelo predlagano višje zadolževanje Stanovanjskega sklada RS?
Višja zadolžitev Stanovanjskega sklada RS bo omogočila dodaten finančni vir za realizacijo programov in projektov na stanovanjskem področju, pri čemer je treba izpostaviti, da samo zadolževanje, brez dodatnega sistemskega in stalnega vira financiranja za Stanovanjski sklad RS, ne bo dolgoročno bistveno pripomoglo k uresničitvi ciljev ReNSP15-25, saj je potrebno za zadolževanje zagotoviti ustrezna jamstva in uspešno delovanje Stanovanjskega sklada RS, iz prihodkov katerega se posojila lahko vračajo.
Je realno, da bo država zagotovila dovolj denarja za napovedane nove ukrepe?
Država je z ReNSP15-25 določila prednostne cilje stanovanjske politike in opredelila kazalnike za njeno spremljanje, z novo stanovanjsko zakonodajo pa jih želi prenesti v dejansko izvajanje na državno in lokalno raven. Četudi ReNSP15-25 nima podrobnejših opredelitev finančnih virov za njeno izvajanje in za izvajanje ukrepov iz novega stanovanjskega zakona, bo vpliv nekaterih izboljšav iz stanovanjske zakonodaje (spremembe najemnine, dodatne subvencije, itd.) zagotovo pozitivno vplival na izvajanje ReNSP15-25. Ker pa je Stanovanjski sklad RS glavni izvajalec ReNSP15-25 vsekakor menimo, da bi mu morali biti sočasno z novo zakonodajo biti zagotovljeni sistemski in stalni viri financiranja ter tudi možnosti kadrovskih okrepitev Stanovanjskega sklada RS, saj bo sicer izvajanje novih ukrepov na državni ravni žal okrnjeno ali celo onemogočeno, v prihodnje pa se bomo v državi kljub dobrim namenom vseh vpletenih in odgovornih ponovno srečevali s kritikami o nedoseganju ciljev/kazalnikov opredeljenih v ReNSP15-25 ter iskali razloge in odgovorne za nastalo situacijo.
S spoštovanjem,
Stanovanjski sklad RS