Spoštovana, vezano na vaša novinarska vprašanja, vam v nadaljevanju pošiljamo odgovore.
Ključen cilj stanovanjskega zakona naj bi bilo, kot so predstavniki ministrstva povedali včeraj, povečanje števila javnih najemnih stanovanj. Gradnjo novih javnih najemnih stanovanj naj bi dosegli z uvedbo stroškovne najemnine: stroškovna najemnina naj bi Stanovanjskemu skladu RS prinesla več sredstev, sklad pa naj bi ta povečana sredstva investiral v gradnjo novih javnih najemnih stanovanj in nakup stavbnih zemljišč. Je to pravi način, da dosežemo večje število javnih najemnih stanovanj?
Menimo, da stroškovna najemnina zgolj odpravlja razliko med nerevalorizirano neprofitno najemnino in k zagotavljanju večjega števila javnih najemnih stanovanj ne bo bistveno pripomogla.
Neustrezna višina neprofitne najemnine je verjetno le eden od razlogov za krčenje fonda javnih najemnih stanovanja. Kje so drugi razlogi? Ali jih predlog stanovanjskega zakona ustrezno naslavlja?
Krčenje javnega fonda stanovanj je zlasti povezano s staranjem stanovanjskega fonda, strožjimi zahtevami glede standardov, ki jih morajo dosegati stanovanja, da so primerna za najem (energetske zahteve) in posledičnimi vlaganji lastnikov ter z odsotnostjo stalnih virov financiranja za subjekte, ki so lastniki nepremičnin v javnem fondu stanovanj. Zakon sicer prinaša večjo možnost zadolževanja, hkrati pa opozarjamo, da želi to zajeziti, saj prinaša novo načelo iz ReNSP15-25, in sicer, da bo moral lastnik javnega stanovanja vsako prodano javno stanovanje (brez razlikovanja zakaj ga prodaja, ali gre za staro ali novo stanovanje,….) nadomestiti z drugim primernim stanovanjem v roku enega leta. Izjema je le prodaja Stanovanjskemu skladu RS ali če bi to za prodajalca pomenilo prekoračitev zakonsko določene meje zadolževanja. Več o tem načelu iz zakona ni razvidno.
Na ministrstvu ugotavljajo, da s strani zasebnih investitorjev ni interesa za vlaganje v stanovanjsko gradnjo v javnem interesu. Kako bi moralo po vašem spodbuditi gradnjo javnih najemnih stanovanj?
Zasebni sektor deluje po profitnem načelu in v javno zasebne projekte / gradnjo v javnem interesu načeloma ne vstopa, saj so taki projekti z vidika tveganj, ki jih morajo prevzemati, nadzora, ki se vzpostavi ob sodelovanjih z javnim sektorjem ter zaradi nezmožnosti doseganja profitov oz. večjih zaslužkov ali ugodnosti, nezanimivi. Prav tako sodelovanje v takih projektih ni davčno razbremenjeno oziroma nagrajeno. Gradnjo javnih najemnih stanovanj bi spodbudili sistemski in stalni viri financiranja javnih subjektov, ki delujejo na tem področju. Stanovanjski sklad RS takega vira nima, na kar že dalj časa opozarja.
Ena izmed pomembnih novosti, ki jih prinaša stanovanjski zakon, je tudi javna najemniška služba, ki naj bi delovala v okviru Stanovanjskega sklada RS. Kakšna je ideja te službe? Da bi lastniki zasebnih stanovanj ta stanovanja oddali preko Stanovanjskega sklada RS?
Določbe glede tega instituta v predlogu zakona še niso podrobno opredeljene, predvideno je, da bodo opredeljene z uredbo. Mišljeno je, da bi zasebni lastniki nepremičnin, ki so primerne za najem lahko oddale za najem oziroma podnajem. Glede na številne dodatne pristojnosti in naloge, ki jih predlog SZ-2 nalaga Stanovanjskem skladu RS v povezavi z javno najemno službo in upoštevajoč, da zakon nima prehodne določbe glede njene ustanovitve, se o tem institutu še ne moremo izjasniti, saj se postavlja veliko vprašanj o njej. Za več informacij se prosimo obrnite na pripravljavca zakona.
Ali se bodo ta stanovanja potem oddajala kot javna ali zasebna?
Če prav razumemo določbo 98. člena predloga SZ-2 naj bi se oddajala v najem in podnajem kot javna in po stroškovni najemnini. Za več informacij se prosimo obrnite na pripravljavca zakona.
S spoštovanjem,
Stanovanjski sklad RS