Spoštovani!

vezano na vaša vprašanja vam podajamo naslednje odgovore:

V eni od zadnjih novic na vaši spletni strani ste zapisali, da imate do leta 2023 namen zagotoviti 2144 novih javnih najemnih stanovanj po celotni državi. Zanima me, koliko od teh stanovanj nameravate zagotoviti na Gorenjskem (vključno z občinami Medvode, Kamnik, Mengeš, Domžale, Komenda in Vodice)?

Do leta 2025 namerava Sklad v sklopu lastnih investicij gradnje javnih najemnih stanovanj zagotoviti  v Gorenjski regiji na lokaciji Partizan Jesenice 43 in v Kranju na lokaciji Ob Savi 187 stanovanjskih enot.

Ali je v prihodnje na območju Gorenjske predvidena še kakšna gradnja najemnih stanovanj oz. soseske za mlade (po vzoru Gerbičeve v Ljubljani)?

Kot navedeno, namerava Sklad do leta 2025, v sklopu lastnih investicij, na območju Gorenjske za stroškovni najem zagotoviti 230 stanovanjskih enot, ki bodo prvenstveno namenjena prvemu reševanju stanovanjskega vprašanja družinam in mladim osebam.

Koliko je na območju Gorenjske že obstoječih stanovanj stanovanjskega sklada in kakšna je po vašem vedenju potreba po tovrstnih stanovanjih, oz. zanimanje med prebivalci?

Na območju Gorenjske ima Stanovanjski sklad RS na voljo 366 javnih najemnih stanovanj, od tega 302 neprofitni najemi stanovanji in 64 stroškovnih najemnih stanovanj. Na podlagi podatkov iz ankete Stanovanjskega sklada 2020/2021, namenjeni ugotavljanju potreb v lokalnih skupnostih, so podatki o potrebah v Gorenjski regiji (18 občin) sledeči: javna najemna stanovanja 537, bivalne enote 13 in oskrbovanih stanovanj za starejše 73. Povezava do Ankete je: https://ssrs.si/wp-content/uploads/2021/09/POROCILO-ANKETA-SSRS-2020-2021-.pdf

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani!

vezano na vaša vprašanja vam podajamo naslednje odgovore:

1. Koliko enot v je že oddanih, kakšne so izkušnje mladih, ki so se že vselili?

V okviru pilotnega projekta Skupnost za mlade Gerbičeva je bilo za oddajo na voljo 171 postelj v 109 bivalnih enotah. Na podlagi treh izborov in kandidatov iz čakalne liste so trenutno oddane vse postelje razen treh postelj prilagojenih gibalno oviranih osebam. Do danes se je vselilo 106 najemnikov.   Prve izkušnje mladih so zelo pozitivne, saj smo jim z najemom postelje omogočili začasno nastanitev in jim s tem odprli pot k hitrejšemu osamosvajanju. Za pomoč pri vsakodnevnih težavah glede bivanja jim je na voljo upravnik, ki je na objektu aktivno prisoten vsaj 8 ur.

2. Katere so glavne prednosti za mlade v tej skupnosti, kako je sedanjo ponudbo še mogoče dopolniti na podlagi sprotnih izkušenj mladih, ki se vselijo?

Vse bivalne enote so opremljene z osnovno opremo prav tako pa jim je na voljo tudi souporaba skupnih prostorov skupnosti: skupne kuhinje in jedilnice, co-working prostora, prostorov za druženje, sejne sobe in pralnice. Najemniki bodo lahko s pridom izkoriščali tudi prednost dobre lokacije – bližine centra mesta, v neposredni bližini pa je tudi možnost uporabe javnega prometa, izposoje koles in parkiranja na način parkiraj in se pelji ter car-sharing.

3. Glede na to, da gre za pilotni projekt, ali imate v načrtu kakšen nov enak projekt, kako kaže, da bodo takšne skupnosti postale stalna praksa za reševanje stanovanjskih razmer za mlade v Sloveniji?

Sklad podobnega projekta trenutno nima v načrtu. V tem mesecu smo sicer zaključili gradnjo nove soseske v Ljubljani, kjer bo na voljo 498 stanovanj, kjer bodo prav tako imeli prednost mladi in sicer mlade družine.

4. Katere so glavne prednosti za mlade, ki bivajo v stanovanjski skupnosti Gerbičeva v primerjavi s študentskim naseljem?

Najemniki Skupnosti za mlade imajo na voljo novo opremljene bivalne enote, ki nudijo zasebnost mladim, saj ima vsaka bivalna enota svojo mini kuhinjo, kopalnico ter bivalni del. Poleg bivalnih enot imajo mladi na voljo tudi souporabo skupnih prostorov, kjer jim je omogočeno druženje in sicer skupno kuhinjo, jedilnico, pralnico, sejno sobo, co-working prostor in prostoren zunanji atrij. Na objektu je prisoten tudi upravnik, ki nudi mladim vso podporo pri njihovem bivanju. Najemniki so lahko poleg najema postelje najeli tudi omejeno število parkirnih mest ob objektu. Poleg tega je Sklad 5 parkirnih mest in dve polnilnici namenil za električna vozila in jih oddal oddal najugodnejšemu ponudniku za t.i. car-sharing. V okviru objekta je tudi Medgeneracijski center, ki ga bo Sklad oddal v najem in kjer bo vsak posameznik lahko našel njemu sorodne vsebine tako v smeri izobraževanja kot tudi sprostitve in druženja.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani!

vezano na vaša vprašanja vam podajamo naslednje odgovore:

• S kakšnim namenom je Stanovanjski sklad RS kupil to zemljišče in zakaj v vseh teh letih na njem niste začeli z gradnjo stanovanj?

Odgovor: Zemljišče v Ivančni Gorici je bilo kupljeno v letu 2006 za namen gradnje stanovanj s prodajo na trgu za določene prednostne skupine. Stanovanjski sklad RS je ob sprejetju Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015 – 2025 (ReNSP15–25), od leta 2015 naprej poskušal aktivirati predmetno zemljišče, za namen gradnje javnih najemnih stanovanj za vse skupine prebivalstva, prednostno za mlade, mlade družine, družine ter starejšo populacijo. Tako je bila  izvedena urbanistična in arhitekturna preveritev lokacije za nov namen s poudarkom na optimizaciji podzemnega garažnega dela, prav tako je Sklad poskušal na Občini Ivančna Gorica izposlovati ugodnejše pogoje glede števila potrebnih parkirnih mest na stanovanjsko enoto in posledično racionalizacijo podzemnega dela, kar je bilo s strani občine večkrat zavrnjeno. Zato je Sklad poskušal izvesti projekt na način javno zasebnega partnerstva, ki bi omogočil realizacijo projekta brez sprememb prostorskega načrta in urbanističnih pogojev občine. Objavljena sta bila dva Javna poziva promotorjem za partnersko vključitev v projekt. Sklad bi na podlagi javno zasebnega partnerstva pridobil lastništvo na določenem deležu cenovno dostopnih stanovanj  za javni najemni trg, lastništvo nad preostalimi stanovanji bi pridobil zasebni partner. Na objavljena poziva ni bilo izkazanega nobenega interesa s strani zasebnih partnerjev, tako da realizacija projekta tudi na ta način ni bila možna.

V letu 2020 je Sklad ponovno poskušal  aktivirati projekt in izposlovati primerne pogoje za gradnjo javnih najemnih stanovanj, žal občina ni bila pripravljena za spremembo, ki bi omogočila realizacijo stroškovno primernih javnih najemnih stanovanj. Sočasno smo s strani Občine Ivančna Gorica prejeli pisno pobudo za umestitev družbotvornih vsebin in jasna stališča občine, da bodo šli v spremembo OPPN z namenom umestitve Medgeneracijskega centra, ki naj bi obsegal 150 postelj v domu za ostarele in 20 varovanih stanovanj. Ob tem bi ohranili največ 50 stanovanj za mlade in mlade družine. Glede na jasna izražena stališča občine, vezano za razvoj predmetne lokacije, je posledično celovit razvoj predmetne lokacije s strani Sklada onemogočen in se je SSRS odločil zemljišče prodati skladno z zakonodajo z vključeno opcijsko pravico za odkup stanovanj po vsakokratnih pozivih in programih Sklada namenjenih odkupu javnih najemnih stanovanj.

Kot že omenjeno, Stanovanjski sklad RS kljub številnim poskusom v preteklosti ni uspel aktivirati predmetnega zemljišča, zato je v luči bolj gospodarnega upravljanja premoženja soglašal s pobudo občine, hkrati pa si je zagotovil tudi predkupno pravico za nakup do 50 stanovanjskih enot za najem, na teh nepremičninah, po odkupnih cenah določenih v vsakokratnih javnih programih oziroma javnem pozivu Sklada.

• Kakšna zagotovili občine, da bo spremenila OPPN za namen gradnje DSO ste imeli? Samo ustna?

Odgovor je že podan pri prejšnjem vprašanju. Naj dodamo, da je Občina Ivančna gorica 7.9.2020 izdala tudi Sklep o ugotovitvi javnega interesa za prostorsko umestitev medgeneracijskega centa na območju »Novi center« v naselju Ivančna Gorica. Sklad je sklep objavil ob javni dražbi. Za več informacij o zavezah, vezanih na pobudo in sklep, se lahko obrnete na Občino Ivančna Gorica. Prilagamo tudi omenjeni sklep.

• Kako ste določili ceno, po kateri ste zemljišče prodali, saj je ta nekajkrat manjša od cene, po kateri zdaj Bonitete plus prodajajo zemljišče?

Odgovor: Cenilec je zemljišče ocenil na 638.000,00 EUR brez DDV, kar ustreza izklicni ceni na javni dražbi. Glavni razlog znižanja vrednosti je bil v predvideni spremembi namena uporabe iz večstanovanjske gradnje v gradnjo bivalnih objektov za starejše občane, mlade in mlade družine, kar načelno ne predstavlja proste komercialne dejavnosti. Izklicna cena na elektronski javni dražbi, št. 3-2020, je bila 779.000,00 EUR, skladno z veljavno cenitvijo, ki je upoštevala Odlok o zazidalnem načrtu I4/a ‘Novi center Ivančna Gorica’ (Uradni list RS, št. 62/2014) ter pobudo Občine Ivančna Gorica za spremembo OPPN Novi center. Prav tako nismo uradno seznanjeni, da bi družba Bonitete plus d.o.o. res prodajala zemljišča. O izgubi v danem primeru ni upravičeno govoriti, ker nam kupoprodajna pogodba z institutom predkupne pravice omogoča nakup 50 stanovanjskih enot za najem po naših odkupnih razpisnih cenah v javnih programih in pozivih skladno z veljavno zakonodajo, ki pa so bistveno nižje od tržnih.

Ob tem naj dodamo, da smo za potrebe povečanja št. najemnih stanovanj v bližnji jugovzhodni statistični regiji v Mestni občini Novo mesto konec leta 2020 pridobili od Mestne občine Novo mesto zemljišča za izgradnjo dodatnih 101 najemnih stanovanj v Podbrezniku in 30 oskrbovanih stanovanj v t.i. Enklavi, saj je bila tu ugotovljena potreba po stanovanjih po PROSO in je bil za sodelovanje in podporo projektu izražen tudi interes lokalne skupnosti.

• Kakšen je vaš komentar ob tem, da občina OPPN-ja očitno nima namena spreminjati in zemljišče ostaja namenjeno gradnji stanovanj?

Odgovor: Nismo seznanjeni, da bi Občina Ivančna Gorica spremenila namene, ki jih je navedla v svoji takratni pobudi in sklepu, ki nam ga je poslala in smo ga takrat tudi javno objavili ob besedilu elektronske javne dražbe na spletni strani sklada, kot je želela občina, ko nas je obvestila, da je občinski svet Občine Ivančna Gorica sprejel sklep o ugotovitvi javnega interesa za umestitev medgeneracijskega centra na območju Novi center v naselju Ivančna Gorica. Za več informacij o zavezah, vezanih na pobudo, sklep in namene, se lahko obrnete na občino Ivančna Gorica.

Sklep o ugotovitvi javnega interesa za umestitev medgneracijskega centra na območju Novi center v naselju Ivančna Gorica

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

vezano na vaša vprašanja prejeta 4.10.2021 vam posredujemo zaprošene odgovore:

1.Lokacija Novo Brdo Ljubljana

Ime projekta: Novo Brdo, Ljubljana – funkcionalna enota E2

Lokacija: Ljubljana

Izvajalec gradbenih del: Gorenjska gradbena družba d.d. Kranj s partnerjema Kolektor Koling d.o.o., Idrija in GP Krk d.d., Krk Hrvaška

Pogodbena vrednost gradbenih del: 35.667.892,86 EUR (brez DDV) oziroma 39.138.505,63 EUR (z DDV)

Viri financiranja: lastna sredstva in sredstva posojila pri CEB banki (Council of Europe Development Bank)

Začetek gradnje: september 2019

Predviden zaključek gradnje: predvidoma november 2021 (pridobitev uporabnega dovoljenja)

Ime projekta: Novo Brdo, Ljubljana – funkcionalna enota E3

Lokacija: Ljubljana

Izvajalec gradbenih del: CGP d.d. Novo mesto s partnerjem SGP Graditelj d.d. Kamnik

Pogodbena vrednost gradbenih del: 21.290.965,01 EUR (brez DDV) oziroma 23.322.123,07 EUR (z DDV)

Viri financiranja: lastna sredstva in sredstva posojila pri CEB banki (Council of Europe Development Bank)

Začetek gradnje: september 2019

Predviden zaključek gradnje: predvidoma november 2021 (pridobitev uporabnega dovoljenja)

Skupna investicijska vrednost* projektov Novo Brdo (funkcionalni enoti E2 in E3) je v investicijskem programu ocenjena na  86,92 mio EUR z DDV.

Predvidena skupna vrednost opravljenih gradbenih del v letu 2021: cca 21  mio EUR z DDV

Kratek opis projekta E2 in E3 Novo Brdo

https://ssrs.si/projekti/novo-brdo/predstavitev/

2. Lokacija Pod Pekrsko gorco, Maribor

Ime projekta: Pod Pekrsko gorco, Maribor – Faza 0 in Faza 1

Lokacija: Maribor

Izvajalec gradbenih del: Pomgrad d.d. Murska Sobota s pogodbenimi partnerji Gitri d.o.o. Ljubljana, GH Holding d.o.o. Ljubljana in VG5 d.o.o. Ljubljana

Pogodbena vrednost gradbenih del: 23.913.902,78 EUR (brez DDV) oziroma 26.456.039,05 EUR (z DDV)

Predvidena vrednost opravljenih gradbenih del v letu 2021:

Viri financiranja: lastna sredstva in sredstva posojila pri CEB banki (Council of Europe Development Bank)

Začetek gradnje: februar 2020

Predviden zaključek gradnje: predvidoma februar 2022 (pridobitev uporabnega dovoljenja), možna podaljšanja po Covid-19 zakonodaji

Ime projekta: Pod Pekrsko gorco, Maribor – Faza 2

Lokacija: Maribor

Izvajalec gradbenih del: Pomgrad d.d. Murska Sobota s pogodbenimi partnerji Gitri d.o.o. Ljubljana, GH Holding d.o.o. Ljubljana in VG5 d.o.o. Ljubljana

Vrednost projekta:

Pogodbena vrednost gradbenih del: 19.695.597,24 EUR (brez DDV) oziroma 21.621.088,07 EUR (z DDV)

Predvidena vrednost opravljenih gradbenih del v letu 2021:

Viri financiranja: lastna sredstva in predvidoma delno financiranje s strani banke

Začetek gradnje: september 2020

Predviden zaključek gradnje: predvidoma marec 2022 (pridobitev uporabnega dovoljenja), možna podaljšanja po Covid-19 zakonodaji

Skupna investicijska vrednost* projektov Pod Pekrsko gorco (faza 0, faza 1 in faza 2) je  v investicijskih programih ocenjena na 63,92 mio EUR z DDV.

Predvidena skupna vrednost opravljenih gradbenih del v letu 2021: cca 23 mio EUR z DDV

Kratek opis projekta Pod Pekrsko gorco, Maribor:

https://ssrs.si/projekti/maribor/predstavitev-soseske/

3. Lokacija Dolgi most, Ljubljana

Ime projekta: Dolgi most, Ljubljana

Lokacija: Ljubljana

Izvajalec gradbenih del: TGH d.o.o. Črnomelj (na način »projektiranje in gradnja«)

Vrednost projekta: ocenjena investicijska vrednost* je 7,74 mio EUR z DDV

Pogodbena vrednost gradbenih del: 4.480.000,00 EUR (brez DDV) oziroma 4.905.600,00 EUR (z DDV)

Predvidena vrednost opravljenih gradbenih del v letu 2021: cca 1,7 mio EUR z DDV

Viri financiranja: lastna sredstva in predvidoma delno financiranje s strani banke

Začetek gradnje: julij 2021

Predviden zaključek gradnje: predvidoma oktober  2022 (pridobitev uporabnega dovoljenja)

Kratek opis projekta:

https://ssrs.si/projekti/ljubljana-dolgi-most/predstavitev-projekta/

*Ocenjena investicijska vrednost upošteva stroške: zemljišča, komunalne in prometne ureditve (komunalnega prispevka), predhodnih preiskav in zahtev po prostorskih aktih, projektiranja, nadzora in drugih inženirskih storitev, izvedbe GOI del, rezervacij za izboljšave, opreme vključno z nepredvidenimi deli ter stroške financiranja, kot to zahteva veljavna zakonodaja oz. bančna metodologija za izračun investicij.

Načrtovani večji projekti po letu 2021:  Do leta 2025 ima Sklad v sklopu lastnih investicij namen zgraditi še 678 javnih najemnih stanovanj (od tega 28 oskrbovanih stanovanj za starejše) na različnih lokacijah v Sloveniji (Koper, Novo mesto, Jesenice, Kranj, Lukovica, Nova Gorica, Lendava in Ljubljana). Prav tako Sklad pripravlja investicije  na daljši rok za pridobitev 1171  javnih najemnih stanovanj (od tega 90 oskrbovanih stanovanj za starejše) na različnih lokacijah po Sloveniji (Ljubljana, Novo mesto, Maribor, Kranj) sukcesivno  z začetkom gradnje od leta 2025.

Razvoj investicij v naslednjih letih  je odvisen  od zagotovitve sistemskega vira financiranja, višjega obsega zadolževanja ter izvedbe ostalih ukrepov na strani države.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

vezano na vprašanja, ki smo jih prejeli 4.10.2021 vam posredujemo naslednja odgovora:

1. Ali drži ta informacija, ki jo je soboški župan Aleksander Jevšek delil z javnostjo na seji mestnega sveta? Torej, da bo stanovanjski sklad odkupil 72 stanovanj od investitorja novega objekta, družbe Imo-Real. Gre za družbo, od katere je sklad že odkupil 27 stanovanj v Kocljevi ulici.

Stanovanjski sklad RS do današnjega dne take ponudbe na Javni poziv za nakup stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj v letih 2021 in 2022 (še) ni prejel.

1. Nadaljnje me zanima, kakšno je zanimanje za oddajo prej omenjenih stanovanj v Kocljevi ulici? Koliko stanovanj je še na voljo?

Stanovanjski sklad RS, javni sklad, je dne 3.9.2021 preko javnega razpisa za najem na lokaciji Murska Sobota, Kocljeva 18 ponudil 27 najemnih stanovanj s pripadajočimi shrambami in parkirnimi mesti v kleti objekta.  V  prvem krogu izbora je bilo oddanih 13 stanovanj. Za oddajo je na voljo še 14 stanovanj. Nov krog zbiranja prijav se je pričel 1.10.2021 in traja do 20.10.2021, izbor pa bo potekal 28.10.2021. Vse zainteresirane vabimo, da si  proste enote pogledajo na http://www.najem.stanovanjskisklad-rs.si/ in v primeru interesa oddajo vlogo.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Pozdravljeni,

vezano na vaša vprašanja, vam podajamo naslednje odgovore:

• Kolikšno je zanimanje za stanovanja na Kocljevi ulici?

Stanovanjski sklad RS, javni sklad, je dne 3.9.2021 preko javnega razpisa za najem na lokaciji Murska Sobota, Kocljeva 18 ponudil 27 najemnih stanovanj s pripadajočimi shrambami in parkirnimi mesti v kleti objekta.

V prvem krogu zbiranja prijav smo prejeli kar 19 vlog, od tega 5 prosilcev ni izpolnilo vseh razpisnih pogojev in se njihova vloga ni obravnavala v izboru.

• Koliko stanovanj je že oddanih v najem stanovalcem?

V prvem krogu je bilo oddanih 13 stanovanj. Zbiranje novih prijav poteka od 1.10.2021 in traja do 20.10.2021, izbor novih najemnikov pa bo 28.10.2021. Vse zainteresirane vabimo, da si proste enote pogledajo na http://www.najem.stanovanjskisklad-rs.si/ in v primeru interesa oddajo vlogo.

• Za katere velikosti stanovanj se najemniki najbolj odločajo? Ali opažate, da na izbiro stanovanja vpliva predvsem cena?

Oddanih je bilo 7 dvosobnih, 2 trosobni in 4 štirisobne stanovanjske enote.

Menimo, da cena ne vpliva na odločitev za najem, saj je za najem preko Stanovanjskega sklada RS možno pridobiti subvencijo, ki jo na podlagi vloge prosilca določi CSD.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Pozdravljeni,

vezano na vaša vprašanja, vam podajamo naslednje odgovore:

1. Kdo je kupec zemljišča in kakšna je bila cena (brez DDV ali z DDV)?

Zemljišče je kupila družba Bonitete plus, d. o. o., Tomačevska cesta 1b, Ljubljana. Po izvedeni elektronski javni dražbi je bila končna cena 781.600,00 EUR z vključenim 22 % DDV.

2. Kdo sta bila dražitelja?

Dražitelja sta bili družbi Bonitete plus, d. o. o., Tomačevska cesta 1b, Ljubljana in Kajuko, d. o. o., Tbilisijska ulica 57 b, Ljubljana.

3. Sklad je januarja 2006 odkupil zemljišča v občini Ivančna Gorica za 1.658.664 evrov, v zalogah ste ga vrednotili na slab milijon evrov. Zakaj je bila izklicna cena in nato končna cena bistveno nižja?

Izklicna cena na elektronski javni dražbi, št. 3-2020 je bila 779.000,00 EUR, skladno z veljavno cenitvijo, ki je upoštevala Odlok o zazidalnem načrtu I4/a ‘Novi center Ivančna Gorica’ (Uradni list RS, št. 62/2014) ter pobudo Občine Ivančna Gorica za spremembo OPPN Novi center. Glavni razlog znižanja vrednosti je bil v predvideni spremembi namena uporabe iz večstanovanjske gradnje v gradnjo bivalnih objektov za starejše občane, mlade in mlade družine kar načelno ne predstavlja proste komercialne dejavnosti.

4.Novi lastniki prodajajo zemljišče za 3,97 milijona evrov. Zdi se, da je bil sklad pri poslu oškodovan. Vaš komentar?

Stanovanjski sklad RS je že v preteklosti na različne načine poskušal aktivirati predmetno zemljišče (bolj podrobno odgovorjeno pri naslednjih vprašanjih), a žal brez uspeha. Na ta način je Sklad zadeve vendarle premaknil, hkrati pa si zagotovil tudi predkupno pravico za nakup do 50 stanovanjskih enot za najem, na teh nepremičninah, po odkupnih cenah določenih v vsakokratnih javnih programih oziroma javnem pozivu Sklada.

5. Na kakšno vrednost je cenilec ocenil zemljišče? Ali lahko pošljete cenitev?

Cenilec je zemljišče ocenil na 638.000,00 EUR brez DDV, kar ustreza izklicni ceni na javni dražbi. Pridobljeno cenitev vam posredujemo.

6. Po občinskih prostorskih načrtih je bilo zemljišče ob prodaji namenjeno stanovanjski gradnji. V razpisu je zapisano, da naj bi občina izvedla postopke spremembe OPPN z namenom, da v to območje poleg stanovanjske gradnje umesti tudi dom za starejše in oskrbovana stanovanja in stanovanja za mlade. Prosim vas za dopis občine.

Zemljišče v Ivančni Gorici je bilo kupljeno v letu 2006 za namen gradnje stanovanj s prodajo na trgu za določene prednostne skupine. Stanovanjski sklad RS je ob sprejetju Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015 – 2025 (ReNSP15–25), od leta 2015 naprej poskušal aktivirati predmetno zemljišče, za namen gradnje javnih najemnih stanovanj za vse skupine prebivalstva, prednostno za mlade, mlade družine, družine ter starejšo populacijo. Tako je bila  izvedena urbanistična in arhitekturna preveritev lokacije za nov namen s poudarkom na optimizaciji podzemnega garažnega dela, prav tako je Sklad poskušal na Občini Ivančna Gorica izposlovati ugodnejše pogoje glede števila potrebnih parkirnih mest na stanovanjsko enoto in posledično racionalizacijo podzemnega dela, kar je bilo s strani občine večkrat zavrnjeno. Zato je Sklad poskušal izvesti projekt na način javno zasebnega partnerstva, ki bi omogočil realizacijo projekta brez sprememb prostorskega načrta in urbanističnih pogojev občine. Objavljena sta bila dva Javna poziva promotorjem za partnersko vključitev v projekt. Sklad bi na podlagi javno zasebnega partnerstva pridobil lastništvo na določenem deležu cenovno dostopnih stanovanj  za javni najemni trg, lastništvo nad preostalimi stanovanji bi pridobil zasebni partner. Na objavljena poziva ni bilo izkazanega nobenega interesa s strani zasebnih partnerjev tako, da realizacija projekta tudi na ta način ni bila možna.

V letu 2020 je Sklad ponovno poskušal  aktivirati projekt in izposlovati primerne pogoje za gradnjo javnih najemnih stanovanj, žal občina ni bila pripravljena za spremembo, ki bi omogočila realizacijo stroškovno primernih javnih najemnih stanovanj. Sočasno smo s strani Občine Ivančna Gorica prejeli pobudo (dopis prilagamo) za umestitev družbotvornih vsebin in jasna stališča občine, da bodo šli v spremembo OPPN z namenom umestitve Medgeneracijskega centra, ki naj bi obsegal 150 postelj v domu za ostarele in 20 varovanih stanovanj. Ob tem bi ohranili največ 50 stanovanj za mlade in mlade družine. Glede na jasna izražena stališča občine vezano za razvoj predmetne lokacije je posledično celovit razvoj predmetne lokacije s strani Sklada onemogočen in se je SSRS odločil zemljišče prodati skladno z zakonodajo z vključeno opcijsko pravico za odkup stanovanj po vsakokratnih pozivih in programih Sklada namenjenih odkupu javnih najemnih stanovanj.

7. Zakaj je po vaši oceni zgolj ta dopis občine dovolj, da se zemljišče vrednoti, da so njegov namen oskrbovana stanovanja in ne stanovanjska gradnja, kot je v OPPN in kar bi prineslo višjo ceno skladu?

Kot že omenjeno, Stanovanjski sklad RS kljub številnim poskusom v preteklosti ni uspel aktivirati predmetnega zemljišča, zato je v luči bolj gospodarnega upravljanja premoženja soglašal s pobudo občine, hkrati pa si je zagotovil tudi predkupno pravico za nakup do 50 stanovanjskih enot za najem, na teh nepremičninah, po odkupnih cenah določenih v vsakokratnih javnih programih oziroma javnem pozivu Sklada.

8. Ali je minister Vizjak kadar koli pri SSRS posredoval glede tega zemljišča?

Glede prodaje tega zemljišča ni bilo nobenih posredovanj.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Pozdravljeni,

vezano na vaša vprašanja, vam podajamo naslednje odgovore na temo nenaseljenih stanovanj v Sloveniji:

1. Kdaj načrtujete zagon državne najemniške službe in v kateri fazi oblikovanja je trenutno najemniška služba?

Zakon o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 90/21, SZ-1E), ki je stopil v veljavo 19.6.2021 je SZ-1 (iz leta 2003 s spremembami) vsebinsko dopolnil. Pomembna novost je, da je v 148. členu SZ-1 po novem skoraj šest let po uveljavitvi ReNSP15-25, ki je napovedala instrument javne službe za najemniško upravljanje (JSNU), med nalogami Stanovanjskega sklada RS vključena tudi nova naloga, in sicer da izvaja javni najem stanovanj. SZ-1E je z novimi členi 148.a do 148.f določil okvire tega instrumenta ter v 49. členu določil, da Sklad začne izvajati javni najem stanovanj iz novega 148.a člena SZ-1E 1. januarja 2022. Nadalje je v 50. členu SZ-1E določeno, da mora biti Uredba o izvajanju JSNU (tako kot določajo členi 148.a, 148.c in 148.d) izdana v šestih mesecih od uveljavitve SZ-1E, kar pomeni, do 19.12.2021. Sklad je do uveljavitve SZ-1E izvajal analitične in osnovne pripravljalne aktivnosti za JSNU, saj zakonskih okvirov še ni bilo vzpostavljenih.

Po sprejetju novele stanovanjskega zakona je Stanovanjski sklad RS s svojimi predlogi tvorno sodeloval v postopku priprave in sprejema Uredbe o JNSU, ki ga vodi Ministrstvo za okolje in prostor, dejstvo pa je, da bo samo dokončanje priprav za objavo javnega razpisa za najemodajalce in podnajemnike, razvoj in priprava informacijske in operativne podpore  postopkov obdelav po SZ-1 in ZUP ter pričetek izvajanja JSNU odvisen od tega kdaj bo predmetna Uredba sprejeta in kakšna ob njena vsebina ter od tega koliko novih zaposlitev za ta namen in kolikšna finančna sredstva ter zlasti kdaj bo Stanovanjski sklad RS dejansko pridobil od države. Na samo oblikovanje vsebin in izvajanje JSNU pa seveda vplivajo tudi spremembe SZ-1E, vezane na neprofitno najemnino in lokacijski faktor. Uredba, ki po SZ-1E ureja to področje, je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 153/2021 dne 24.9.2021.

2. Kdo o vodil najemniško službo? Bo ta domena Stanovanjskega slada ali Ministrstva za okolje?

Skladno s SZ-1E bo javni najem stanovanj izvajal Stanovanjski sklad RS, ki spada v resor Ministrstva za okolje in prostor, ki mora predlagati tudi obseg stroškov za izvajanje JSNU v državnem proračunu, kot to določa 148.f člen SZ-1. Natančnejša merila za izvajanje JSNU in podrobnejši način najemanja stanovanj na trgu predpiše Vlada RS.

3. Na spletni strani Stanovanjskega sklada sem zasledil podatek, da je v Sloveniji po oceni iz Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025 (ReNSP15-25) približno 20 odstotkov stanovanjskega fonda nenaseljenega. Gre pri tej oceni za stanovanja, ki so v lasti državljanov ali zgolj za stanovanja, ki jih ima v lasti stanovanjski sklad?

Stanovanjski sklad RS ni pristojen voditi evidence o nenaseljenosti stanovanjskega fonda v Sloveniji, zato predlagamo, da se obrnete na Ministrstvo pristojno za stanovanjske zadeve. Število praznih stanovanj Stanovanjskega sklada RS je za stroškovni najem razvidno na spletni povezavi https://ssrs.si/oddaja/razpis-za-oddajo-stanovanj-v-najem/, za neprofitni najem pa so oddana vsa za najem primerna stanovanja v razpolagalno pravico občinam in javnim stanovanjskim skladom, ki jih oddajajo po SZ-1 svojim občanom. Na povezavi http://www.skupnost-za-mlade-gerbiceva.ssrs.si/ so razvidne razpoložljive postelje v bivalnih enotah za mlade ter na povezavi https://ssrs.si/oddaja/najem-za-mlade/ postelje v stanovanjih za mlade po posebnem javnem razpisu.

4. V zvezi z oceno o nenaseljenih stanovanjih me zanima še, ali gre tukaj za uporabne površine ali pa so v oceno vključena tudi stanovanja, ki potrebujejo še prenovo? Je dejansko petina uporabnih stanovanj v Sloveniji nenaseljenih? So v to vključene tudi hiše?

Stanovanjski sklad RS ni pristojen voditi evidence o nenaseljenosti stanovanjskega fonda v Sloveniji, zato predlagamo, da se obrnete na Ministrstvo pristojno za stanovanjske zadeve. Stanovanjski sklad RS redno in sprotno vzdržuje svoja stanovanja, ki jih oddaja v najem skladno z veljavno zakonodajo šele ko so primerna za oddajo.

5. Kaj s glavni razlogi, da stanovanja v Sloveniji ostajajo prazna in kje po državi je največ nenaseljenih nepremičnin?

Stanovanjski sklad RS ni pristojen voditi evidence o nenaseljenosti stanovanjskega fonda v Sloveniji, zato predlagamo, da se obrnete na Ministrstvo pristojno za stanovanjske zadeve.

6. Kakšna je stališče Stanovanjskega sklada glede uvedbe davka na nepremičnine? Bi uvedba tega pozitivno vplivala na stanovanjsko problematiko? Bi po vašem mnenju lahko spodbudila prodajo nepremičnin in posledično zapolnila trenutno prazna stanovanja?

Glede na trenutne razmere na nepremičninskem trgu menimo, da je dejstvo, ali in kako bi, oziroma če sploh bi uvedba davka na nepremičnine vplivala na stanovanjsko problematiko v Sloveniji, odvisno od tega, kakšna bi bila stopnja davka, kdo bi bil prejemnik sredstev iz davka, koliko bi bilo zbranih sredstev, ali bi bila poraba namensko omejena, kakšni bi bili kontrolni mehanizmi, katere nepremičnine ali subjekti bi bili izvzeti iz obdavčitve z davkom na nepremičnine (zakonske oprostitve) ter drugih spremljajočih dejstev kot npr. kdaj  bi bil davek uveljavljen.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Pozdravljeni,

Vezano na vaše vprašanje o izgradnji javnih najemnih stanovanj od začetka leta 2014 do konca leta 2021, vam posredujemo naslednje podatke:

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Pozdravljeni,

Vezano na vaša vprašanja, vam podajamo naslednje odgovore glede najemnikov v neprofitnih stanovanjih:

Ali ste od začetka epidemije zaznali povečanje števila najemnikov, ki niso mogli več plačevati najemnin? Če da, koliko najemnikov ni zmoglo več plačevati najemnine?

Stanovanjski sklad RS v zadnjih dveh letih ni zaznal  pretiranega povečanja števila najemnikov, ki ne bi bili sposobni plačevati najemnine. Število najemnikov stroškovnih stanovanj, ki so se v letu 2020 na Stanovanjski sklad RS obrnili s prošnjo po obročnem odplačevanju dolga je bilo 50, kar je primerljivo z letom 2019 ter 12 najemnikov neprofitnih stanovanj v letu 2020 in 19 najemnikov v letu 2021.

Kakšni so bili vaši postopki, ko nekdo ni zmogel več plačevati najemnine, oziroma, kako rešujete situacije, ko najemnik ne zmore več plačevati najemnine? Kakšne možnosti za pomoč nima najemnik in kakšne vi?

V primeru, da najemnik ne plačuje najemnine, sprožimo postopke opominjanja in vložimo predlog za izvršbo. V primeru, da se najemnik zaradi nezmožnosti plačevanja obrne na sklad, mu omogočimo obročno

odplačilo dolga ter ga napotimo, da pridobi subvencije, ki so namenjene za pomoč pri plačevanju najemnin. Najemnik lahko zaprosi tudi za izredne denarne pomoči pri pristojnih CSD-jih, v nekaterih izjemnih situacijah, se najemniki obrnejo za pomoč na humanitarna društva.

Kakšni so postopki, ko najemnik ne plačuje tekočih stroškov?

V primeru, da najemnik ne plačuje tekočih stroškov, so stroški predmet izterjave. Za stroške, pri katerih lahko dobavitelji uveljavljajo subsidiarno odgovornost, lastnik poravna stroške najemnika, od katerih z regresnimi zahtevki zahteva povračilo.

Koliko najemnikov se je moralo od začetka epidemije pa do danes morda izseliti zaradi neplačevanja najemnine? Kako se nato ureja njihova stanovanjska problematika, kakšne so njihove možnosti za pomoč?

V letu 2020 smo imeli 6 deložacij (1 stroškovni najem, 5 neprofitni najem) ter v letu 2021 7 deložacij (2 stroškovni najem, 5 neprofitni najem). Želeli bi poudariti, da je šlo v večini primerov za dalj časa trajajoče kršitve in niso posledica epidemije. V letu 2020 je dodatno 5 najemnikov neprofitnih stanovanj po sodbi na odpoved najemne pogodbe stanovanje predalo prostovoljno, pred razpisano deložacijo ter ena oseba v letu 2021.

Stanovanjski sklad RS nima pristojnosti in predvidenih finančnih sredstev za reševanje socialnih in finančnih stisk najemnikov, zato jih napotuje na pristojne institucije (Centre za socialno delo, humanitarne

organizacije ipd. ), kamor se lahko obrnejo po pomoč. Prav tako ob razpisani deložaciji obvesti pristojni Center za socialno delo z zaprosilom da, v kolikor primera ne poznajo, kontaktirajo najemnika in v okviru svojih pristojnosti poiščejo ustrezno rešitev.

Kdaj je bil nazadnje izvršen nadzor nad prihodki najemnikov oziroma, na kakšne načine in kako pogosto preverjate upravičenost najemnikov za neprofitna stanovanja?

Stanovanjski sklad RS oddaja stanovanja v neprofitni najem preko dodelitve razpolagalne pravice v sodelovanju z občinami in občinskimi stanovanjskimi skladi. Občine in občinski stanovanjski skladi nato izvajajo javne razpise skladno s SZ-1 in podzakonskimi predpisi ter preverjajo upravičenost najemnikov za neprofitna najemna stanovanja. Z najemniki izbranimi z njihove strani se sklene najemna pogodba. Stanovanjski sklad RS ne preverja prihodkov najemnikov.

Kakšni so postopki v primeru, če je najemnik neupravičeno v neprofitnem stanovanju oziroma ima previsoke prihodke glede na cenzus? 

Stanovanjski sklad RS postopa skladno z 90. členom SZ-1. Najemodajalec neprofitnega stanovanja je dolžan vsakih pet let od najemnika, razen najemnika-bivšega imetnika stanovanjske pravice, zahtevati, da predloži dokazila o izpolnjevanju splošnih pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja, ki jih opredeljuje pravilnik iz petega odstavka 87. člena SZ-1. Če najemnik ni več upravičen do neprofitnega stanovanja, se določila najemne pogodbe, ki urejajo višino najemnine, spremenijo po postopku, ki ga določa pravilnik, ki ga izda minister, in se najemnina določi v višini tržne najemnine. Preveritve Sklad izvaja glede na potek 5 letnega obdobja. Če se socialno stanje najemnika, ki plačuje tržno najemnino za stanovanje po prejšnjem odstavku spremeni, lahko najemnik zahteva preveritev svojega socialnega stanja in ponovno spremembo tržne najemnine v neprofitno najemnino.

Koliko neprofitnih stanovanj v vašem upravljanju ste v zadnjih letih spremenili v tržna stanovanja? In tudi, zakaj, če je povpraševanje po neprofitnih stanovanjih večje od ponudbe?

V letu 2020 je Stanovanjski sklad RS iz fonda neprofitnih najemnih stanovanj v fond stroškovnih najemnih stanovanj prenesel 7 stanovanj, v letu 2021 pa 6 stanovanj. Dodatno bi želeli poudariti, da Stanovanjski sklad RS v primeru izpraznitve neprofitnega stanovanja na podlagi prejetih prošenj o zamenjavi najprej te naredi med lastnimi najemniki, če le-teh ni, praviloma ponudi razpolagalno pravico občini, v kateri se nahaja razpoložljivo stanovanje in če občina potreb po neprofitnih najemnih stanovanjih nima, stanovanje prenese v fond stroškovnih najemnih stanovanj.

Koliko neprofitnih stanovanj sicer ocenjujete, da bi moralo biti na vašem območju, da bi zadostili povpraševanju?

Resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025 (ReNSP 15-25) predstavlja integralni dokument aktivne stanovanjske politike, s katero država prispeva k doseganju ciljev, zastavljenih v svojih razvojnih, prostorskih in socialnih programih, ki urejajo razmere na stanovanjskem področju z namenom zagotavljanja kakovostnega bivanja za vse populacije ljudi. Vloga glavnega izvajalca nacionalne stanovanjske politike je bila dodeljena Stanovanjskemu skladu RS. Glede na navedeno je Stanovanjski sklad RS zadolžen za celotno območje Republike Slovenije. Na osnovi izvedene Ankete SSRS 2020/2021 primanjkuje na nivoju Republike Slovenije 9.668 javnih najemnih stanovanj.

Če se na vašem področju obeta gradnja novih neprofitnih stanovanj, koliko, kdaj, kje?

Za izvajane stanovanjske politike in zaradi sodelovanja z občinami pri pridobivanju novih stanovanjskih enot je Stanovanjski sklad RS sprejel Program sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj v letih 2021 in 2022. Ker je bil Program sprejet v mesecu juniju 2021, Stanovanjski sklad RS še nima novih vlog s strani lokalnih skupnosti.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS