Novinarski vprašanji:

zanima me, zakaj je šel Stanovanjski sklad v tožbo zoper stanovalce soseske Brdo, ki so vnovčili bančno garancijo zaradi napak na objektih in zakaj ste se odločili za dvig neprofitnih najemnin?

Odgovor na novinarski vprašanji:

Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad se je za tožbo zoper etažne lastnike v soseski Zeleni gaj na Brdu v Ljubljani funkcionalna enota F5.1 in upravnika objektov odločil, ker so etažni lastniki preko upravnika unovčili bančno garancijo za odpravo skritih napak v garancijski dobi v celotnem znesku garancije, za kar po mnenju Sklada nimajo ustrezne podlage.

Iz drugega vprašanja ni razvidno na katere odločitve sklada se nanaša in zakaj bi se sklad odločal o dvigu neprofitne najemnine, ki je zakonsko določena. Za spremembo stanovanjskega zakona in ureditve neprofitnih najemnin oz. uvedbo stroškovne najemnine je zadolženo in pristojno Ministrstvo za okolje in prostor RS.

Lep pozdrav,

Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad

Novinarsko vprašanje:

Spoštovani, pripravljam članek o načrtovanju nove stanovanjske soseske v naselju Podlehnik in vas prosim za pomoč. Za odgovore vljudno prosim, če je seveda mogoče, do petka, 6. aprila. Hvala.

1. Nedavno (lani?) ste na vašem skladu izvedli anketo o tem, koliko stanovanj v naši državi primanjkuje. Prosim za kratko razlago, kako ste anketo izvedli, kdo jo je izpolnjeval, po kakšnih kriterijih so številno manjkajočih stanovanj ocenili, kakšen je bil odziv na anketo.

2. Prosim za rezultate te ankete po posameznih občinah.

3. Občina Podlehnik naj bi se z vašim skladom dogovarjala za gradnjo stanovanjske soseske v naselju Podlehnik. Na kakšen način bi vaš sklad pri tem lahko sodeloval, v kolikšnem deležu sofinanciral gradnjo?

4. Kdaj bi (po najbolj optimističnem scenariju) v Podlehniku lahko pričeli z gradnjo, od česa je to odvisno?

5. Bi v Podlehniku gradili neprofitna najemniška stanovanja ali stanovanja za odkup (ali oboje)?

6. Ali je mogoče vsaj približno oceniti, koliko bi znašali najemnina ali cena stanovanj v Podlehniku (od do, na kvadratni meter)? Kakšne so najemnine in cene vaših stanovanj po Sloveniji (od do, na kvadratni meter)?

7. Koliko neprofitnih stanovanj ima trenutno vaš sklad, koliko od tega jih je zasedenih?

8. Je te podatke mogoče dobiti tudi po posameznih občinah (zanima me predvsem Spodnje Podravje)?

9. Koliko stanovanj za odkup trenutno ponuja vaš sklad in v katerih občinah?

10. Kolikšno je zanimanje za stanovanja vašega sklada po vsej državi – tako za najem kot za nakup?

Odgovor na novinarsko vprašanje:

Spoštovani, glede vaših vprašanj vam podajamo naslednje odgovore:

Anketa je dostopna na povezavi: https://ssrs.si/novice/anketa-ssrs-2016-2017/    Vsebuje vse zaprošene podatke.

Podatki so bili evidentirani in obdelani po regijah in vrstah občin.

Občina Podlehnik je v marcu 2018 na SSRS predstavila načrtovano urbanistično gradnjo v občini Podlehnik. Stanovanjski sklad RS (SSRS) je predstavil programe, ki so trenutno odprti, in sicer:

–              Program sofinanciranja zagotavljanja JNS v letih 2016 do 2020

–              Program sofinanciranja zagotavljanja stanovanjskih enot za starejše v letih 2017 do 2020 in

–              Javni poziv za nakup stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj

Vsi so na voljo na spletni strani www.localhost/SSRS skupaj z relevantnimi dokumenti.

SSRS do tega trenutka še ni prejel nobene vloge s strani Občine Podlehnik na nobeno od zgornjih možnosti. Glede vprašanj 4, 5, 6 prosimo, da se obrnete na Občino Podlehnik, saj s podatki ne razpolagamo.

SSRS svoja neprofitna najemna stanovanja po Sloveniji oddaja po neprofitni najemnini, ki je določena skladno s SZ-1 in podzakonskimi predpisi dostopnimi na PISRS. Za njegova stanovanja v stroškovnem najemu so sklepi o določitvi najemnine na voljo na povezavi http://www.najem.stanovanjskisklad-rs.si/ skupaj z drugo dokumentacijo.

SSRS je imel na dan 31. 12. 2017 v lasti 3.097 najemnih neprofitnih stanovanj, od tega 2 bivalni enoti v samskem domu v Ljubljani in 53 oskrbovanih stanovanj v Tolminu in Kobaridu. Stanovanja so razporejena po celotni Sloveniji, in sicer v 118 občinah oziroma v 12 regijah. Poleg tega ima še najemni stanovanjski fond v brezplačni uporabi Sklada, ki obsega na stanje 31. 12. 2017 skupno 121 stanovanj, in sicer 41 stanovanj Stanovanjske komisije Vlade RS, 9 stanovanj  Ministrstva za notranje zadeve in 71 stanovanj Ministrstva za obrambo. Stanovanja so lokacijsko razpršena po celotnem območju Republike Slovenije. Skupno število najemnih stanovanj se je v letu 2017 povečalo za 150 enot, in sicer iz 468 na 618 najemnih stanovanj. Za neprofitni najem stanovanj je interes zelo obsežno in imamo stanovanja oddana ves čas, ko niso v obnovi, postopkih za oddajo ali renoviranju. Podatki o oddajanju stanovanj v strokovnem najemu  in stanovanj za mlade so razvidni na povezavi http://www.najem.stanovanjskisklad-rs.si/ – poročila o vsakokratnih izborih in  povezavi https://ssrs.si/oddaja/najem-za-mlade/aktualno/ .

SSRS ne vodi podatke o neprofitnih najemnih stanovanjih po posameznih občinah in drugih subjektih, saj za to ni pristojen, prav  tako ne razpolaga s temi podatki.

SSRS odkupuje stanovanja po Javnem poziv za nakup stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj, ki je dostopen na spletni povezavi https://ssrs.si/razpisi/odprti-javni-pozivi-in-razpisi/javni-poziv-za-nakup-stanovanj/

Okvirne cene in način določanja cen v odnosu do prejetih ponudb so  opredeljeni v javnem pozivu. SSRS od 31.12.2017 dalje ne prodaja več stanovanj preko javnih razpisov za prodajo novih stanovanj, saj se posveča oddaji v najem. Svoje poslovno nepotrebne nepremičnine prodaja preko javnih e-dražb, ki so na voljo na spletni povezavi  https://ssrs.si/javne-drazbe/ . Seznam razpoložljivih nepremičnin za prodajo  sprotno posodabljamo in je javno na voljo na omenjeni povezavi.

Lepo vas pozdravljamo,

Stanovanjski sklad RS

Stanovanjski sklad namerava 350 do 400 stanovanj zgraditi na območju med Šarhovo in Kamenškovo ulico.
Ali ste že pridobili gradbeno dovoljenje? Se morda kje zatika? Kdaj se bodo začela graditi stanovanja in kdaj je predvidena vselitev?

SSRS načrtuje na območju OPPN med Kamenškovo in Šarhovo zgraditi Stanovanjsko sosesko Pod Pekrsko gorco s 370 stanovanji  v dveh etapah. V prvi etapi je predvidenih 210 stanovanj, v drugi pa 160. Projekt je v fazi priprave projektne dokumentacije. Objavljeno je bilo javno naročilo za izdelavo projektne dokumentacije, ki je v fazi izbora najugodnejše ponudbe. Izdelavo projektne dokumentacije in pridobitev gradbenega dovoljenja prve etape načrtujemo v letu 2018, začetek gradnje v začetku leta 2019.  Za gradnjo druge etape je del zemljišča še v pridobivanju od JMSS Maribor, s pripravo projektne dokumentacije bomo pričeli takoj po pridobitvi manjkajočega zemljišča.

Še en večji stanovanjski projekt načrtujejo ob cesti Veljka Vlahoviča, a je bila decembra lani informacija, da je zanj treba še izdelati občinski prostorski podrobni načrt. So pri tem projektu kakšne aktualne spremembe? Koliko stanovanj bo predvidenih v tem projektu? Realizacija še vedno velja 2020 do 2025?

Načrti Stanovanjskega sklada RS ob Cesti Veljka Vlahoviča se niso spremenili . V letošnjem letu bo Stanovanjski sklad RS pristopil k izvedbi urbanistično arhitekturnega natečaja  na tej lokaciji. Izbrana natečajna rešitev bo strokovna podlaga za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta.  Predvideno je okoli 400 najemnih stanovanj.  Tudi roki za realizacijo se niso spremenili.

Bodo stanovanja za prodajo ali najem?

Stanovanjski sklad RS skladno s sprejeto Resolucijo o nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025 in poslovno politiko SSRS do 2020 načrtuje izdatno povečanje najemnega fonda stanovanj, zato bodo tudi stanovanja, ki jih bo Stanovanjski sklad RS gradil v Mariboru prvenstveno namenjena najemu.

Lepo vas pozdravljamo,

Stanovanjski sklad RS

Novinarsko vprašanje:

pri Delu pripravljamo prispevek o stanovanjih za mlade. V ta namen bi potrebovala nekaj najnovejših podatkov (oziroma usmeritev do baz).

Zanima me:

1. Kako poteka postopek pridobitve neprofitnih stanovanj za mlade pri nas? Katere občine jih ponujajo?
2. Koliko neprofitnih stanovanj je na voljo vse skupaj? Koliko bi jih po vaši oceni še potrebovali?

Odgovor na novinarsko vprašanje:

Predlagamo, da se za informacije in podatke obrnete na pristojno Ministrstvo za okolje in prostor, Stanovanjski sektor oziroma na posamezne občine, saj SSRS ne vodi ali spremlja evidence in števila neprofitnih stanovanj  in / ali evidence stanovanj za mlade.

Na dan 21.3.2018 je bilo v lasti Stanovanjskega sklada RS 3.082 neprofitnih najemnih stanovanj in 105 stanovanj v brezplačni uporabi Stanovanjskega sklada RS, ki jih Sklad prav tako namenja za oddajo v najem. Stanovanjski sklad RS poleg tega trenutno razpolaga s 619 stanovanji za stroškovni najem. Stanovanja so namenjena vsem ciljnim skupinam.

Sklad ima objavljen tudi javni razpis za oddajo za mlade, ki je dostopen na povezavi: https://ssrs.si/oddaja/najem-za-mlade/

Lepo vas pozdravljamo,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovana, glede vaših dodatnih vprašanj vam sporočamo naslednje:

1. Zanima me, če lahko KONKRETNO pojasnite za kakšne napake gre pri tožbi 581 lastnikov stanovanj na Mesarski ulici v Ljubljani in katera odvetniška pisarna zastopa tožeče stranke, torej lastnike stanovanj?

– Ali gre pri omenjenem primeru za prvo obravnavo na sodišču ali je bilo teh obravnav že več in koliko?

Gre za tožbo iz leta 2009. Tožečo stranko predstavlja upravnik SPL d.d. in 581 tožnikov etažnih lastnikov stanovanj v poslovno stanovanjskih objektih v Poljanskem predmestju  v Ljubljani – Mesarska ulica. Sklad je tožena stranka kot prodajalec stanovanj in vmesni kupec, stranski intervenient je Gradis skupina G d.d. v stečaju, ki je bil takrat investitor in izvajalec gradnje. Upravnika SPL d.d. in etažne lastnike zastopata  Odvetniška pisarna Ulčar in partnerji d.o.o. in odvetniška pisarna Zagorc d.o.o..  Tožba se glasi na odpravo napak. Vrednost zahtevka so po lastni oceni določili tožniki v tožbi. Ker ne razpolagamo z navedbo čistopisa napak, ki so se v postopku pravde spreminjale in so jih v tožbi navajali predlagatelji, vam konkretnih napak in pojasnil ne moremo posredovati. Naj pa navedemo, da so vezane na skupne dele in naprave, med pomembnejšimi so nadstreški, ki  jih je s podpisom PID-a  potrdil projektant Ofis Arhitekti, Projektivni Biro, d.o.o., s katerim Stanovanjski sklad RS ni imel pogodbenega razmerja in aktivna požarna zaščita, ki bi jo moral grajati upravnik SPL d.d. že ob prevzemu in zagotoviti varnost objekta, premoženja in zlasti stanovalcev ter uporabnikov.

V zadevi smo dne 21.08.2017 prejeli sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, ki je ugodilo naši pritožbi zoper sodbo in (popravne) sklepe o začasni odredbi z dne 15.09.2015, 25.11.2015 in 05.02.2016  Pritožbeno sodišče je v sodbi poudarilo, da je prvostopno sodišče v ponovljenem postopku dolžno raziskati dejansko stanje v zvezi z pravočasnostjo grajanja napak in pravočasnostjo vložitve tožbe ter v ta namen predlagati tudi izvedbo predlaganih dokazov – zlasti z zaslišanjem prič. V tem tednu je bil v ponovljenem postopku izveden narok. Sodišče bo glede na navodila pritožbenega sodišča za vsako izmed uveljavljanih napak moralo ugotoviti,  ali je bila le-ta grajana pravočasno in ali je bila tudi tožba vložena znotraj enoletnega prekluzivnega roka. Sklad je ob tem v postopku opozarjal, da s strani upravnika SPL d.d. in etažnih lastnikov za odpravo napak ni bila unovčena bančna garancija, saj niso uspeli v postopku unovčenja preko notarja iz razlogov na njihovi strani.

2. V zvezi s tožbo Stanovanjskega sklada RS proti 167 etažnim lastnikom v Zelenem Gaju na Brdo me zanima ali gre za prvi primer, ko stanovanjski sklad toži  etažne lastnike? Če da, koliko je še tovrstnih tožb in za kakšne vrednosti gre? Posamično in skupaj!

Odgovor: Sklad nima drugih tovrstnih tožb / pravd na nobeni lokaciji.

3. Koliko odprtih oziroma vloženih tožb je na sodišču, ki jih je vložil stanovanjski sklad proti lastnikom stanovanj in v kakšnih vrednostih ter za katera stanovanjska naselja gre?

Odgovor:  Razen zgoraj pod točko 2 . navedene tožbe / pravde Stanovanjski sklad RS nima nobene druge pravde proti etažnim lastnikom na nobeni lokaciji. Odprta je le ena nepravdna zadeva za razdružitev solastnine in oblikovanje etažne lastnine v Dragomlju.

4. Koliko vloženih tožb je na sodišču, ko lastniki stanovanj tožijo stanovanjski sklad, v kakšnih vrednostih so te tožbe in  za katera stanovanjska naselja gre?

Odgovor: Proti Stanovanjskem skladu RS potekajo naslednje skupinske tožbe upravnika / etažnih lastnikov:

• Projekt Novi Dragomelj 1, Domžale, ena skupinska tožba /  pravda proti SSRS.  Vsebina: odprava napak na skupnih delih; Vrednost po tožbi: 1.043.235,51 EUR spp;

Stanje: zadeva je po odločanju na 2. stopnji vrnjena v odločanje na 1. stopnjo. Stranke se pogovarjajo tudi o možnosti poravnave, vezano na odprto nepravdno zadevo omenjeno v 3. točki zgoraj.

• Projekt Poljansko predmestje, Ljubljana, dve skupinski tožbi / pravdi, in sicer tista opisana pod točko 1. in dodatna tožba istih vlagateljev proti  Stanovanjskemu skladu RS  v vrednosti 87.572,89 EUR spp, kjer še ni bilo nobene obravnave.

• Projekt Tacenski dvori, Tacen, dve skupinski tožbi / pravdi. Ena skupinska zadeva za izpolnitev prodajne pogodbe in na odpravo napak,  ki je v fazi revizijskega odločanja Vrhovnega sodišča RS, vrednost primarnega in podrejenih zahtevkov skupno znaša 410.000 EUR. Druga skupinska zadeva, kjer je bil po za Sklad delno ugodni sodbi na 1. stopnji sklenjen sporazum z upravnikom in etažnimi lastniki o odpravi napak, in kjer se po zaključenih odpravah napak s strani Sklada, zahtevki iz tožbe s strani tožnikov in upravnika umikajo.

• Projekt Šalara II, Koper, ena skupinska tožba za odpravo napak in izvedena ena obravnava / narok. Vrednost 34.000 EUR spp. Izvedena dva naroka. Stranke se pogovarjajo o možnosti sporazumne ureditve spora.

• Projekt Perovo, Kamnik, ena skupinska tožba za odškodnino zaradi neodprave napak na skupnih delih in izvedena ena obravnava. Vrednost: 716.219,86 EUR spp. Stranke se pogovarjajo o možnosti sporazumne ureditve spora.

Lepo vas pozdravljamo,

Stanovanjski sklad RS

Novinarska vprašanja:

Pozdravljeni, prosim, če na Republiškem stanovanjskem skladu odgovorite na naslednja vprašanja:

Na okrožnem sodišču v Ljubljani je jutri,  15.3.2018 ob 8.30 pravdni postopek oziroma obravnava na kateri upravnik SPL d.d.  in stanovalci tožijo Republiški stanovanjski sklad in Gradis G  v višini 1 milijov evrov.

– Zanima me za kakšno vrsto tožbe gre oziroma  in ali drži, da gre za stanovalce na Mesarski ulici? Če ne, vas prosim, pojasnite kateri stanovalci tožijo sklad in zakaj?!
– Katera odvetniška družba zastopa republiški stanovanjski sklad v tem konkretnem pravdnem postopku?
– Zakaj znaša tožba kar milijon evrov?
–  Drži, da sicer Republiški stanovanjski sklad toži stanovalce v soseski Zeleni Gaj zaradi vnovčevanja bančne garancije zaradi odprave stvarnih napak? Kolikov tem primeru znaša tožbeni znesek in kdaj je razpisana obravnava?

Odgovori na novinarska vprašanja:

Spoštovana, glede zadeve po kateri sprašujete vam sporočamo naslednje:

Gre za tožbo iz leta 2009. Tožečo stranko v predmetni zadevi  po kateri sprašujete predstavlja 581 tožnikov etažnih lastnikov stanovanj v poslovno stanovanjskih objektih v Poljanskem predmestju  v Ljubljani – Mesarska ulica. Sklad je tožena stranka kot prodajalec stanovanj in vmesni kupec, stranski intervenient je Gradis skupina G d.d., ki je bil investitor in izvajalec gradnje. Tožba se glasi na odpravo napak. Vrednost zahtevka so po lastni oceni določili tožniki v tožbi. Stanovanjski sklad zastopa Odvetniška  družba Čeferin in partnerji, družba za opravljanje odvetniškega poklica, o.p., d.o.o..

Stanovanjski sklad RS je v letu 2017 proti Upravniku  in 167 etažnim lastnikom v funkcionalni enoti F5.1 v soseski Zeleni Gaj na Brdu, vložil tožbo na ugotovitev neupravičenosti unovčitve bančne garancije in zaradi plačila 992.705,20 eurov. Obravnava še ni razpisana.

Lepo vas pozdravljamo,
Stanovanjski sklad RS

V nadaljevanju vam pošiljamo odgovore na vprašanja glede stanovanjske soseske ob Savi:

• Imate okvirni izračun cene za najem stanovanja za štiričlansko družino (stanovanja bodo samo za najem, kajne)?

Stanovanja bodo namenjena prvenstveno stroškovnemu najemu,  končni strošek najemnine za najem stanovanja in pripadajočih delov bo lahko določen šele, ko bodo znani vsi investicijski in izvedbeni stroški projekta in sicer pred objavo razpisa za oddajo.

• Koliko bo pripadajočih parkirnih mest (pokrita, nepokrita)?

Predvideno število parkirnih mest na terenu je 250 in pod terenom 140 v podzemni garaži 2. faze, skupaj 390 parkirnih mest.

• Koliko bo igrišč (športna, otroška …)?

Predvideni sta dve igrišči, eno otroško igrišče za manjše otroke in eno športno igrišče za mladostnike, družabni prostor s slaščičarno ter povezava kolesarske poti ob Savi.

• To bodo stanovanja za trg (ne stanovanja za socialno šibkejše na podlagi občinskih razpisov)?

Skladno s trenutnimi razpisnimi določili so najemniki oziroma najemnice stanovanj Stanovanjskega sklada RS, lahko popolno poslovno sposobne fizične osebe, če imajo dovoljenje za stalno bivanje v Republiki Sloveniji ter pravne osebe zasebnega in javnega prava oziroma organizacije, vse s sedežem v Republiki Sloveniji. Pri večjem povpraševanju za določeno stanovanje imajo prednost mlade družine, družine z osnovnošolskim otrokom, družine, mlade osebe do 29. leta starosti ter ostali, znotraj teh kategorij pa prosilci, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje.

Glede na navedeno se bodo, v kolikor bodo veljali enaki pogoji prijave na razpis vsekakor lahko prijavili tudi socialno šibkejši, ki niso uspeli na objavljenih občinskih razpisih. Morebitna finančna nadomestila za najem v obliki subvencij ali drugih razpoložljivih transferov, pa bodo v okviru veljavne zakonodaje kot do sedaj upravičenci izkazovali preko izdanih odločb drugih pristojni organov, ki odločajo o priznavanju pravic iz javnih sredstev.

Lep pozdrav,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovana,

V nadaljevanju vam pošiljamo odgovore na vaša novinarska vprašanja:

1. Glede na to, da je bilo veliko zanimanja za omenjena neprofitna najemniška stanovanja (222 prosilcev za 102 stanovanj), me zanima v čem je prednost najema prek republiškega stanovanjskega sklada v primerjavi s tržnim najemom? Ker, če pogledamo najemnine za neprofitna stanovanja republiškega stanovanjskega sklada te niso tako nizke kot bi pričakovali… Kot vem, znaša stroškovna najemnina za stanovanja v Zelenem gaju 6,5 evra za kvadratni meter (kar denimo za 60 kvadratnih metrov znaša kar 390 evrov, tu pa so potem še drugi obratovalni stroški..)..Zakaj menite, da so neprofitna stanovanja tako zanimiva za Ljubljančane? V čem so torej  prednosti  tovrstnega najema? Ali lahko sčasoma najemniki postanejo tudi lastniki stanovanj ?

Uvodoma pojasnjujemo, da 102 stanovanji na Ježkovi ulici v Ljubljani, ki jih je Stanovanjski sklad RS v najem ponudil preko razpisa dne 10.11.2017 sodijo v fond stanovanj s stroškovno najemnino in ne v fond neprofitnih najemnih stanovanj.

Veliko zanimanje za najemna stanovanja  v okviru stroškovnega najema preko Stanovanjskega sklada RS je ponovno dokaz, da obstajajo poleg potreb po neprofitnem tudi potrebe po stroškovno ugodnem najemu in stanovanjskem fondu, ki naj jih najemniku zagotavljajo javni subjekti in ki omogočajo bivanje za nedoločen čas. Vsa razmerja so vnaprej opredeljena in zagotavljajo varnost in predvidljivost. Stanovanjski sklad RS spoštuje veljavno zakonodajo in najemnikom omogoča zakonske pravice in izpolnjevanje njihovih dolžnosti, različno trajanje najema in nemoteno uporabo, zaradi česar najemniki niso izpostavljeni tveganju samovoljnih ukrepov zasebnega najemodajalca, na sicer dokaj neurejenem prostem najemnem trgu. Stanovanjski sklad RS ima tudi vzpostavljeno mrežo upravljanja in ima v lasti dve podjetji, ki se ukvarjata z upravljanjem.

ReNSP15-25 najem s kasnejšim odkupom omenja kot nov upravljavski instrument, ki lastniku javnega najemnega fonda daje možnost boljšega upravljanja s celotnim fondom, a odkup stanovanja iz najema s trenutno veljavno zakonodajo in splošnimi pogoji najema še ni predviden.

2. Zagotovo ste že izdelali analizo o tem, kakšne so potrebe po neprofitnih najemnih stanovanji v Ljubljani, zato me zanima kaj kažejo ti podatki? V javnosti  namreč velja prepričanje, da Ljubljani primanjkuje neprofitnih najmeniških stanovanj. Ali to drži in koliko tovrstnih stanovanj bi potrebovali v prestolnici?

Stanovanjski sklad RS je  v časovnem obdobju november 2016 – februar 2017 izvedel anketo  potreb po neprofitnih najemnih stanovanjih po občinah na nivoju Republike Slovenije. Iz odgovora,  ki smo ga  prejeli, v decembru 2016 s strani Javnega stanovanjskega sklada MOL izhaja, da v Mestni občini Ljubljana potrebujejo  4.200 javnih najemnih stanovanj. Ker so se podatki o številu potrebnih javnih najemnih stanovanj lahko iz različnih razlogov že spremenili (dodelitev stanovanj, menjava prebivališča, itd.), z ažurnejšimi podatki ne razpolagamo.  Ob tem naj omenimo študijo, ki jo je pridobil MOP in je dostopna na tej povezavi:   http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/studije/PROSO_koncno_porocilo.pdf –  v tej so vezano na MOL večplastno in strokovno obdelani podatki, ki so jih prispevali različni subjekti.

Želeli bi še dodati, da Stanovanjski zakon, ki v 87. členu določa postopek oddajanja neprofitnih stanovanj samo na podlagi objave javnih razpisov, Stanovanjski sklad RS pa le-teh ne izvaja sam, ampak v primeru izpraznitve primernega najemnega stanovanja, ki je v lasti Stanovanjskega sklada RS, najprej opravi zamenjave med lastnimi najemniki, če le-teh ni, da razpolagalno pravico Občini, v kateri se nahaja razpoložljivo stanovanje, saj je za dodelitev neprofitnih najemnih stanovanj pristojna Občina, kjer ima prosilec prijavljeno stalno bivališče. V primeru stanovanj, ki so bila pridobljena na podlagi so investitorskih pogodb pa ima pristojna Občina oziroma Javni sklad razpolagalno pravico že določeno s pogodbo.

3. Kakšne pogoje so morali izpolnjevati tisti, ki so se prijavili za najem neprofitnega stananovanja ob Ježkovi ulici v Ljubljani in na podlagi katererih kriterijev ste izbrali 102 najemnika izmed 222 prijavljenih prosilcev?

Skladno z razpisnimi določili so najemniki oziroma najemnice stanovanj Stanovanjskega sklada RS lahko popolno poslovno sposobne fizične osebe, če imajo dovoljenje za stalno bivanje v Republiki Sloveniji ter pravne osebe zasebnega in javnega prava oziroma organizacije, vse s sedežem v Republiki Sloveniji. Pri večjem povpraševanju za določeno stanovanje imajo prednost mlade družine, družine z osnovnošolskim otrokom, družine, mlade osebe do 29. leta starosti ter ostali, znotraj teh kategorij pa prosilci, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje. Pri izpolnjevanju enakih kriterijev za določeno stanovanje je v veljavi računalniški protokol izbire, ki znotraj enakega prioritetnega razreda vsakomur daje enake možnosti. Prijave prosilcev fizičnih oseb imajo prednost pred prijavami pravnih oseb in organizacij.

Stanovanja na Ježkovi ulici v Ljubljani so bila dodeljena v 60,8% mladim družinam, sledile so družine z osnovnošolskim otrokom in mlade osebe z enakim odstotkom dodelitve stanovanj, 15,7%, 5% stanovanj je bilo dodeljenih družinam, najmanjši delež stanovanj pa kategoriji ostalih.

4. Kakšni so načrti republiškega stanovanjskega sklada glede gradenj najemnih neprofitnih stanovanj v Ljubljani? Kot vem se bo kmalu začela gradnja stanovanjskega naselja Novo Brdo. Koliko bo tam na voljo neprofitnih najemniških stanovanj in kakšna bo cena za najem?

Stanovanjski sklad RS v letošnjem letu, v soseski Novo Brdo v Ljubljani, načrtuje gradnjo 498 novih najemnih stanovanj s stroškovno najemnino. Stanovanja bodo predvidoma vseljiva leta 2020. Sklad si bo tako kot do sedaj prizadeval doseči čim nižjo najemnino, pri čemer bo končna cena m2 za najem stanovanja in pripadajočih delov lahko določena šele, ko bodo znani vsi investicijski in izvedbeni stroški projekta in sicer pred objavo razpisa za oddajo.

Lep pozdrav,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani, v nadaljevanju pošiljamo vam odgovore na vaša novinarska vprašanja:

• Na kateri lokaciji in kako velikem zemljišču se bo gradila soseska Ob Savi v Kranju?

Stanovanjski sklad RS ima namen v Kranju na južnem delu mesta Kranj na območju med Savsko cesto in reko Savo na zemljiščih velikosti 3,2 ha graditi najemna stanovanja v skladu s svojo dejavnostjo.

•  Koliko objektov in koliko stanovanj bo zgrajenih?

Smo v fazi izbora variantnih rešitev kot podlage za občinski podrobni prostorski načrt. Predvidevamo da bo zgrajenih 200 stanovanj v 6 ali 8 objektih. Konkretnejši  podatek o številu stanovanj bo znan po sprejemu občinskega podrobnega prostorskega načrta.

• Kakšne velikosti stanovanj načrtujete?

Načrtujemo, da bodo stanovanja velikosti od 35 m2 do 75 m2.

• Ali bodo stanovanja najemna ali namenjena prodaji (po kakšni najemni ali prodajni ceni)?

Stanovanja bodo namenjena oddaji v najem.

• Ali je med 11 že prejetimi vlogami za pridobitev javnih najemnih stanovanj tudi katera z Gorenjske in za koliko stanovanj?

Nobena vloga ni z Gorenjske.

• Ali pripravljate še kakšen drug projekt na območju Gorenjske in kdaj naj bi ga izvedli?

Nimamo drugih projektov na Gorenjskem.

• Prosil bi vas tudi za kakšno grafično podobo bodoče soseske Ob Savi v Kranju.

Simbolične slike variantnih rešitev si lahko ogledate na naši spletni strani

https://ssrs.si/projekti/kranj/predstavitev-soseske/

Lepo vas pozdravljamo,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

v nadaljevanju vam podajamo odgovore na vaša novinarska vprašanja:

• Kot kažejo vaša obvestila, je sklad v okviru projekta doslej oddajal največ pet stanovanj naenkrat in ima danes ob dveh posteljah v stanovanju v Kranju prostih še sedem od skupno 13 stanovanj v projektu. Čemu in na osnovi česa pripisujete tako majhno zanimanje upravičencev za stanovanja, pri čemer niti ljubljansko stanovanje ni bilo ves čas zasedeno?

Ugotavljamo, da mlade zanima predvsem najem stanovanja v Ljubljani, kjer imajo dostop do vseh potrebnih inštitucij. Stanovanje v Ljubljani je polno zasedeno.

• Kako odgovarjate na pomisleke, da stanovanja mladim oddajate na napačnih lokacijah? Kako ste izbrali lokacije?

Stanovanja se oddajajo na tistih lokacijah na katerih je imel Sklad v trenutku, ko se je začel izvajati pilotni projekt prosta stanovanja in jih je lahko izvzel iz rednega tržnega najema oz. neprofita, pri čemer so v širšem območju stanovanj tudi izobraževalne ustanove in aktivnosti, v katere so vključeni mladi. Pri izbiri smo upoštevali tudi faktorje za odločanje o bivanju in sicer; značilnosti ciljne skupine – mladi, značilnosti stanovanja, lokacija – namenska raba (prisotnost trgovskih, storitvenih in izobraževalnih ustanov ter industrije oz. delovnih mest, javna infrastruktura – zlasti zelene površine, ambient in okolje), lokacija – socioekonomske značilnosti (vklopljenost v soseske, narodnostna struktura, varnost) in lokacija – transport (dostopnost in privlačnost, značilnosti premikov – ne samo delovnih migracij, prometno omrežje in infrastruktura). Upoštevali smo, da je stanovanjska mobilnost močno povezana z življenjskimi obdobji. Prav tako naj omenimo, da lokacije; Ljubljana z bližnjo Borovnico, Jesenice, Novo mesto, Maribor, Idrija, Kranj po podatkih PROSO spadajo v območja, kjer so potrebe po stanovanjih izkazane.

• Zakaj menite, da stanovanja niso predraga (predvsem zahtevana varščina)? Kako ste določili njihovo ceno?

Najemnina je prilagojena projektu in v okvirih za določitev neprofitne najemnine.

• Kako odgovarjate na pomisleke, da projekta Najem za mlade niste dobro skomunicirali in mladi zato sploh ne vedo zanj? Na kakšne načine ste promovirali projekt?

V delovni skupini, ki je pripravljala projekt za mlade so tudi predstavniki dveh organizacij mladih, ki so se zavezali, da bodo izvedli obveščanje mladih preko svojih komunikacijskih »mrež« in medijev. Delovno skupino vodi ministrstvo za okolje in prostor. Sklad projekt redno predstavlja v okviru svojih aktivnosti in na svoji spletni strani.

• Kdo se v pretežni meri prijavlja na ta razpis: študenti/mladi zaposleni, moški/ženske, kdor prvič rešuje stanovanjsko vprašanje …? katere skupine mladih ta stanovanja zanimajo?

Na razpis so se prijavili tako študenti kot tudi mladi zaposleni. Razmerje med moškimi in ženskami je izenačeno.

• Nameravate opraviti kakršno koli (vmesno) analizo projekta, ga popravljati oz. preoblikovati? Prosila bi za časovnico, tudi zaključka projekta.

Glede na dejstvo, da se projekt zaključi že septembra 2018 se vmesnih analiz ne bo izvajalo.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS