Spoštovani,

v nadaljevanju vam podajamo odgovore na vaša vprašanja.

1. Zakaj je prišlo do dviga cen v primerjavi s prejšnjim razpisom?

Cena stanovanj v soseski Zeleni gaj na Brdu je določena za vsako stanovanje posebej na podlagi investicijske – stroškovne vrednosti izgradnje večstanovanjskih objektov. Končna cena stanovanj upošteva vrsto in površino posameznih delov stanovanj, specificiranih v komercialnih skicah, ter hkrati tudi lego in velikost stanovanja. Cene stanovanj na m2 površine stanovanja z upoštevano kvadraturo pripadajoče shrambe, izhajajoče iz komercialne skice (brez upoštevanja parkirnih mest) znašajo od 1.665 EUR do 2.236 EUR. Povprečna cena kvadratnega metra znaša 1.905 EUR z upoštevanim 9,5 % DDV-jem.

2. Koliko so se v povprečju dvignile cene?

Pri določanju končnih prodajnih cen stanovanj so se v večji meri upoštevale določene funkcionalne lastnosti in lega stanovanj, ki se odraža na nekoliko višjih cenah pri bolje pozicioniranih stanovanjih. Stanovanja so na volji tudi po nižji ceni, če primerjamo s prodajnimi cenami stanovanj iz predhodne prodaje.

3. Kakšno je zanimanje za stanovanja, ki so na voljo na tem razpisu?

Zanimanje za nakup stanovanj v Ljubljani v soseski Zeleni gaj na Brdu preko Stanovanjskega sklada RS je veliko.
Lepo pozdravljeni,
Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

V nadaljevanju vam podajamo odgovore na vaša vprašanja.

Ali ste naredili bilanco, koliko vas je pri gradnji faz F4, F5.1 in F5.2 stalo dejstvo, da je GPG šel v stečaj? Koliko je bila vrednost pogodbe za izgradnjo, ki ste jo sklenili z GPG, in koliko je vsota vseh stroškov, ki ste jih imeli z z gradnjo teh faz (torej vključno s tistim, kar ste plačali GPG, Nivoju, vsi aneksi, zneski, ki ste jih plačali gradbincem, ki so delo dokončali?

Koliko je na povečanje stroškov vplival stečaj družbe SGP Tehnik?

Družba GPG je bila na podlagi javnega razpisa JN 1/2009 izbrana za gradnjo funkcionalnih enot F4 in F5.1.

Na podlagi javnega razpisa JN 3/2012 je bil kot najugodnejši izvajalec za dokončanje stanovanjske soseske Brdo (sklop 3) za gradnjo 3 stanovanjskih objektov na območju F5.2 izbrana družba SGP Tehnik d.o.o.

Gradbena pogodba za izgradnjo 85 stanovanj je bila sklenjena konec leta 2012, vrednost gradbenih del znaša 7.75 mio eur brez DDV. V začetku leta 2014 je bil nad izvajalcem pričet stečajni postopek. Na podlagi sklepa oz. soglasja sodišča pa je bilo dokončanje izvajalskih del na območju projekta F5.2, po Pogodbi o ureditvi medsebojnih razmerij med Stanovanjskim skladom RS, SGP Tehnik d.d. – v stečaju, Javno razsvetljavo d.d., Ljubljana in Gorenjsko banko d.d., preneseno na družbo Javna razsvetljava d.d. s svojimi podizvajalci. Zaradi pozneje naročenih del je novembra 2015 podpisan dodatek h gradbeni pogodbi, vrednost pogodbe skupaj z dodatkom znaša 7.83 mio eur brez ddv.

Lepo pozdravljeni,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani.

V nadaljevanju vam pošiljamo odgovore na vaša vprašanja.

Enega stanovanja niste prodali in ste se odločili, da to ostaja v vaši lasti. Zakaj? Ali ga boste mogoče poskusili prodati v naslednjem krogu?

Prvi izbor kupcev stanovanj po razpisu 2014 za prodajo 342 stanovanj v Ljubljani v soseski Zeleni gaj na Brdu je bil oktobra 2016, sledilo je še 21. izborov kupcev. Po 22 izborih je bilo skupno prodanih 341 stanovanj, 1 stanovanje pa je ostalo neprodano. S tem je Sklad zaključil prodajo 342 stanovanj na lokaciji Zeleni gaj na Brdu, neprodano stanovanje pa bo namenil reševanju stanovanjskega vprašanja v okviru pilotnih projektov, za katerih izvedbo je pristojen glede na usmeritve Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025 (ReNSP15–25).

Kdaj predvidoma boste objavili razpis za prodajo stanovanj v naslednjem sklopu? Ali ste že določili ceno stanovanj? Koliko bo znašal kvadratni meter? Koliko je stanovanj v tem sklopu?

Predvidoma v mesecu juniju 2016 bo na spletni strani Stanovanjskega sklada RS objavljen nov razpis za prodajo 85 stanovanj enote F5.2, na lokaciji Zeleni gaj na Brdu. Vse podrobnosti bodo znane z javno objavo razpisa. Pred začetkom zbiranja prijav bomo omogočili oglede vzorčnih stanovanj vsem zainteresiranim strankam, na ogled bo potrebna predhodna prijava preko aplikacije na naši spletni strani.

Kako bo s stanovanji v vzorčni hiši in stanovanjih ob Ježkovi ulici. Ali je že odločeno, ali bodo ta stanovanja šla v prodalo ali v najem?

Objekt F3 je zasnovan kot vzorčni energijsko varčen objekt, ki bo predvidoma zaključen v drugi polovici leta 2016, fazi F6.1 in F6.2 pa v prvi polovici leta 2017. O času in načinu prodaje bomo javnost sprotno seznanjali glede na dokončne sprejete odločitve in stanje dokončevanja posameznih faz zaključevanja posameznih projektov.

Lepo pozdravljeni,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

V nadaljevanju vam podajamo odgovore na vaša vprašanja.

Koliko stanovanj Sklad oddaja v najem v Mariboru? Se ta stanovanja oddajajo po neprofitni ali po tržni najemnini?

Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad ima v Mestni občini Maribor v lasti in v brezplačni uporabi 310 neprofitnih stanovanj, ki jih oddaja po neprofitni najemnini, kot to določa Uredba o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopkih za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Uradni list RS, št. 131/2003, 142/2004, 99/2008, 62/2010 – ZUPJS, 40/2011). Prav tako ima v Mariboru Stanovanjski sklad RS v lasti 70 stanovanj, ki jih oddaja preko Javnega razpisa za oddajo stanovanj v najem. Najemnina stanovanja je določena s strani Sklada s posebnim sklepom o stanovanjski najemnini in je izračunana za vsako stanovanje na posamezni lokaciji ter razvidna iz objavljenega seznama stanovanj na spletni strani Sklada.

Koliko deložacij ste imeli lani v Mariboru zaradi neplačevanja najemnine (in/ali stroškov)? In koliko letos?

V lanskem letu so bile opravljene 3 deložacije za stanovanja, ki se oddajajo po neprofitni najemnini, v letošnjem letu pa s strani Stanovanjskega sklada RS v Mariboru ni bilo deložacij.

Lepo pozdravljeni,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

V nadaljevanju vam podajamo odgovore na vaša vprašanja.

Prosili bi za podatek koliko ljudi je bilo zaradi neporavnanih obveznosti deložiranih iz stanovanj v lasti SSRS? Prosili bi podatke za leta 2013, 2014, 2015.

Za stanovanja, ki se oddajajo po neprofitni najemnini je bilo v letu 2015 opravljenih 23 deložacij, v letu 2014 24 deložacij ter v letu 2013 23 deložacij.

Za stanovanja, ki se oddajajo v tržni najem sta bila v letu 2014 deložirana 2 najemnika, v letu 2015 prav tako 2 najemnika, v letu 2013 pa ni bilo deložacij.

Koliko najemnikov neprofitnih stanovanj ima neporavnane obveznosti? Kolikšen odstotek vseh najemnikov predstavljajo?

Tega podatka ne vodimo. Najemnino našim najemnikom v našem imenu in za naš račun obračunavajo in izterjujejo pooblaščeni upravniki.

Koliko vaših najemnikov, bi po vašem mnenju lahko plačevalo več, kot plačuje sedaj?

S tem podatkom ne razpolagamo.

Ali razmišljate o uvedbi stroškovnih najemnin?

Za neprofitna najemna stanovanja stanovanjska zakonodaja (Stanovanjski zakon (Uradni list RS, št. 69/2003, 18/2004 – ZVKSES, 47/2006 – ZEN, 45/2008 – ZVEtL, 57/2008, 90/2009 – Odl. US, 56/2011 – Odl. US, 87/2011, 62/2010 – ZUPJS, 40/2011 – ZUPJS-A, 40/2012 – ZUJF) in Uredba o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopkih za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Uradni list RS, št. 131/2003, 142/2004, 99/2008, 62/2010 – ZUPJS, 40/2011) regulira višino neprofitne najemnine.

Lepo pozdravljeni.

Stanovanjski sklad RS

Spoštovana,

glede vprašanj, ki smo jih prejeli dne 20.05.2016, vam skladno z zakonom o medijih podajamo naslednje odgovore:

1. Zanima me, koliko stanovanj, v lasti Javnega stanovanjskega sklada, se oddaja kot neprofitna?

Stanovanjski sklad RS ima za oddajo v neprofitni najem namenjenih 3.260 stanovanj, od tega ima v 304 v brezplačni uporabi in 2.956 v svoji lasti.

2. Kakšno je povpraševanje po teh neprofitnih stanovanjih? Se zanimanje povečuje?

Stanovanjski sklad RS ne izvaja javnih razpisov in ne vodi evidence povpraševanj na strani prosilcev, saj stanovanja oddaja v sodelovanju z občinam in nepremičninskimi skladi na lokalni ravni. Za konkretnejše podatke o številu prosilcev po posameznih občinah prosimo, da se obrnete na občine.

3. Kako poteka sodelovanje med centrom za socialno delo, občino in skladom, pri reševanju stanovanjskih stisk?

Sodelovanje je skladno z veljavno zakonodajo in pristojnostmi ter zmožnostmi vseh vključenih subjektov.

4. V zadnjih tednih je po medijih veliko zgodb o deložiranih družinah. Kdaj pride do tega?

Stanovanjski sklad RS (SSRS) v primeru neplačevanja obveznosti iz naslova najemnega razmerja ravna skladno z veljavno zakonodajo s stanovanjskega področja. Zoper najemnike – dolžnike vodimo dva različna sodna postopka in sicer postopek na plačilo dolga (vlaganje izvršb) in postopek na odpoved najemne pogodbe. Na podlagi 103. člena SZ-1 (krivdni odpovedni razlogi – odpoved najemne pogodbe) se preko pooblaščenega upravnika najemniku pošlje opomin na odpoved najemne pogodbe in plačilo dolga z navedbo posledic za najemnika, če tega ne stori. če se najemnik na opomin odzove s prošnjo o načinu plačila dolga, SSRS temeljito prouči vse okoliščine in v kolikor obstajajo utemeljeni razlogi, se z njim sklene pisni dogovor o poravnavi dolga. V primeru nespoštovanja tega dogovora, se najemnika ponovno opozori in šele nato se zoper njega na pristojno sodišče vloži tožba na odpoved najemne pogodbe. Kadar sodišče pozove SSRS k postopku mediacije se SSRS nanjo odzove. Sprejeto imamo odločitev, da v kolikor najemnik – dolžnik poravna ves dolg (najemnina, zamudne obresti, sodni stroški), da SSRS odstopi od tožbe na odpoved najemne pogodbe. če najemnik ne spoštuje dogovora iz mediacije, se sodni postopek na odpoved najemne pogodbe nadaljuje.
Kadar je s pravnomočno sodbo najemniku odpovedna najema pogodba, se ga pozove k prostovoljni predaji stanovanja in to v roku iz sodbe (ponavadi je to 60 dni). Hkrati s tem pozivom, se ga še zadnjič pozove k plačilu dolga, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. če najemnik ne poravna dolga in v tem roku sam ne preda stanovanja, se na pristojno sodišče vloži zahtevek za realizacijo pravnomočne sodbe. Sodišče nato določi sodnega izvršitelja, ki na podlagi pravnomočne sodbe razpiše deložacijo. V primeru, da se najemnik na SSRS obrne z vlogo za odlog deložacije in izkaže da bo dolg z veliko verjetnostjo lahko poplačal in je to voljan narediti, se mu ugodi. V primeru, da dolžnik ne spoštuje dogovora se izvršilni postopek (deložacija) po tem roku nadaljuje. SSRS v večini primerov sodeluje s Centri za socialno delo in jih seznanja s postopki, ki se vodijo zoper najemnikov – dolžnikov. Naj še poudarimo, da lahko vsak najemnik skladno z 36. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev na Center za socialno delo vloži vlogo za dodelitev subvencije najemnine za neprofitno stanovanje. SSRS pri teh postopkih vse najemnike obravnava enakopravno, ob tem pa upošteva vse olajševalne okoliščine in veliko mero razumevanja do gmotne in socialne stiske.

5. Koliko družin pa je bilo v zadnjem letu deložiranih iz stanovanj JSS?

V zadnjem letu je bilo deložiranih devet družin.

Lepo vas pozdravljamo,
Tajništvo
Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

V nadaljevanju vam podajajmo odgovore na vaša vprašanja.

1. Koliko stanovanj v soseski Zeleni gaj je dokončanih, koliko jih je trenutno v gradnji in koliko jih je še predvidenih za gradnjo?

Dokončanih je bilo 372 stanovanj, v gradnji je še 269 stanovanj. Z zaključkom predmetnih gradenj bo zaključena soseska Zeleni gaj na Brdu oz. območje Brdo 1.

2. Kdaj bodo stanovanja, ki se končujejo ta trenutek, zgrajena in vseljiva?

Roki dokončanj so različni za posamezne funkcionalne enote v gradnji (F5.2, F6.1, F6.2, F3 in F2) in sicer od poletja 2016 do konca leta 2017.

3. Ali so katera izmed teh že prodana? če da, koliko?

Prodaja tržnih stanovanj poteka preko javnih razpisov, ki jih Sklad objavi v medijih in na svoji spletni strani. Z razpisom so v prodajo ponujena tržna stanovanja na posameznih
lokacijah, prav tako pa je v razpisu določena cena stanovanj, pogoji prodaje, prednostne kategorije in ostalo, zato vam trenutno podrobnejših informacij še ne moremo posredovati.

4. Koliko znaša cena kvadratnega metra teh stanovanj? Koliko znaša investicijska vrednost tega projekta? Koliko znaša celotna investicijska vrednost projekta Zeleni gaj?

Prodajne cene stanovanjskih enot in parkirnih mest so razvidne iz razpisne dokumentacije.
Investicijska vrednost za Brdo 1 znaša cca 92,5 milijonov eurov.

5. Kdaj je predviden začetek gradnje preostalih stanovanj, katerih gradnja se še ni pričela, in kdaj njihov zaključek?

Gradnja je pričeta na vseh funkcionalnih enotah območja Zeleni gaj na Brdu (Brdo 1).

6. Koliko bo po zaključku celotnega projekta v soseski vseh stanovanjskih enot?

Po zaključku območja Zeleni gaj na Brdu (Brdo 1) bo skupno zgrajenih 641 stanovanj.

Lepo pozdravljeni,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovana,

v zvezi z vprašanji, ki smo jih prejeli dne 6.4.2016 vam podajamo naslednje odgovore:

1. Zanima me, ali so stanovanja v treh objektih, ki bi jih morala dokončati družba SGP Tehnik, dokončana? če so, kdaj jih nameravate dati na trg?

2. Jih boste tako kot ostala stanovanja v soseski prodajali? Kakšna bo njihova cena?

3. če so stanovanja dokončana, ali ste mogoče že naredili obračun, koliko je sklad po stečaju GPG stala gradnja tega prvega dela soseske Zeleni gaj in koliko višji je ta znesek od pogodbene vrednosti z GPG?

Stanovanja še niso dokončana. Zaključek gradnje in prodaja sta predvidena v letu 2016. Prodajna cena še ni oblikovana in bo razvidna iz javnega razpisa kot je že uveljavljena praksa Sklada.

4. Koliko dokončanih stanovanj ste prodali in koliko jih še čaka na kupce?

5. Koliko od teh neprodanih stanovanj je garsonjer, enosobnih, dvosobnih, trisobnih oziroma več sobnih?

Stanovanjski sklad RS je v letu 2014 dokončal izgradnjo 372 stanovanj, od tega 30 oskrbovanih stanovanj, ki so bila nerazdelno prodana institucionalnemu lastniku. Javni razpis za prodajo 342 stanovanj v soseski Zeleni gaj na Brdu je bil objavljen 23.7.2014. Na dan 6.3.2016 je prodanih 333 stanovanj ter 30 oskrbovanih stanovanj oziroma 97, 6 odstotkov vseh stanovanj v soseski. Prostih je še 9 stanovanj, od tega še 1 garsonjera, 5 enosobnih stanovanj in 3 dvosobna stanovanja s tremi kabineti, nov izbor kupcev pa bo potekal 7.4.2016.

6. Kako poteka gradnja vzorčne hiše? So se pojavile kakšne nepričakovane težave ali zapleti pri gradnji tega objekta? Kakšni?

7. Kdaj bo vzorčna hiša dokončana in ali nameravate stanovanja v njej prodati, oddati v najem? Kakšne bodo cene?

8. Ali ste s Strabagom sklenili kakšen aneks pri gradnji vzorčne hiše? če da, koliko je znašala vrednost posameznega aneksa ter kdaj in zakaj je bil sklenjen?

Glede na dodatna naročena dela za izboljšanje objekta (predinštalacije klima, elektro vtičnice za polnjene avtomobilov, talno ogrevanje in drugo) se je podaljšal rok dokončanja gradnje za 3 mesece na 18.6.2016. Za dodatno naročena dela je bil z izvajalcem Strabag sklenjen dodatek k pogodbi v višini 189.000,00 eur v mesecu marcu 2016. Vzorčna hiša bo pripravljena na prevzem v septembru 2016.

9. S katero družbo ste sklenili pogodbo za gradnjo štirih blokov v Zelenem gaju in koliko je vrednost te pogodbe? Kdaj je izvajalec začel z gradnjo in do kdaj je pogodbeni rok za dokončanje?

Pogodba za izgradnjo F2, Brdo v Ljubljani je bila podpisana z družbo SGP Pomgrad d.d. za vrednost 8.396.931,21 EUR brez DDV. Izvajalec je pričel z gradnjo 15.2.2016, rok dokončanja del pa je 15.10.2017.

10. Kako je z gradnjo v enoti F6? Ste izbrali izvajalca za gradnjo dveh blokov?

Pogodba za izgradnjo F6.1 je bila podpisana z družbo VG5 d.o.o. Gradnja blokov F6.1 se že izvaja.

11. Kaj je z načrti za gradnjo vrstnih hiš v enoti F6?

Pogodba za izgradnjo F6.2 je bila podpisana z družbo Kolektor koling d.o.o. s partnerjem TGH, d.o.o. Gradnja vrstnih hiš F6.2 se že izvaja.

Lep pozdrav,
Stanovanjski sklad RS

Spoštovana,

Posredujemo vam odgovore na vaša novinarska vprašanja, ki smo jih prejeli dne 30.3.2016:

1. Zakaj se je Stanovanjski sklad RS odločil za prodajo zemljišča in stavbe?

Predmetne nepremičnine predstavljajo Stanovanjskemu skladu RS poslovno nepotrebno premoženje in se že od leta 2009 prodajajo na javnih dražbah, o čemer sta seznanjena tako Šahovsko društvo Jesenice kot Občina Jesenice, saj so bile vse prodaje javno objavljene.

2. Kdo je kupec in kolikšna je bila kupnina?

Izbrani kupec je fizična oseba, ki se je udeležila elektronske javne dražbe in nepremičnino kupila kot najugodnejši dražitelj, in sicer za kupnino 20.100,00 EUR, medtem ko je bila izklicna cena 18.000,00 EUR.

3. S prodajo bo prostore izgubilo Šahovsko društvo Jesenice, ali drugačen dogovor, ki bi omogočil društvu nadaljnjo uporabo, ni bil mogoč?

Predmetno društvo ni imelo pravnega naslova za uporabo predmetnih prostorov.

4. Ali drži podatek, da je bil sklad zgolj lastnik zemljišča, ne pa tudi stavbe, ki stoji na njem?

Na osnovi pogodbe s katero smo pridobili lastninsko pravico na zemljišču, smo nedvoumno pridobili v last tudi stavbo (pogodba eksplicitno navaja tudi stavbo).

5. Kako bo z vlaganji, ki so jih člani društva vrsto let namenjali v obnovo doma?

Niso nam izkazana nobena vlaganja v obnovo, stavba pa je dotrajana. Večkrat smo prejeli tudi opozorilo občinskega inšpektorja, da je potrebno počistiti okolico predmetne stavbe.

Lepo vas pozdravljamo,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovana novinarka gospa Saša Bojc,

skladno z zakonom o medijih vam podajamo naslednji odgovor na vprašanje, ki smo ga prejeli dne 16.3.2016:

Resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu za obdobje 2015 do 2025, ki velja od 5. decembra lanskega leta, opredeljuje na stanovanjskem področju štiri glavne cilje, med katerimi je prvi cilj zagotoviti uravnoteženo ponudbo primernih stanovanj, ter ugotavlja, da je za zagotavljanje uravnotežene ponudbe primernih stanovanj treba v prvi vrsti aktivirati obstoječi, a nenaseljeni stanovanjski fond in na ta način vsaj delno povečati obseg uporabnega stanovanjskega fonda. Na območjih, kjer je potreba po stanovanjih velika pa je nujno treba zagotoviti kombinacijo ukrepov s področja zemljiške in finančne politike, ki bodo investitorje spodbudili h gradnji primernih stanovanj in tako dolgoročno omogočili stabilen stanovanjski trg. Novi Nacionalni stanovanjski program v povezavi s tem ciljem določa, da naj se s spodbujanjem in podporo alternativnim oblikam zagotavljanja stanovanj, kot so npr. stanovanjske zadruge (kooperative), razširi nabor možnosti in izbire pri reševanju stanovanjskega vprašanja posameznika. Program projektov, ki jih opredeljuje novi nacionalni program pa v povezavi s tem napoveduje tudi alternativne oblike bivanja – stanovanjske zadruge, ki sedaj s stanovanjsko in drugo zakonodajo v Sloveniji niso urejene, imajo pa z njimi v kar nekaj državah pozitivne izkušnje, saj omogočajo gradnje cenovno dostopnih najemnih stanovanj, ki hkrati ustrezajo željam njihovih uporabnikov (lokacija, oprema, prostornost, kvadratura) in dolgoročno stabilnost bivanja. Upoštevajoč navedeno bodo v prihodnje aktivnosti države, ob sodelovanju z deležniki kot je Stanovanjski sklad RS, namenjene tudi preučitvi dodatnih možnosti za izvajanje alternativnih oblik bivanja in možnosti ter primernost socialnih podjetij za izvajanje alternativnih oblik stanovanjskih bivanja. S tem bodo povečane možnosti izbire pri reševanju stanovanjskega problema posameznika. A bolj pomembno vlogo pri širjenju alternativnih oblik bivanja bodo morale prevzeti tudi različne neprofitne stanovanjske in nevladne organizacije. Tako bi na primer ponudniki stanovanjskih skupnosti za mlade lahko bile lokalne skupnosti ali njihovi skladi, mladinske organizacije, nevladne organizacije pa seveda tudi zadruge (kooperative), ipd.

O stanovanjskih zadrugah govorimo, ko se posamezniki združijo v to obliko z namenom, da sebi zagotovijo neprofitno najemno stanovanje. Gre za stanovanja z visoko zaščito najemnika in z vsemi ostalimi pravicami, ki jim ga mora nuditi varen dom. V ta namen pridobijo gradbeno parcelo, običajno hipotekarni kredit ter izgradijo stavbo v katero se vselijo. Vsi polnoletni stanovalci v zgradbi stanovanjske zadruge, morajo biti njeni člani. Stanovanjske zadruge so v večini najbolj razvitih industrijskih držav takoj za javnimi stanovanjskimi skladi glavne ponudnice najemnih stanovanj po ugodnejši najemni ceni in delujejo na podlagi vlaganja sredstev po principu zadružništva. Zemljišče za gradnjo stanovanj pod ugodnejšimi pogoji (dolgoročni najem) pridobi zadruga običajno na podlagi dogovora z lokalno skupnostjo. Zadruga sama običajno izvaja naloge – od priprave projekta za gradnjo do upravljanja s stavbo, stanovalci pa so izbrani med člani zadruge (zadružniki) in imajo možnost soodločanja pri upravljanju s stavbo.

Spremembe, nepremičninske in finančne zakonodaje, ki jih predvideva novi nacionalni stanovanjski program v letih 2016-2018 naj bi omogočile, da bo tudi Stanovanjski sklad RS lahko razvijal in strokovno ter finančno podprl takšne alternativne oblike bivanja – projekte v obliki financiranja z dolgoročnimi posojili ali kot soinvestitorstvo v obliki javno-zasebnega partnerstva, kar po sedanji stanovanjski zakonodaji (Stanovanjski zakon – SZ-1 poglavje XIII.4 Soinvestitorstvo in partnerstvo, členi 150.a do 153. c) ni mogoče, saj je poglavje soinvestitorstvo in partnerstvo omejeno, ustrezen pa ni niti Zakon o zadrugah, katerega sprejem sega v leto 1992. Trenutno je soinvestitorstvo po SZ-1 omejeno le na sodelovanje z občinami (in njihovimi javnimi stanovanjskimi skladi), partnerstvo pa je opredeljeno kot sovlaganje sklada in občine ter zasebnih investitorjev za pridobivanje neprofitnih in tržnih stanovanj, a zasebni investitorji, ki sodelujejo v partnerstvu, so lahko le subjekti, ki so vpisani v register neprofitnih stanovanjskih organizacij. V ta register se lahko vpiše le pravna oseba, ki je ustanovljena kot gospodarska družba, katere dejavnost je pridobivanje, upravljanje, oddajanje in prodaja stanovanj skladno s Stanovanjskim zakonom – SZ-1 iz leta 2003 in Pravilnikom o posebnih pogojih delovanja neprofitnih stanovanjskih organizacij (sprejetim še po Stanovanjskem zakonu iz leta 1993), ki nikoli ni bil prenovljen, čeprav bi moral biti sprejet nov pravilnik skladno z določbami 2. odstavka 151. člena SZ-1 in bi moral urejati podrobnejše pogoje, ki se nanašajo na pridobitev statusa neprofitne stanovanjske organizacije, način poslovanja, partnerska razmerja in nadzor nad delovanjem neprofitne stanovanjske organizacije.

Lepo vas pozdravljamo,
Stanovanjski sklad RS