Spoštovani, v nadaljevanju vam pošiljamo odgovore na vaša novinarska vprašanja:

Pred nekaj dnevi je Višje sodišče v Kopru v izvršilni zadevi upnika DUTB  zoper Dolenjgrad v stečaju in Stanovanjski sklad RS izdalo sklep, s katerim je zavrnilo vašo pritožbo. Kupci stanovanj v Parku pod Javorniki so zaradi pritožbe več mesecev čakali na možnost, da kupljene nepremičnine prevzamejo oziroma se vselijo vanje.

Kako torej odgovarjate in kako boste ravnali?          

Pritožbe so bile vložene le v tistih primerih, kjer Stanovanjski sklad RS ( v nadaljevanju Sklad) ni bil posestnik stanovanj, saj glede na dejansko stanje v predmetni zadevi stanovanj, shramb in parkirnih mest, ki jih Sklad ni imel v posesti oziroma uporabi, ni mogel izročiti kupcem, kot je bilo to naloženo s spornimi sklepi sodišča. V predmetnem izvršilnem postopku je bilo ves čas jasno, da Sklad teh nepremičnin nikdar ni imel v posesti in jih dejansko nikoli ni prevzel od družbe Dolenjgrad, d.o.o. (zdaj v stečaju) in zanje tudi ni prejel ključev in ostale dokumentacije vezane na te nepremičnine. Zato jih po našem mnenju tudi ni mogel izročiti kupcem.

Ne glede na navedeno in ne glede na vložene pritožbe pa sta Stanovanjski sklad RS in družba Dolenjgrad, d.o.o. – v stečaju, na prošnjo kupcev skupaj z njimi sklenila dogovor, na podlagi katerega so bila kupcem stanovanja s pripadajočimi parkirnimi mesti izročena dne 24.10.2018.

Po nekaterih neuradnih informacijah, naj bi v dogovoru z Dolenjgradom , d.o.o. v stečaju sicer kupcem že predali ključe.

Tako je, kot že pojasnjeno so bila stanovanja s pripadajočimi parkirnimi mesti kupcem izročena dne 24.10.2018.

Koliko vaših najemnikov je še v teh stanovanjih in kaj prodaja pomeni zanje?

Sklad ima na naslovu Park pod Javorniki 4, Postojna v dejanski posesti le tri stanovanja s pripadajočimi parkirnimi mesti, zato vam le za ta tri stanovanja s pripadajočimi parkirnimi mesti lahko poda informacijo, da so ta zasedena. Predmetna stanovanja ne spadajo med tista, glede katerih so bile vložene pritožbe, o katerih je govora pri odgovoru na prvo vprašanje zgoraj. Najemniki teh nepremičnin so o postopku, prodaji in posledicah le te vseskozi obveščeni, in sicer jih je Sklad o tem obvestil že v fazi pred samo prodajo. Najemno razmerje sicer ne preneha s prodajo stvari, ki je predmet najema, lahko pa kupec (upnik DUTB, d.d.), po prevzemu stanovanj, najemne pogodbe skladno s 175. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju odpove z enomesečnim odpovednim rokom, oziroma se kot novi lastnik z najemniki dogovori kako drugače.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani, vezano na vaša novinarska vprašanja, vam podajamo naslednje odgovore:

• Koliko stanovanj se gradi ali pa se bo kmalu začelo graditi v sodelovanju z občinskimi stanovanjskimi skladi, ta stanovanja pa se bodo oddajala po neprofitni najemnini? V katerih občinah se bo največ gradilo? Kakšni so načrti za v prihodnje?

Stanovanjski sklad RS ima za povečanje stanovanjskega fonda v lokalnih skupnostih sprejet Program sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj v letih 2016 do 2020 (Ur.l. RS, št. 41/2016, 88/2020).

Oblike sofinanciranja s strani Stanovanjskega sklada RS so posojilo in soinvestiranje. Na program se lahko prijavijo občine in njihovi proračunski skadi, javni nepremičninski skladi in pravne osebe, vpisane v register neprofitnih stanovanjskih organizacij (SZ-1).

Javna najemna stanovanja se lahko pridobivajo z gradnjo, rekonstrukcijo in nakupom.

Stanje vodenih postopkov na programu je naslednje:

1. a)      zaključeni projekti: 2 vlogi (občini: Mestna občina Ljubljana, Sveta Ana)

pridobljeno: 11 stanovanj in 14 bivalnih enot

1. b)      odobreni projekti: 4 vloge (občine:  Dravograd, Piran, Vojnik, Mestna občina Ljubljana)

z realizacijo bo pridobljeno: 78 stanovanj

1. c)      projekti v obravnavi: 7 vlog (občine:  Rečica ob Savinji, Mestna občina Celje, Braslovče, Rogaška Slatina, Mestna občina Ptuj, Mestna občina Koper,  Mestna občina Nova Gorica).

• V katerih občinah (ali pa pokrajinah) imajo največ težav s pomanjkanjem najemniških stanovanj oz. kje je največ povpraševanja po neprofitnih stanovanjih? Koliko neprofitnih stanovanj po vaših ocenah manjka na celotnem območju Slovenije?

Stanovanjski sklad RS vam na navedeno vprašanje odgovarja na osnovi podatkov, ki jih je pridobil z Anketo SSRS 2016 – 2017. Podatki o dejanskih potrebah po javnih najemnih stanovanjih so se zbirali v časovnem obdobje november 2016 do marec 2017. V anketi so sodelovale občine ali pristojne službe in skladi, ustanovljeni za realizacijo izvirnih nalog na stanovanjskem področju.

Največ potreb po javnih najemnih stanovanjih imajo mestne občine. Daleč največ potreb je izkazano v Mestni občini Ljubljana, sledijo pa Koper, Maribor in Celje.

Glede na opisana dejstva je največ potreb v Osrednjeslovenski statistični regiji, sledita pa Savinjska in Obalno-kraška statistična regija.

Na osnovi podatkov ankete (marec 2017) je na nivoju R Slovenije primanjkovalo okvirno 9.100 javnih najemnih stanovanj. Pri tem je potrebno upoštevati, da so se podatki med tem časom spremenili.

• Ali morda imate podatek, kakšne so povprečne tržne najemnine po občinah, pokrajinah?

Stanovanjski sklad RS s podatki ne razpolaga, saj ni pristojen za njihovo zbiranje. Predlagamo, da se obrnete na GURS, SURS in MOP.

Lepo vas pozdravljamo,

Stanovanjski sklad RS

Novinarsko vprašanje:

Spoštovani, vljudno prosim za odgovor na novinarsko vprašanje glede vzdrževanja zelenih površin v lasti sklada, konkretno v mestu Jesenice, ob stanovanjskem objektu Franca Benedičiča 2b. Pred dnevi so na omenjeni površini posekali več kostanjev, kar je med občani povzročilo precej ogorčenja. Prosim za pojasnilo, zakaj ste posekali omenjena drevesa, kdo je posek naročil (stanovalci?) in ali nameravate posaditi nova drevesa. Podatke potrebujem za objavo v članku.

Odgovor na novinarsko vprašanje:

Spoštovana, drevesa, ki so rasla med večstanovanjski stavbi z naslovi Benedičičeva ulica 2b, Jesenice in Kejžarjeva ulica 36, Jesenice so bila prevelika za tovrstno umestitev. Stanovanjski sklad RS je sicer zemljiškoknjižni lastnik zemljišča s parc. št.: 1115/19 k.o. 1725, vendar pa gre za pripadajoče zemljišče večstanovanjskim stavbam, zaradi česar teče tudi ustrezen nepravdni postopek za ureditev razmerij. Stanovanjski sklad RS je v stavbah lastnik 4 stanovanj od skupno 39, torej ni večinski lastnik, ter mora upoštevati voljo ostalih etažnih lastnikov. Na zboru etažnih lastnikov na Ulici Franca Benedičiča 2b, Jesenice je bil dne 15. 11. 2017 sprejet sklep, da je potrebno drevesa ob stavbi in na bližnji zelenici (parc. št. 1115/19 k. o. 1725 – Jesenice), ustrezno obrezovati. Drevesa naj bi predstavljala predvsem nevarnost za otroke, saj se v neposredni bližini nahaja otroško igrišče. 25. 11. 2017 je bil sprejet sklep etažnih lastnikov stavbe Benedičičeva ulica 2a, Jesenice, ki pravi, da naj se drevesa zaradi neustreznosti podrejo. Ker je Stanovanjski sklad RS zemljiškoknjižni lastnik zadevnega zemljišča, je na pobudo etažnih lastnikov in upravnika pridobil ustrezne ponudbe za izvedbo del. Pri pregledu s strani ponudnikov je bilo ugotovljeno, da so drevesa nevarna in da predstavljajo nevarnost, zato je bolj smiselna odstranitev, kot le obrezovanje. Stanovanjski sklad RS je za zaščito oseb in premoženja izvajalcu dovolil odstranitev.

Zasaditev novih dreves ni predvidena, saj je v teku nepravdni postopek za določitev pripadajočega zemljišča k večstanovanjskim objektom. V kolikor se bodo etažni lastniki odločili za zasaditev novih dreves, temu ne bomo nasprotovali, ne moramo pa nositi finančnih posledic takih odločitev. K odstranitvi smo lahko pristopili, saj gre za javni interes zaščite ljudi in premoženja.

Lep pozdrav,

Stanovanjski sklad RS

Novinarska vprašanja:

Spoštovani, v zvezi z delovni osnutek prenove sistema obdavčitve nepremičnin, bi vas prosil za naslednje odgovore:

Kako ocenjujete delovni osnutek za pripravo zakona o davku na nepremičnine?

Ali delovni osnutek kakor koli sledi resoluciji o nacionalnem stanovanjskem programu 2015 – 2025?

Katere so vaše največje pripombe na ta osnutek?

Kako se boste vključili v razpravo oziroma kako boste sodelovali pri sestavljanju predloga zakona o davku na nepremičnine?

Odgovori na novinarska vprašanja:

Stanovanjski sklad RS pri pripravi delovnega osnutka za pripravo zakona o davku na nepremičnine ni sodeloval in z njegovo vsebino ni seznanjen. Prav tako ni seznanjen s celotnim sistemom prenove sistema obdavčitve nepremičnin, ki ga pripravlja Ministrstvo za finance in javno še ni bil vsebinsko predstavljen.

Glede na navedeno na vaša vprašanja še ne moremo podati odgovora.

Predlagamo, da se z vprašanji obrnete na pristojna ministrstva. Vezano na ReNSP15-25 torej na Ministrstvo za okolje in prostor.

Skladno z veljavno zakonodajo in postopki sprejemanja zakonov se bomo vključili v razpravo, v fazi javne obravnave predloga zakona.

Menimo, da bi bilo smiselno, da bi se poleg uvajanja dodatnih / novih davčnih obremenitev razmišljalo ob pripravi in sprejemanju novega sistema obdavčitve nepremičnin tudi o dodatnih virih, ki bi omogočali povečanje števila najemnega fonda stanovanj, vključno z izboljšanjem kakovosti obstoječih najemnih stanovanj.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Novinarska vprašanja:

Kakšna stanovanja načrtuje Stanovanjski sklad v prihodnje? Koliko bo teh stanovanj in kdaj bodo na voljo?

Odgovor na novinarska vprašanja:

1. V Ljubljani na zemljišču Novo Brdo bo zgrajeno 18 objektov s 498 stanovanji, od tega 1 objekt z 25 oskrbovanimi stanovanji. Stanovanja bodo velika od 30 do 80 kvadratnih metrov, etažnost objektov pa bo obsegala klet, pritličje, tri nadstropja in teraso. Predviden zaključek gradnje je konec 2020. Stanovanjski sklad RS bo v soseski Novo Brdo ponudil višji standard bivanja, saj bodo v njej sobivale različne generacije (mladi, starejši, družine), čemur bodo prilagojeni objekti in stanovanja.

2. Na lokaciji v Ljubljani na Gerbičevi ulici v okviru pilotnega projekta, ki ga izvajamo na podlagi ReNSP15-25, bo nastala nova soseska Skupnost za mlade Gerbičeva za pridobitev do 110 stanovanjskih enot namenjenih bivalni osamosvojitvi mladih od 18. do dopolnjenega 29. leta starosti. V objektu je predviden Medgeneracijski center. Z gradnjo nameravamo začeti spomladi leta 2019.

3. Med Kamenškovo in Šarhovo ulico v Mariboru načrtujemo zgraditi stanovanjsko sosesko Pod Pekrsko gorco s 401 stanovanjem v dveh etapah. V prvi etapi je predvidenih 215 javnih najemnih stanovanj, v drugi etapi pa 186. V sklopu soseske je predvidena tudi umestitev dveh stavb s skupno 60 oskrbovanimi stanovanji, Dnevnega centra aktivnosti za starejše in drugih socialnih javnih programov. Začetek gradnje prve etape načrtujemo v prvi polovici 2019, zaključek gradnje prve etape konec 2020, druge etape pa v letu 2021.

4. V stanovanjski soseski Novo Pobrežje v Mariboru je predvidenih do 450 najemnih stanovanj, od tega bo 60 oskrbovanih stanovanj za starejše. Začetek gradnje je predviden leta 2021, zaključek gradnje pa bo v letih 2022 – 2024.

5. Na lokaciji v mestu Kranj med Savsko cesto in reko Savo nastaja nova soseska Ob Savi za pridobitev  okvirno 240 najemnih stanovanj. Stanovanjski sklad RS bo projekt razvijal v dveh samostojnih fazah. Konec meseca septembra je bil sprejet Občinski podrobni prostorski načrt. Mestna občina Kranj namerava v letu 2019 začeti s pripravami za infrastrukturno ureditev širšega območja, kot pogoj za razvoj 1. faze projekta za pridobitev 180 najemnih stanovanj.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Novinarska vprašanja:

Spoštovani, že dlje časa se govori o možnosti nakupa stanovanj po principu odkup iz najema. To možnost omenjate tudi na SSRS na Javnem razpisu za odajo stanovanj v najem (https://ssrs.si/wp-content/uploads/2017/10/Javni-razpis-za-oddajo-stanovanj-v-najem.pdf), kjer je med drugim zapisano:

“Sklad lahko skladno z veljavno zakonodajo in akti svojega poslovanja za posamezna stanovanja, ki so predmet oddaje po tem razpisu, omogoči odkup iz najema, pri čemer opredeli način in pogoje prodaje ter jih javno objavi.”

V zvezi s tem prosim za naslednja pojasnila:

– ali je SSRS že kdaj najemnikom omogočil odkup iz najema (glede na to, da navaja to možnost)
– koliko je bilo takih primerov, kdaj in kje ter na kakšni zakonski podlagi
– če ne, zakaj ne
– kot ovira za to, da se ta način nakupa stanovanja ni uveljavil, se navajajo zakonske omejitve pri prodaji stanovanj v javni lasti; ali se je na tem področju v zadnjem času kaj spremenilo – v kakšni fazi so spremembe
– kakšni so načrti SSRS glede prodaje stanovanj po principu odkup iz najema
– za koga bi bil način prodaje stanovanj po principu odkup iz najema primeren
– ali načrtujete v prihodnosti uporabo te možnosti za reševanje stanovanjske problematike mladih (ki še niso kreditno sposobni, a bodo to postali)

Odgovor na novinarska vprašanja:

Stanovanjski sklad RS odkupa iz najema še ni omogočal na nobenem projektu, ker je ta institut trenutno napovedan le v ReNSP15-25 in povezan z načelom »Vsako prodano javno najemno stanovanje se nadomesti z vsaj enim javnim najemnim stanovanjem.«

ReNSP15-25, Poglavje 4.2.2 Shema za mlade, odsek Najem s kasnejšim odkupom – možnost odkupa javnega najemnega stanovanja. Najem s kasnejšim odkupom predstavlja nov upravljavski instrument, ki lastniku javnega najemnega fonda daje možnost boljšega upravljanja s celotnim fondom. Lastnik stanovanjskega fonda ukrep med drugim lahko uporabi na obstoječem stanovanjskem fondu z namenom optimizacije stanovanjskega fonda glede na potrebe uporabnikov in stroške vzdrževanja in upravljanja s celotnim fondom. Ukrep se lahko uporabi tudi kot samostojen ukrep stanovanjske politike, ki vnaprej določi namen na novo pridobljenega stanovanjskega fonda za kasnejši odkup in pogoje uporabe in odkupa stanovanj.

Pogoj ob uporabi tega ukrepa je, da se vsako prodano stanovanje nadomesti z vsaj enim novim javnim najemnim stanovanjem. S tem se zagotovi ohranjanje javnega najemnega stanovanjskega fonda.

Glede vprašanja kdaj bo institut prenesen tudi v stanovanjsko zakonodajo in kdaj bo podrobneje opredeljeno načelo nadomestitve nimamo podatkov in predlagamo, da se obrnete na ministrstvo pristojno za stanovanja.

Stanovanjski sklad RS je izvedbo instituta, ko bo glede na veljavno zakonodajo mogoče, predvidel tudi v Poslovni politiki Stanovanjskega sklada RS za obdobje 2017-2020 in bo uporabljen na področjih, ki jih bo dovoljevala zakonodaja ter bodo skladni s predmetnim dokumentom.

Zakonodaja, ki ureja prodajo stvarnega premoženja subjektov v javni lasti izvedbo takega instituta javnemu skladu  ne omogoča.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani, v nadaljevanju pošiljamo odgovore na vaša novinarska vprašanja.

Na vaši spletni strani sem zasledil, da naj bi bila kmalu v prodaji hiša v Pivki, ki je bila dokončana že leta 2008. Kako to, da bo hiša, ki je bila zgrajena že pred desetimi leti, kmalu v prodaji, je bila doslej v najemu?
Hiša v Pivki  je bila pred vključitvijo v seznam nepremičnin za prodajo vključena v postopke javnega najema. Stanovanjski sklad RS nepremičnine, za katere ni interesa za najem ali so poslovno nepotrebne prodaja preko elektronske javne dražbe.

Koliko hiš v Pivki je bilo prodanih in koliko je oddanih?
V Pivki trenutno oddajamo v najem 18 hiš, dve hiši sta prazni in se pripravljata za vključitev v seznam za nepremičnin za prodajo ter bosta prav tako predmet prodaje na elektronski javni dražbi. Na elektronski javni dražbi so bile doslej prodane štiri hiše v Pivki, ena še ni bila prodana in bo vključena v prihodnje elektronske javne dražbe.

Kdaj predvidoma bodo v prodaji hiše na Brdu?
V Zelenem gaju na Brdu v Ljubljani imamo še tri neprodane hiše – elektronska javna dražba bo predvidoma decembra 2018.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Novinarska vprašanja:

Rada bi preverila, ali je SSRS pridobil gradbeno dovoljenje za gradnjo svojega dela soseske Novo Brdo? Če da, kdaj?

Koliko ponudnikov se je odzvalo na javno naročilo za gradnjo posameznega sklopa in kakšne so bile ponudbe posameznih izvajalcev? Če je lažje, mi lahko posredujete tudi kopijo zapisnika, iz katerega bom sama izpisala zaprošene podatke.

Če ste mogoče oddali naročilo, prosim za podatek, komu?

Odgovori na novinarska vprašanja:

Stanovanjski sklad RS je 20.06.2018 pridobil gradbeni dovoljenji za izgradnjo 498 stanovanjskih enot v soseski Novo Brdo za območji E2 in E3, ki sta postali pravnomočni 27.06.2018.

Javno naročilo za oddajo gradnje na območjih E2 in E3 stanovanjske soseske Novo Brdo je v pripravi. Objavo načrtujemo v septembru 2018.

Trenutno pa se na navedenih območjih že izvajajo pripravljalna dela ter izkopi in zaščita gradbene jame. Izvajalec navedenih del, ki je bil izbran po postopku javnega naročanja, je podjetje Rafael d.o.o. iz Sevnice.

Lep pozdrav,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

V nadaljevanju vam pošiljamo odgovora na vaši novinarski vprašanji:

1. Za koliko je SSRS znižal ceno stanovanj v primerjavi s prejšnjo dražbo?

Izhodiščne cene smo znižali zgolj petim stanovanjem in sicer od cca. 2–8 %, vendar ne več kot so ocenjene tržne vrednosti in dosežene prodajne cene primerljivih enot.

2. Katera dražba po vrsti je to? Zdi se nam, da gre za tretjo

Da, gre za tretjo elektronsko javno dražbo in do konca leta je planirana še ena.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani!

V nadaljevanju vam posredujemo odgovore na vaša vprašanja:

Koliko stanovanjskih projektov je bilo iz strani Stanovanjskega sklada RS načrtovanih v Mariboru v zadnjih 10 letih, koliko teh projektov se je nato tudi realiziralo? Za katere projekte/stanovanja gre? Koliko takšnih projektov je bilo realiziranih v istem času v Ljubljani? 

Na osnovi projektov za pridobivanje neprofitnih najemnih stanovanj, ki jih izvaja na podlagi posameznih razpisov oziroma Programov sofinanciranje izgradnje neprofitnih najemnih stanovanj, na območju Mestne občine Maribor v zadnjih 10 letih ni bilo pridobljenih neprofitnih najemnih stanovanj, saj s strani lokalnih skupnosti nismo prejeli vloge na posamezen razpis.

Na območju Mestne občine Ljubljana pa je Stanovanjski sklad RS pridobil 149 neprofitnih najemnih stanovanj (Celovški dvori 75 , Zelena jama 63, Polje 11).

Sklad je na omenjenih lokacijah (po Javnem pozivu za nakup stanovanj) zagotovil 61 stanovanj v Mariboru (na lokacijah: Betnava, Šentiljska ulica, Miklavž na Dravskem polju) in v Ljubljani 19 stanovanj (na lokaciji Savski breg), namenjenih stroškovnem najemu.

Prav tako je z lastno investicijo v Ljubljani zagotovil 102 najemna stanovanja na lokaciji Brdo F2.

V zadnjih 10 letih je bil za prodajo stanovanj v Ljubljani realiziran tudi projekt Zeleni gaj na Brdu, v Mariboru ni bilo načrtovanih tovrstnih projektov v tem obdobju.

Trenutno sta v Mariboru načrtovana dva stanovanjska kompleksa na Studencih in na Pobrežju, so v načrtu še kakšna? 

V Mariboru Stanovanjski sklad RS načrtuje na območju Občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) med Kamenškovo in Šarhovo ulico v Mariboru zgaditi stanovanjsko sosesko Pod Pekrsko gorco s 400 stanovanji v dveh etapah. V prvi etapi je predvidenih 215 javnih najemnih stanovanj (od tega 30 oskrbovanih stanovanj). Projekt je v fazi priprave projektne dokumentacije. Izdelavo projektne dokumentacije in pridobitev gradbenega dovoljenja prve etape ter začetek načrtujemo naslednjem letu, zaključek gradnje pa v letu 2021. Za gradnjo druge etape je del zemljišča še v postopku pridobivanja od Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor (JMSSM), s pripravo projektne dokumentacije za drugo etapo bomo začeli po pridobitvi tega manjkajočega zemljišča.

V stanovanjski soseski Novo Pobrežje v Mariboru je predvidenih do 450 najemnih stanovanj, od tega bo 60 oskrbovanih stanovanj za starejše. Natančno število stanovanj in objektov bo znano ob zaključku odprtega, enostopenjskega, projektnega natečaja, ki ga za Stanovanjski sklad RS organizira Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije. Natečaj je bil 1.6.2018 objavljen na portalu javnih naročil, rok za oddajo natečajnih rešitev pa je 7.9.2018. Po zaključku natečaja bo Stanovanjski sklad RS v letu 2019 pristopil k izdelavi prostorskega akta in projektne dokumentacije. Začetek gradnje je previden za 2021, dokončanje pa 2022.

Stanovanjski sklad RS trenutno na omenjenem območju nima v načrtu drugih novih investicij.

Ali gre pri stanovanjskih projektih za graditev stanovanj za neprofitni najem? 

Stanovanjski sklad RS bo stanovanja, zgrajena z lastnimi načrtovanimi sredstvi, prednostno namenil stroškovnemu najemu, pri čemer so sedanje prednostne kategorije objavljenega razpisa za oddajo stanovanj v stroškovni najem mlade družine, družine z osnovnošolskim otrokom, družine ter mlade osebe do 29. leta starosti. Znotraj teh kategorij imajo prednost prosilci, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje. Prosilci, ki nimajo možnosti živeti v neprofitnih stanovanjih, a imajo to pravico, in plačujejo stroškovno najemnino, lahko zaprosijo za subvencioniranje najemnine. Pri načrtovanih novogradnjah bomo še naprej zasledovali cilj zagotavljanja zadostnega števila cenovno sprejemljivih kakovostnih stanovanj ranljivejšim skupinam, ki nimajo rešenega stanovanjskega vprašanja, z dodatno skrbjo za starejšo populacijo z zagotavljanjem oskrbovanih stanovanj in spremljajočih programov.

Lep pozdrav,

Stanovanjski sklad RS