Novinarsko vprašanje:

na portalu Financ Gradbeništvo spremljamo razvoj soseske Zeleni gaj. Tokrat bi vas prosili za naslednje podatke:

• Koliko prijav ste dobili za 102 najemni stanovanji na Brdu?
• Koliko je bilo prijav za dvosobna stanovanja, trisobna stanovanja, štirisobna stanovanja?
• Koliko stanovanj po prvem razpisu ne bo dobilo najemnikov: skupaj, dvosobna stanovanja, trisobna stanovanja, štirisobna stanovanja?
• Za katero stanovanje je prispelo največ prijav in koliko?
• Koliko znaša najemnina za to stanovanje?
• Kako bo potekalo sklepanje najemnih pogodb in katere pogoje oziroma zahteve SSRS bodo morali najemniki še izpolniti?
• Koliko znaša kavcija oziroma varščina, ki jo bodo morali najemniki položiti?
• Kdaj in v katerih primerih se ta polog vrne najemnikom?
• Ali se vračilo tudi obrestuje in pod kakšnimi pogoji?
• Kdaj bo nov poziv za preostala stanovanja, za katera ni bilo zanimanja?

Odgovor na novinarsko vprašanje:

Na Stanovanjski sklad RS smo do današnjega dne (20.12.2017) prejeli 244 prijav za najem stanovanj v soseski Zeleni gaj na Brdu. Rok za oddajo prijav se je iztekel 15.12.2017. S prijavami so prosilci izrazili interes za različna stanovanja preko glavnih in dodatnih želja, različne pa so tudi prednostne kategorije prosilcev. Podrobnejših podatkov, ki se nanaša na porazdelitve stanovanj na podlagi prejetih prijav, Stanovanjski sklad RS zaradi potrebnih aktivnosti vezanih na posamezno prejeto prijavo kot so npr.: vnos podatkov iz prijav, pregledovanje s strani strokovnih služb, dopolnjevanje podatkov s strani prosilcev, pred zaprtjem baze in opravljenim izborom ne more posredovati.

Prosilci morajo ob prijavi za najem, kot dokazilo za resnost ponudbe, vplačati znesek v višini 500,00 EUR. Vplačani znesek se izbranemu prosilcu všteje kot del varščine, neizbranim prosilcem pa se vplačani znesek vrne najkasneje v petih delovnih dneh po vsakokratnem izboru. Vračilo se ne obrestuje. Izbrani najemniki bodo morali najkasneje štiri dni pred prevzemom stanovanja plačati varščino v višini 6-ih (šestih) mesečnih obrokov, pri čemer se vplačan znesek ob prijavi v višini 500,00 EUR všteje v omenjeno varščino.

Varščina so denarna sredstva, ki so ob morebitni izselitvi najemnika potrebna za poplačilo morebitnih odprtih obveznosti iz naslova uporabe stanovanja in morebitno vzpostavitev stanovanja v stanje ob vselitvi, ob upoštevanju običajne rabe stanovanja. Varščina se vrne ali poračuna ob prenehanju najemnega razmerja. Vračilo varščine se ne obrestuje.

Najemne pogodbe bodo najemniki sklepali pri izbranih notarjih. Glede samih pogodb SSRS nima dodatnih zahtev, saj bodo najemniki predhodno obveščeni o vseh potrebnih korakih.

Prijave za morebitna prosta stanovanja v soseski Zeleni gaj na Brdu bomo zbirali skladno s terminskim planom, dostopnim na http://www.najem.stanovanjskisklad-rs.si/dokumentacija od 12.1.2018 do vključno 10.2.2018.

Lep pozdrav,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

nadaljevanju vam pošiljamo odgovore na vaša vprašanja:

Koliko novogradenj stanovanj načrtujete na trgu ponuditi prihodnje leto?

V prihodnjem letu načrtujemo začetek gradnje okvirno 500 stanovanj na lokaciji Novo Brdo v Ljubljani.

Katera stanovanja, kdaj jih načrtujete ponuditi in kakšne bodo cene?

Stanovanjski sklad RS skladno s sprejeto Resolucijo o nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025 in poslovno politiko SSRS do 2020 načrtuje povečanje najemnega fonda stanovanj, zaradi česar Stanovanjski sklad RS v prihodnjem letu ne predvideva objave Javnega razpisa za prodajo stanovanj. Stanovanja na lokaciji Novo Brdo v Ljubljani bodo tako prvenstveno namenjena najemu.

Sicer pa ima Stanovanjski sklad RS na podlagi Javnega razpisa za prodajo z dne 17.5.2017, trenutno v prodaji še 31 stanovanjskih enot funkcionalnih enot F3 in F6, od tega 19 stanovanj in 12 vrstnih hiš. Zadnji izbor kupcev po Javnem razpisu z dne 17.5.2017 bo dne 21.12.2017.

Načrtujete naslednje leto z začetkom gradnje kakšne od stanovanjskih sosesk?

Načrtujemo začetek gradnje stanovanjske soseske Novo Brdo za pridobitev okvirno 500 stanovanj, ki so namenjena javnemu najemu. Predvidoma leta 2020 predaja stanovanj v uporabo.

V Mariboru ima SSRS namen zgraditi 350 do 400 stanovanj. Po nakupu zemljišča v letošnjem letu pričenjamo s pripravo projekta. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja katerega načrtujemo v letu 2018, predvidevamo izgradnjo stanovanj in vselitev do konca leta 2020.

Lep pozdrav, Stanovanjski sklad RS

Pred dnevi je bilo na okrogli mizi na temo stanovanjske problematike v Mariboru rečeno, da nameravate v tem mestu v kratkem zgraditi nova stanovanja.

• Mi lahko prosim zaupate kaj več informacij o tem projektu. Kaj in kje točno se bo gradilo? Kdaj in pod kakšnimi pogoji bo vseljivo?

Na lokacij med Šarhovo in Kamenškovo ulico, na območju OPPN za del PPE St9 – S stanovanjsko območje ob Šarhovi in Kamenškovi ulici, Maribor ima SSRS namen zgraditi 350 do 400 stanovanj. Po nakupu zemljišča v letošnjem letu pričenjamo s pripravo projekta. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja katerega načrtujemo v letu 2018, predvidevamo izgradnjo stanovanj in vselitev do konca leta 2020.

• Morda načrtujete še kakšne novogradnje v Mariboru in okoliških občinah?

Z nakupom nepremičnine na območju Pobrežja ob cesti Veljka Vlahoviča v Mariboru SSRS dolgoročno načrtuje še en večji stanovanjski projekt, za realizacijo katerega je potrebno še izdelati občinski prostorski podrobni načrt. Realizacija tega projekta je načrtovana v letih od 2020 do 2025.

• Kakšne so sicer potrebe na tem območju? Kdaj ste nazadnje dali tu na trg kakšne novogradnje?

Zadnja ponudba 6 stanovanj v stolpnici – Maribor Betnava je bila priključena Javnemu razpisu za oddajo stanovanj dne 23.9.2016. Potrebe po stanovanjih na tej lokaciji so glede na izkušnje Sklada pri oddaji in glede na dejstvo, da trenutno v Mariboru ni zaslediti večje ponudbe novogradenj, velike. Sklad ima trenutno oddanih vseh 83 stanovanj v Mariboru, ki so v stroškovnem najemu.

Novinarsko vprašanje:

Spoštovani, prosila bi vas za vaš komentar izida javnega naročila Stanovanjskega sklada RS – in sicer razvojnega projekta: Implementacija nalog vzdrževanja in upravljanja objektov na osnovi BIM modela stavbe z uporabo 6D BIM tehnologije.

Kot vprašljiva, sporna se namreč kaže izbira ponudnika Bexel Consulting na javnem razpisu, saj je ista družba, torej ponudnik, sodelovala že pri sami pripravi projektne naloge. Kako to utemeljujete – da izberete prijavitelja, ki sodeluje pri pripravi javnega razpisa – lahko zatrdite, da ne gre za vnaprej dogovorjeni posel?

Za koliko je bila na koncu sklenjena pogodba (je obveljala ponudbena cena 97.300 evrov)?

Prosim tudi za pojasnilo širšega postopka izbire – celotnega postopka, v katerem ste neizbrane oziroma zavrnjene ponudnike KošorokGartner arhitekti d.o.o. (s partnerji) o izidu obvestili šele peti dan po njihovem poizvedovanju, torej šele na zadnji dan za možno pritožbo – je (tudi) to običajna proceura?

Odgovor na novinarsko vprašanje:

Spoštovana,

Stanovanjski sklad RS je postopku oddaje javnega naročila št. JN 17/2017 Razvojni projekt: implementacija nalog vzdrževanja in upravljanja objektov na osnovi BIM modela stavbe z uporabo 6D BIM tehnologije – F2, Brdo ves čas postopal skladno s področno zakonodajo in znotraj predpisanih rokov.

Posel ni bil dogovorjen v naprej. Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) nikakor ne prepoveduje sodelovanja s ponudniki v fazi priprave postopka oddaje javnega naročila, temveč ga predvideva in ureja, saj nasprotno ravnanje naročnikov ne bi bilo skladno z načelom dobrega in skrbnega gospodarja. Naročnik je skladno s 64. členom ZJN-3 izvedel predhodno preverjanje trga. Predhodno preverjanje trga se skladno z zakonom lahko izvede v obliki strokovnega dialoga in v okviru tega naročnik zaprosi ali upošteva nasvete, ki jih bo lahko uporabil pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, pod pogojem, da taki nasveti oziroma priporočila ne preprečujejo ali omejujejo konkurence ter ne pomenijo kršenja načela enakopravne obravnave ponudnikov in načela transparentnosti javnega naročanja.

Projektna naloga je bila priložena razpisni dokumentaciji in javno razkrita, ponudnik Bexel consulting d.o.o. pa pri pripravi osnutka projektne naloge ni pridobil nobenih drugih informacij, ki bi ga lahko postavile v priviligiran položaj glede na ostale ponudnike na trgu. V postopku oddaje javnega naročila so bili tudi določeni ustrezni roki za sprejem ponudb, ki so omogočali kvalitetno pripravo ponudbe. Stanovanjski sklad RS je odgovoril na vsa postavljena vprašanja na odpiranju in pogajanjih, ki jih je prejel s strani sodelujočih.

Odločitev izida javnega naročila je bila javno objavljena 9.11.2017, v njej pa je navedena vrednost izbrane ponudbe ter razlogi za neizbiro ostalih ponudnikov.

Lepo pozdravljamo, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

Vezano na vaša vprašanja vam podajamo naslednje odgovore:

• Koliko deložacij je bilo lani v vaših stanovanjih?
  13 deložacij v neprofitnih najemnih stanovanjih, 6 deložacij v stanovanjih za stroškovni najem.
• Koliko deložacij je bilo letos do decembra?
  7 deložacij v neprofitnih najemnih stanovanjih, 6 deložacij v stanovanjih za stroškovni najem.
• Mogoče še informativno, pri kakšnem dolgu, koliko so bili ti dolgi, ko se odločite za deložacijo?
  Podajamo vam opis naših postopkov.

POSTOPKI ZARADI NEPLAČEVANJA OBVEZNOSTI: Zoper najemnike – dolžnike vodimo dva različna sodna postopka – postopek na plačilo dolga (vlaganje izvršb na plačilo) in – postopek na odpoved najemne pogodbe (4. točka drugega odstavka 103. člena SZ-1).

OPOMINJANJE: Pooblaščeni upravnik po pooblastilu SSRS najemniku pošlje opomin na odpoved najemne pogodbe in plačilo dolga – z navedbo posledic za najemnika, če tega ne stori (problematika vročanja opomina – neodzivni najemniki). Če se najemnik na opomin odzove s prošnjo o načinu plačila dolga, temeljito proučimo vse okoliščine in v kolikor obstajajo utemeljeni razlogi, se z njim sklene pisni dogovor o poravnavi dolga. V primeru nespoštovanja tega dogovora, se najemnika ponovno opozori in šele nato se zoper njega na pristojno sodišče vloži tožba na odpoved najemne pogodbe.

POSTOPKI PRED SODIŠČEM: V sodnem postopku, v primeru aktivnega odziva dolžnika sklepamo tudi sodne poravnave. Pogoji so isti kot pri mediaciji, in sicer:

• v kolikor najemnik – dolžnik poravna ves dolg (najemnina, stroški iz naslova obratovanja, zamudne obresti, sodni stroški) in redno poravnava tekoče obveznosti, da odstopimo od tožbe na odpoved najemne pogodbe. Dolg lahko poravna obročno – redno mesečno.
• če najemnik ne spoštuje dogovora iz sodne poravnave je sodba izvršljiva.

PRAVNOMOČNA SODBA – ODPOVEDANA NAJEMNA POGODBA: Kadar je s pravnomočno sodbo najemniku odpovedna najema pogodba, se ga pozove k prostovoljni predaji stanovanja in to v roku iz sodbe (po navadi je to 60 dni). Hkrati s tem pozivom, se ga zopet pozove k plačilu dolga, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi in se ga seznani, da v primeru, da poravna vse obveznosti, da lahko ponovno kandidira na javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem.
Če se bivši najemnik, ki mu je bila odpovedana najemna pogodba odzove na opomin, se mu ponovno omogoči odlog realizacije pravnomočne sodbe – pod pogoji, da dolg poravna v celoti, če tega ne zmore pa lahko tudi obročno.

REALIZACIJA PRAVNOMOČNE SODBE
Če se najemnik ne odzove na opomin in ne poravna dolga ter v tem roku sam ne preda stanovanja, se na pristojno sodišče vloži zahtevek za realizacijo pravnomočne sodbe. Sodišče nato določi sodnega izvršitelja, ki na podlagi pravnomočne sodbe razpiše deložacijo. V primeru, da se najemnik obrne z vlogo za odlog prisilne izselitve – deložacije in izkaže da bo dolg z veliko verjetnostjo lahko poplačal in je to voljan narediti, se mu ugodi in se ga zopet seznani, da v primeru poravnave celotnega dolga lahko kandidira na razpis. V primeru, da dolžnik ne spoštuje dogovora se izvršilni postopek (deložacija) po tem roku nadaljuje.

POSTOPKI ODPOVEDI Pri vseh postopkih vse najemnike obravnavamo enakopravno, ob tem pa upoštevamo vse olajševalne okoliščine in veliko mero razumevanja do gmotne in socialne stiske.
V celotnem postopku so v sodelovanje vključeni Centri za socialno delo, ki jih preko upravnikov seznanjamo s postopki, ki se vodijo zoper najemnike – dolžnike (navodilo MOP in MDDSZ iz dne 21.5.2015).
Naj še poudarimo, da lahko vsak najemnik , ki mu še ni pravnomočno odpovedana najemna pogodba skladno z 36. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev na Center za socialno delo vloži vlogo za dodelitev subvencije najemnine za neprofitno stanovanje. O tej možnosti so naši najemniki seznanjeni tudi s strani naših pooblaščeni upravnikov.

PROBLEMATIKA REALIZACIJE CELOTNEGA POSTOKA OD KRŠITVE DO DELOŽACIJE Postopek od opomina do realizacije praviloma traja več let, od tri pa tudi do pet, če nasprotna stran z malce spretnosti procesno zavlačuje postopek. Takšnih primerov je po naših izkušnjah veliko. Naj spomnimo, da lahko najemnik lastnika, ki zamenja ključavnico ali ga preprosto postavi pred vrata toži za motenje posesti in morda na sodišču celo doseže, da se začasno, do končne odločitve sodišča o tej zadevi, vrne v stanovanje. Drug problem, ki ga s pridom izkoriščajo najemniki, ki kljub več ponujenim možnostim ne spoštujejo pogodbenih in zakonskih obveznosti, pa so nizki pravdni stroški, ki jih mora po izgubljeni tovrstni tožbi poravnati stran, ki tožbo izgubi. Če bi bili ti stroški višji, bi prav lahko prepričali najemnika, da se na takšen način ne izplača vztrajati.

Lep pozdrav, Stanovanjski sklad RS

Novinarsko vprašanje:

Spoštovani,

v zvezi s prodajo stanovanj in vrstnih hiš Ljubljana-Zeleni gaj na Brdu imamo več vprašanj.

S kakšnim namenom ste se odločili oglaševati v časopisu Delo? Kolikšni so bili stroški za celotno stran oglaševanja v Delu?

Za odgovore se v naprej lepo zahvaljujemo.

Lep pozdrav, Nova24TV

Odgovor na novinarsko vprašanje:

v zvezi s prejetim vprašanjem vas obveščamo, da skladno s poslovno politiko in namenom seznanitve ciljne publike z zaključkom prodaje večjih stanovanj in vrstnih hiš, ki niso primerne za najem, Stanovanjski sklad RS, oglašuje tudi v časopisu Delo, v okviru njihove sobotne nepremičninske priloge: Delo/Delo in dom Nepremičnine. Strošek oglasa znaša 1.046,50 eur brez ddv.

Lep pozdrav. Stanovanjski sklad RS

Novinarsko vprašanje:

Pozdravljeni, Pošiljam vam vprašanji Radia Maribor in prosim za odgovor:

Ali bodo stanovanja, ki jih bo sklad gradil prihodnje leto na Kamenškovi v Mb najemna ali za prodajo in če bodo najemna, ali bodo neprofitna ali po tržni najemnini?

Kakšna je bila kupnina za zemljišči na Kamenškovi in Ul. Veljka Vlahoviča (ali drži podatek, objavljen na vaši spletni strani: 2 mio+DDV za Kamenškovo in 1,6 mio+DDV za Vlahovičevo)?

Hvala za odgovor in lep pozdrav.

Odgovor na novinarsko vprašanje:

V nadaljevanju vam podajamo odgovore na vaša vprašanja.

Stanovanjski sklad RS skladno s sprejeto Resolucijo o nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025 in poslovno politiko SSRS do 2020 načrtuje izdatno povečanje najemnega fonda stanovanj, zato bodo tudi stanovanja, ki jih bo Stanovanjski sklad RS gradil v Mariboru prvenstveno namenjena najemu, v kolikor pa bo ustrezno spremenjena zakonodaja, tudi odkupu iz najema v skladu z načelom nadomestljivosti stanovanj. Glede najemnine je sprejeta odločitev, da se bodo bodoča stanovanja oddajala po stroškovni najemnini.

Prodajna pogodba za zemljišča na Kamenškovi je bila podpisana dne 27.10.2017 za ceno 2.000.000,00 brez vključenega DDV. Prodajna pogodba za zemljišča na lokaciji Veljka Vlahovića je še v medsebojnem usklajevanju in bo podpisana predvidoma v tem tednu. Predvidena cena za zemljišča na tej lokaciji znaša 1.680.000,00 EUR brez vključenega DDV.

Lepo pozdravljeni.

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

na podlagi vašega sporočila vam posredujemo odgovore.

V  čem je bil poudarek tega projekta: dostopnost stanovanj za nizko najemnino (koliko je znašala v povprečju)?

V okviru poglavja Shema za mlade je v Akcijskem načrtu – Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025 predvideno zagotavljanje ugodnih najemnih stanovanj za mlade, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje. Vezano na predmetni projekt je bil v mesecu marcu 2017 s strani Stanovanjskega sklada RS objavljen javni razpis za oddajo cenovno ugodnih, za bivanje primernih in vseljivih stanovanj za mlade, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje in za potrebe skupinskega najema za mlade. Ciljna skupina so mladostniki in mlade osebe od 18. do dopolnjenega 29. leta, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje. Stanovanja za projekt prispeva Stanovanjski sklad RS – 11 stanovanj na različnih lokacijah po Sloveniji, na lastno pobudo pa se je projektu pridružila tudi Občina Idrija z dvema stanovanjema. Najemnina za posteljo se giblje od 103 do 148 EUR. Poleg tega je potrebno plačati tudi enkratno varščino v višini treh najemnin, ki se ob izselitvi vrne.

Je bil interes mladih velik?

Povpraševanje je bilo večje za Ljubljano in bližino Ljubljane. Zanimanja za Maribor in Jesenice ni bilo.

Za katere kraje je bilo največ povpraševanja (bližina Ljubljane?)

Oddana so stanovanja:
1 stanovanje v Ljubljani (3 postelje)

2 stanovanji v Borovnici (3 postelje)

2 stanovanji v Kranju (3v postelje)

1 stanovanje v Idriji (1 postelja)

1 stanovanje v Novem mestu (1 postelja)

Je ta najem časovno omejen za tiste, ki so uspeli na razpisu?

Najem postelje v stanovanju se lahko izvede le za določen čas v okviru trajanja pilotnega projekta z odpovedno dobo treh mesecev, vendar ne dlje kot do 30.9.2018.

Sporočamo vam, da morate vprašanja, ki se nanašajo na subvencije za mlade družine in zadnji vprašanji iz sklopa vprašanj (* imate kake ocene, kakšne so potrebe mladih po stanovanjih po Sloveniji? In * se bo na podlagi izsledkov tega pilotnega projekta pripravil kak stalni program za mlade, ki (prvič) rešujejo stanovanjsko vprašanje oziroma tega vprašanja nimajo zadovoljivo rešenega?) nasloviti na Ministrstvo za okolje in prostor.

Glede subvencij za mlade družine. Spomnim se, da so bile vmes ukinjene (zaradi vsesplošnega varčevanja na državni ravni?), pa sprašujem, ali se je ta sistem spet vzpostavil? In gre takole: Republika Slovenija vsako leto subvencionira mlade družine, ki prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje. Mlada družina je življenjska skupnost dveh ali enega starša z enim ali več otroki, pri čemer vsaj en otrok v letu dodeljevanja subvencij še ni šoloobvezen. Družina ne sme preseči določene višine letnega dohodka, ki je predpisana za vsako leto posebej. Subvencijo družina prejema za vsakega člana največ 8 let. V letu 2008 je subvencija znašala 300 € na družinskega člana. Mlade družine, ki rešujejo prvi stanovanjski problem z nakupom ali gradnjo, morajo imeti sklenjeno prodajo pogodbo ali pridobljeno gradbeno dovoljenje. Do subvencioniranja tržnega najema so upravičene mlade družine, ki si po uspešno zaključenem študiju vsaj enega od staršev rešujejo stanovanjsko vprašanje s tržnim najemom. Vendar ta starš v letu, ko zaprosi za subvencijo, ne sme doseči starosti 28 let (oz. 30, če je zaključil doktorski študij). Subvencijo je mogoče pridobiti na podlagi javnega poziva, ki ga enkrat letno objaviStanovanjski sklad RS. Subvencije torej so, ali niso. In če ne, ali trenutno obstaja kaj takega, kar pomaga mladim, ki si urejajo svoje prvo stanovanje?

Stanovanjski sklad RS, javni sklad je od leta 2006 do leta 2011 enkrat letno v medijih in na spletni strani www.stanovanjskisklad-rs.si objavil javni poziv za dodelitev subvencij mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja in subvencioniranje tržnega najema stanovanj, ki je bil pripravljen na podlagi Zakona o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi in subvencijah mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja (Ur. l. RS, št. 96/2007-UPB2).

30.5.2012 je bil v Uradnem listu Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 40/2012) objavljen Zakon za uravnoteženje javnih financ, ki med drugim posega tudi na področje Zakona o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi in subvencijah mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja, tako da v celoti črta člene, ki se nanašajo na dodelitev subvencij mladim družinam in subvencioniranje tržnega najema (od 26. a člena do 26. i člena), kar pomeni da so tovrstne subvencije ukinjene.

Glede na navedeno Stanovanjski sklad RS ne izvaja dajanja pomoči mladim družinam oziroma subvencioniranja.

Lepo pozdravljeni!

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

Pošiljamo vam odgovore na vaša novinarska vprašanja:

Koliko sredstev je bilo v proračunih države v zadnjih treh letih (2015, 2016, 2017) namenjenih Stanovanjskemu skladu RS ter koliko novih stanovanj je Stanovanjski sklad RS v zadnjih treh letih ponudil?

Razen sredstev za namene izplačila premij varčevalcem NSVS, Stanovanjski sklad RS v letih 2015, 2016 in 2017 ni prejel denarnih sredstev iz proračuna. V letih 2015, 2016 in 2017 je Stanovanjski sklad RS ponudil v prodajo na trgu 569 stanovanj v soseski Zeleni gaj na Brdu v Ljubljani (od tega jih je 30 oskrbovanih), 24 stanovanj v Novem mestu ter 53 stanovanj v Borovnici. 10. novembra 2017 je Sklad v Javni razpis za oddajo stanovanj v stroškovni najem že vključil 102 stanovanji v soseski Zeleni gaj na Brdu v Ljubljani. Stanovanja bodo vseljiva v začetku leta 2018. V zadnjih treh letih je Sklad v najem dodal v fond najemnih stanovanj tudi šest novih stanovanj na lokaciji Maribor, 4 stanovanja na lokaciji Prevalje, 26 stanovanj v Slovenskih Konjicah ter 65 novih stanovanj v Velenju – Gorica, ki so namenjena neprofitnemu najemu.

Koliko sredstev je Stanovanjskemu skladu RS namenjenih v proračunu za leto 2018 oz. ali drži podatek, da je za leto 2018 skladu namenjenih 790 tisoč evrov?

Iz proračunskih dokumentov ne izhaja, da bi bilo v letu 2018 zagotovljenih Stanovanjskemu skladu RS 790.000 EUR.

Koliko novih stanovanj Stanovanjski sklad lahko zgradi za 790.000 evrov – prosim za vsaj približno oceno, glede na pretekle izkušnje?

Glede na izkušnje iz gradnje stanovanj na lokaciji Zelenega gaja na Brdu v Ljubljani, bi lahko iz 790.000 EUR zagotovili približno 500 m2 stanovanjskih površin oz. dobrih 6 stanovanj.

Po kakšnih cenah (od-do) Stanovanjski sklad RS prodaja stanovanja, npr. po kakšnih cenah ste prodali stanovanja v Zelenem gaju in na Brdu (cene na kvadratni meter od – do)?

FE Št.stanovanj PM Prodajna vrednost na m2 površin z DDV (povprečje) F4 185 354 1.730,06 € F5.1 187 319 1.731,35 € F5.2 85 169 1.905,10 € F6.1 12 1.613,55 € F6.2 18 1.466,06 € F3 52 89 2.779,15 € Vse skupaj 539 931 1.811,07 €

Koliko novih stanovanj namerava Stanovanjski sklad zgraditi v letu 2018 in kakšni so načrti za naprej (koliko stanovanj nameravate ponuditi do leta 2025)?

Poleg izvedbe naslednje faze izgradnje 498 stanovanj v soseski na Brdu v Ljubljani (projekt Novo Brdo, prostorski enoti E2 in E3), ki se bo začela v letu 2018, Sklad pripravlja gradbene projekte tudi drugod po Sloveniji.

V Mariboru se bo na lokaciji Kamenškova predvidoma že leta 2018 začela gradnja 190 stanovanj v prvi fazi in 100 stanovanj v letih 2021 in 2022. Prav tako se bo v Mariboru na Ulici Veljka Vlahoviča v letu 2020 iz prve faze začela gradnja 200 stanovanj in v nadaljnjih letih druge faze še 200 stanovanj, ki bodo v lasti Sklada.

Na podlagi Programa sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj v letih 2016 do 2020 bo zagotovljenih do 500 novih stanovanj v lokalnih skupnostih. Polovica teh stanovanj bo v lasti Sklada. Stanovanja bodo pridobljena s projekti soinvestitorstva z lokalnimi skupnostmi, Javnim nepremičninskim skladom in neprofitnimi stanovanjskimi organizacijami in s pomočjo Skladovih dolgoročnih stanovanjskih posojil tem organizacijam.

Sklad bo v Kranju z lastno naložbo v naslednjih letih pridobil okoli 270 stanovanj. Gradnja bo potekala v dveh fazah: v prvi bo zgrajenih okoli 130, v drugi pa okoli 140 stanovanj. Prostorski načrt bo pripravljen v letu 2018.

Dodatno število javnih najemnih stanovanj skuša Sklad pridobiti tudi z nakupom na trgu. V ta namen je odprt javni razpis na podlagi katerega Sklad sprejema ponudbe za odkup stanovanj na področjih mestnih občin v Sloveniji. Po razpisu obstaja tudi možnost, da Sklad odkupi primerna zemljišča za gradnjo. V primeru odkupa zemljišč, bo sklad samostojno investiral v izgradnjo stanovanj.

Za reševanje stanovanjske problematike strešjih, ima Sklad odprt javni razpis s katerim ponuja finančne vzpodbude za izgradnjo domov za starejše osebe in dnevnega bivanja starejših ter financiranje oziroma so investiranje v oskrbovana stanovanja. Po pogojih razpisa je za ta namen na voljo 20 mio sredstev.

Lep pozdrav,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

Pošiljamo vam odgovore na vaša vprašanja:

Opremljenost stanovanj. Ali bodo stanovanja povsem neopremljena oziroma ali bodo opremljena s kakršnim koli pohištvom, predvsem s kuhinjo?

Stanovanja, ki so v ponudbi glede na strukturo (najmanjša so dvosobna) ne bodo dodatno opremljena, razen sanitarne keramike v kopalnicah, katere pozicija je razvidna iz posameznih objavljenih prikazov stanovanj. Stanovanjski sklad RS oddaja stanovanja in sklepa najemne pogodbe v večini primerov za nedoločen čas zaradi česar ne želeli najemnika omejevati z vnaprejšnjo postavitvijo opreme.

Parkirna mesta. Ali bodo morali najemniki, kljub temu, da nimajo dveh osebnih avtomobilov najeti obe parkirni mesti?

Zaradi urbanističnih pogojev, katere je Stanovanjski sklad RS moral izpolniti kot investitor, vsakemu stanovanju pripadata dve parkirni mesti v kletni etaži. Enota najema je tako stanovanje s pripadajočo shrambo in dvema parkirnima mestoma. Glede na izkušnje in strukturo stanovanj – najmanjše je dvosobno stanovanje je izkazana potreba po parkirnih mestih na tej lokaciji velika.

Ali bodo lahko najeta parkirna mesta oddali kasneje v podjem tretjim osebam?

Predmet najema je celotna enota, torej stanovanje s pripadajočo shrambo in dvema parkirnima mestoma, zato se posameznega parkirnega mesta najemnik ne more oddajati posebej v najem ali podnajem. V kolikor določen najemnik ne bo imel avtomobila, bo parkirna mesta lahko uporabljal za svoje obiskovalce.

Ročnost najemnih pogodb in v kakšnem stanju bodo morali najemniki kasneje predati stanovanja po izselitvi?

Najem stanovanja se lahko izvede za določen čas, ki ne more biti krajši od enega leta ali za nedoločen čas z odpovedno dobo treh mesecev. Po prenehanju najemnega razmerja mora najemnik izročiti lastniku stanovanje v stanju, v kakršnem ga je prevzel, pri čemer se upoštevajo spremembe, nastale pri normalni uporabi stanovanja in tiste, ki jih je najemnik opravil v soglasju z lastnikom. Najemnik je dolžan pred predajo stanovanja lastniku oziroma njegovemu pooblaščencu opraviti vse notranje opleske in stanovanje očistiti ter izročiti prazno oseb in stvari. Najemnik in uporabniki po najemni pogodbi so dolžni ob predaji stanovanja odjaviti stalno oziroma začasno bivališče na naslovu stanovanja, ki je predmet te najemne pogodbe, ter ob primopredaji stanovanja lastniku ali njegovemu pooblaščencu izročiti potrdila o odjavi vseh uporabnikov stanovanja.