Novinarska vprašanja:

Pozdravljeni!

Zanima me, kdaj naj bi dokončali zgodbo s Spektrom, torej nakup podjetja.

Del kupnine ste RTH-ju že nakazali, 6,8 milijona evrov če se ne motim?

Kdaj naj bi še preostanek?

Vlada mora potrditi pogodbo, kdaj pa planirate, da bi se pravnoformalno posli zaključili?

Kdaj bi po vaših načrtih šli v iskanje novega direktorja oz. kdaj objavili razpis?

Odgovor na novinarska vprašanja:

Spoštovana,

Kupnina je v celoti vplačana na fiduciarni račun pri notarki. Rok po pogodbi za izpolnitev odložnih pogojev je 13.12.2017, zato glede poslovnih odločitev do takrat še ne moremo govoriti.

Lep pozdrav,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani, v nadaljevanju vam pošiljamo odgovore na vaša novinarska vprašanja.

Koliko stanovanj od 64 ste prodali in koliko jih je še na voljo?

Preko javnega razpisa je bilo naprodaj 82 stanovanj: 52 stanovanj iz funkcionalne enote vzorčna hiša F3 in 12 stanovanj iz funkcionalne enote F6.1 ter 18 vrstnih hiš iz funkcionalne enote F6.2. Po dveh opravljenih izborih je prodanih 44 stanovanjskih enot (od tega 7 vrstnih hiš), na voljo jih je še 38 (od tega 11 vrstnih hiš), nov izbor kupcev pa bomo izvedli že 26.10.2017.

Kaj sledi s stanovanji, ki jih niste uspeli prodati? Kako ste zadovoljni s povpraševanjem?

S povpraševanjem smo glede na višji cenovni razred in zahtevnejše potencialne kupce zadovoljni in realizacija prodaje sledi našemu planu. Za nakup prostih stanovanj so možni in organizirani ogledi in razpisani termini izborov kupcev. Z oglaševanjem in dodatnimi ogledi želimo k nakupu spodbuditi tudi zahtevnejše kupce, ki do sedaj bodisi niso spremljali ponudbe naših stanovanj ali potrebujejo za tako pomembno odločitev nekoliko daljši čas in zagotovitev ustrezne finančne konstrukcije.

Koliko ste iztržili s prodajo prej omenjenih stanovanj?

Skupna vrednost prodanih stanovanjskih enot znaša 10.414.620 EUR.

Koliko od 18 vrstnih hiš ste prodali? Koliko jih je še na voljo?

Po dveh opravljenih izborih kupcev je prodanih 7 vrstnih hiš, 11 pa jih ostaja v ponudbi za prodajo zainteresiranim kupcem.

Koliko ste iztržili s prodajo vrstnih hiš?

Skupna vrednost prodanih vrstnih hiš zanaša 2.879.700 EUR.

Kaj še načrtujete v Zelenem gaju na Brdu? Koliko stanovanj bo skupno, ko bo končana celotna soseska in katerega leta bo to?

Že v prihodnjem mesecu načrtujemo objavo ponudbe za 102 novi najemni stanovanji v Ljubljani v soseski Zeleni gaj na Brdu, prve vselitve bodo možne že v začetku leta 2018. Najem stanovanja bo možen za nedoločen čas. Prednost pri najemu bodo imele mlade družine, družine z osnovnošolskim otrokom in ostale družine ter mlade osebe. V prihodnjem letu načrtujemo pričetek gradnje 498 najemnih stanovanj v Ljubljani na lokaciji Novo Brdo, ki bodo predvidoma vseljiva leta 2020.

Kakšna stanovanja imate še v načrtu graditi? (lokacijsko, okvirna cena za kvadratni meter in komu bodo namenjena)?

V teku so številne aktivnosti Stanovanjskega sklada RS za zagotavljanje novih javnih najemnih stanovanj in pridobivanje zemljišč za gradnjo. Večjo ponudbo novih najemnih stanovanj poleg Ljubljane do leta 2020 načrtujemo tudi v Mariboru. Leta 2020 bo imel Stanovanjski sklad RS v svojem upravljanju okoli 4 tisoč stanovanj, do leta 2025 pa bo ta fond povečal še za dodatnih 2 tisoč stanovanj. Stroškovne najemnine za posamezne lokacije bodo bistveno nižje od tržnih in bodo oblikovane po izgradnji najemnih stanovanj, ki bodo prednostno namenjena ciljnim skupinam Stanovanjskega sklada RS, ki so mlade družine, družine z osnovnošolskim otrokom in ostale družine ter mlade osebe. Z novim ciklom gradenj stanovanj za najem ter z urejeno najemno službo bo Stanovanjski sklad RS sklad prispeval k povečevanju izbire, nižjim najemninam in varnosti najema.

Novinarsko vprašanje:

Spoštovani, za prilogo Financ Gradnja in bivanje pripravljam članek o električni mobilnosti. Dobil sem informacijo, da ste pri pripravi projektov za gradnjo najemnih stanovanj v sklopu Brdo2 od projektantov zahtevali tudi opremo parkirnih mest z električnimi polnilnicami.

Odgovori na novinarska vprašanja:

Ali lahko potrdite, da je to res?

Da, res smo pri pripravi projektov za gradnjo najemnih stanovanj v sklopu Brdo2 od projektantov zahtevali tudi opremo parkirnih mest z električnimi polnilnicami.

Kakšna je bila ta vaša zahteva (gre za končno opremljenost ali za predinštalacijo)?

Za projekt Brdo 2 je zaključena faza idejnega projekta, v kateri je na zunanjih parkirnih mestih z električnimi polnilnicami predvidena predinštalacija.

Koliko parkirnih mest bo opremljenih z polnilnicami za električne avtomobile (bodo vsa ali le določen del)?

Parkirna mesta s polnilnico za električna vozila bodo predvidena v skladu z veljavnim prostorskim aktom MOL OPN ID v katerem je predvideno, da je potrebno na vsakih 100 parkirnih mest zagotoviti vsaj 1 parkirno mesto s polnilnico za električna vozila.

Novinarsko vprašanje:

Spoštovani,

pred časom ste načrtovali tudi novogradnjo na Jesenicah, kjer naj bi na območju TVD Partizan postavili stanovanjski blok. V zvezi s tem me zanima kaj se dogaja s tem projektom ali je še aktualen, katere aktivnosti ste opravili v zadnjem pobdobju in katere še načrtujete?

Hkrati vas še prosim, da navedete še morebitne druge načrte, ki jih imate na Gorenjskem.

Odgovor na novinarsko vprašanje:

Spoštovani, pošiljamo vam odgovore na vaša novinarska vprašanja, ki ste nam jih poslali 26.9.2017:

V zvezi z aktivnostmi na zemljiščih v lasti SSRS, ki so v območju OPPN Partizan na Jesenicah vam sporočamo, da je občina Jesenice izvedla javno razgrnitev in javno obravnavo dokumenta OPPN Partizan, občinski svet občine Jesenice pa je dokument potrdil v prvem branju. Stanovanjski sklad RS bo nadaljeval aktivnosti na območju OPPN Partizan, ko bo sprejet prostorski akt. Za več informacij glede poteka sprejema se lahko obrnete na pristojne službe Občine Jesenice.

Na območju Gorenjske je Sklad pristopil k razvoju projekta stanovanjske soseske Ob Savi v Kranju. Pridobljene so tri variantne rešitve, ki so trenutno v fazi dopolnitev, prav tako potekajo na občini aktivnosti glede priprav na komunalno ureditev območja vključno z rekonstrukcijo Savske ceste. S strani Sklada je na Mestno občino Kranj podana pobuda za začetek postopka OPPN (občinski podrobni prostorski načrt).

Lep pozdrav

Novinarsko vprašanje:

Bi prosila še za nekaj pojasnil:
Koliko nadzorov je v 2015 in 2016 izpeljal SSRS – v smislu vstopa v stanovanje in preverjanje njihove uporabe oziroma tega, kdo biva v stanovanju?
Koliko prijav ste dobili – v smislu da nekdo oddaja stanovanje v podnajem?
Ali se mora SSRS pred takim vstopom v stanovanje napovedati? Koliko v naprej?
Kaj se zgodi, če najemojemalec ne omogoči vstopa lastniku?
Koliko časa v povprečju trajajo postopki prekinitve pogodbe in posledično izselitve iz krivdnega razloga? Torej od suma do vstopa do dokončne prekinitve pogodbe in izselitve?
Koliko prekinitev pogodb je bilo denimo v 2015 in 2016 zaradi ugotovitve, da v stanovanju ne biva oseba, s katero je SSRS sklenil pogodbo? Oziroma da najemnik oddaja stanovanje v podnajem?
Koliko je bilo v 2015 in 2016 ugotovljenih takšnih kršitev najemne pogodbe – da torej najemnik oddaja stanovanje v podnajem?

Odgovori na novinarska vprašanja:

Vstop v stanovanje, oddano v najem, je urejen v stanovanjski zakonodaji in se ne izvaja zaradi nadzorov temveč zaradi preverjanja skladnosti uporabe z najemno pogodbo in stanovanjsko zakonodajo. Skladno z določbo 3. alineje 94. člena SZ-1 mora najemnik stanovanja dopustiti vstop lastniku oziroma njegovemu pooblaščencu v stanovanje za preveritev pravilne uporabe stanovanja, vendar največ dvakrat letno. Skladno z 99. členom SZ-1 mora najemnik dopustiti vstop v stanovanje, da se opravijo dela za izboljšanje predmeta najema (napeljava oziroma rekonstrukcija centralnega ogrevanja, električnega in vodovodnega omrežja, satelitske antene, kabelskega in telefonskega priključka, varnostnih naprav, vgraditev ali zamenjava opreme in tako dalje), dela za zmanjšanje porabe energije in vode, razen če bi to za najemnika oziroma njegovo družino predstavljalo obremenitev, ki glede na obseg in trajanje del, posledice izvedbe del, povečane stroške najema in najemnikova predhodna lastna vlaganja v izboljšavo stanovanja presega upravičeno korist lastnika in morebitnih drugih lastnikov in najemnikov v stavbi. Zakon samega načina obveščanja izrecno ne določa, Stanovanjski sklad RS pa vse najemnike (neprofitne in stroškovne) v vsakih željenih vstopih predhodno pravočasno – s primernim rokom obvesti. V primeru, da se najemnik ne more odzvati na termin, se mu določi oziroma skupno uskladi nov termin.

Za število vstopov v stanovanja in število kršitev ne vodimo posebne evidence. V primeru neodzivnosti je najemnik večkrat pisno pozvan, nato se preuči smotrnost pričetka postopka za izvedbo krivdne odpovedi najemne pogodbe. V 103. členu SZ-1 je določeno, da lahko lastnik med drugim odpove najemno pogodbo tudi iz krivdnega razloga, če najemnik ne dopusti vstopa v stanovanje v primerih iz tretje alinee 94. člena in 99. člena SZ-1. Najemne pogodbe ni mogoče odpovedati s tožbo, če lastnik ni predhodno pisno opozoril najemnika, ki krši najemno pogodbo. Pisni opomin mora vsebovati kršitev in način odprave odpovednega razloga ter primeren rok za odpravo odpovednega razloga. Rok za odpravo odpovednega razloga ne sme biti krajši od 15 dni. Za isto kršitev, ki predstavlja odpovedni razlog, opomni lastnik najemnika samo enkrat, razen če je med dvema zaporednima kršitvama preteklo več kot eno leto. 172. člen SZ-1 določa, da se z globo od 500 do 1.200 eurov kaznuje najemnik-posameznik, ki ne dopusti vstopa v stanovanje (prvi odstavek 99. člena in tretja alinea 94. člena).

Postopki prijave sprememb glede najemnika in uporabnikov stanovanj so opredeljeni s stanovanjsko zakonodajo. Število oseb v stanovanju se spremlja tudi skozi sodelovanje z upravnikom. V primeru kršitev se postopa skladno z določbami 103. člena, kjer je opredeljenih več primerov kršitev iz tega naslova. Kadar se ugotovi, to je po navadi na podlagi prijave ostalih stanovalcev, da stanovanje zasedajo tudi osebe, ki niso navedene v najemni pogodbi, se najemnika pisno opozori (103. člen SZ-1) na to kršitev. V kolikor le-ta kršitev odpravi v 15 dneh, lahko tudi na način, da poda pisno vlogo za prijavo novega uporabnika, in v kolikor je prijava novih uporabnikov skladna z zakonodajo, izdamo soglasje za sklenitve dodatka k najemni pogodbi in je s tem kršitev odpravljena. Podnajema Stanovanjski sklad RS ne dovoljuje. Prijav o oddajah v podnajem ne spremljamo v posebnih evidencah. Prav tako ne beležimo prekinitev pogodb glede na razlog prekinitve.

Postopki odpovedi in izselitve so različno dolgi in v veliki meri odvisni od tega ali najemnik in uporabniki sodelujejo s Skladom – so odzivni oziroma se ne odzivajo na pozive Sklada oziroma njegovega pooblaščenca, ali pa je celo potrebno izvesti sodno odpoved in izpraznitev stanovanja ob pomoči tretjih oseb. Izvajajo se skladno z določbami stanovanjske zakonodaje. Postopki v primeru neodzivnosti in sodne poti lahko trajajo tudi več let.

Lep pozdrav

Pozdravljeni,

V nadaljevanju vam posredujemo pojasnila na vaša vprašanja glede stanovanj namenjenih oddaji v najem:

– če prav razumem, Sklad ne bo več gradil stanovanj za prodajo, ampak samo še za najem. Ali to drži? Ali so torej stanovanja Zeleni gaj zadnja, ki jih je Sklad dal na trg?

Stanovanjski sklad RS bo izvajal svojo dejavnost skladno s prejetimi usmeritvami v Poslovni politiki Stanovanjskega sklada RS za obdobje 2017 do 2020 (dostopna na spletni strani [https://ssrs.si/poslovna-politika][1]). Poudarek je na oddaji v najem. Predmetni dokument vsebuje podrobno opredelitev ciljev in usmeritev.

– Kakšni so načrti glede najemnih stanovanj – v Zelenem gaju 2012 najemniški stanovanji na trg oktobra?

Sklad je v fazi zaključevanja projekta Zeleni gaj na Brdu v Ljubljani s 102 najemnima stanovanjema, za katera bo razpis predvidoma letos, naslednje leto pa predvidevamo začetek gradnje Novega Brda z okvirno 500 stanovanji, v Mariboru 200 – 300 stanovanj in v Kranju 100 -200 stanovanj.

– Ali bodo to neprofitne najemnine ali tržno primerljive najemnine? Komu bodo ta stanovanja namenjena?

V primerih, ko so stanovanja pridobljena za oddajo v neprofitni najem, je Sklad zavezan k oddaji po neprofitnih najemninah in za ciljne skupine ter po postopkih po stanovanjski zakonodaji. Oddaja v stroškovni najem poteka preko javnih razpisov. (Trenutno veljaven javni razpis je dostopen na povezavi [http://www.najem.stanovanjskisklad-rs.si/][2]).

– Kaj pa drugje, v drugih krajih. Skratka, kakšni so načrti glede stanovanj za najem?

Opis načrtov na najemnem področju je razviden iz dokumenta navedenega pri prejšnjem odgovoru. Opozorimo naj vas tudi na instrumente in ukrepe, s katerimi Sklad na posameznih področjih izvaja svojo dejavnost (dostopno na [https://ssrs.si/pozivi-in-razpisi][3] ).

– V zvezi s stanovanji za najem me zanima, kakšna bodo pravila in kakšen bo nadzor, da ne bo prihajalo do zlorab (denimo, da se nekdo prijavi in dobi stanovanje za najem, potem pa oddaja naprej po višji ceni)? Skratka, kako, s kakšnimi vzvodi boste oziroma že zdaj zagotavljate in nato tudi preverjate, da stanovanje za najem dobijo dejansko osebe, ki stanovanje potrebujejo za bivanje?
In kako zagotavljate, preverjate, da v stanovanju nato dejansko ta oseba/družina biva?

Najemnik stanovanja, ki je v lasti Sklada in se oddaja v stroškovni najem, mora uporabljati najeto stanovanje ter skupne dele stavbe v skladu z zakonodajo, najemno pogodbo in Splošnimi pogoji, kamor sodi tudi obveza sprotnega poročanja Sklada in upravnika objekta (npr. dodatek k najemni pogodbi zaradi rojstva novega člana družine). Skladno z veljavno zakonodajo Sklad preverja stanovanja in njihovo uporabo, saj mora najemnik dopustiti vstop lastniku oziroma njegovemu pooblaščencu v stanovanje za preveritev pravilne uporabe stanovanja.

[1]: https://ssrs.si/poslovna-politika
[2]: http://www.najem.stanovanjskisklad-rs.si/
[3]: https://ssrs.si/pozivi-in-razpisi

Odgovori na novinarska vprašanja:

Spoštovani,

V nadaljevanju vam podajamo odgovore na vaša vprašanja glede stanovanjske problematike mladih in pilotnih stanovanjskih zadrug:

Kot sem nekje prebrala, v Sloveniji trenutno primanjkuje 9000 neprofitnih stanovanjskih enot. Največ v Ljubljani, kjer je na razpisih za neprofitna stanovanja uspešnih zgolj 10 % upravičencev. Ali ta podatek drži?

Glede vprašanj vezanih na MOL se prosimo obrnite na MOL oziroma JSS MOL.

V katerih regijah je ta problem še posebej pereč (če imate morda podatke o številu neprofitnih stanovanj po večjih slovenskih mestih)?

Naš sklad ne vodi evidence o stanje neprofitnih najemnih stanovanj. Predlagamo, da se obrnete na Ministrstvo pristojno za stanovanjske zadeve.

Kaj konkretno bi morala država narediti, da bi se ta primankljaj stanovanj začel razreševati?

Predlagamo, da se obrnete Ministrstvo za okolje in prostor.

Čim bolj konkretno, prosim: kakšna bi, denimo, morala biti investicija konkretno za zagon omenjene pilotne stanovanjske zadruge, ki naj bi zagotovila med 300 in 400 stanovanj?

Predlagamo, da se obrnete Ministrstvo za okolje in prostor (npr. na predsednika delovne skupine za stanovanjske zadruge, gospoda Janeza Vuka).

Koliko sredstev ste v zadnjem letu dobili za razreševanje tovrstne problematike in za kaj točno ste jih porabili? Je višina teh sredstev vsako leto enaka ali variira?

Stanovanjski sklad RS ni nikoli prejel nobenih finančnih sredstev za te namene.

Ali podpirate zagon zadružniških stanovanj kot obliko razreševanja stanovanjske problematike (ne samo mladih, ampak nasploh)? Katere so po vašem mnenju prednosti, ki jih takšen projekt prinaša? Kakšni so vaši morebitni pomisleki?

V ReNSP15-25 je to opredeljeno kot alternativno reševanje. Stanovanjski sklad RS je sodeloval pri delu posebne delovne skupine, pod vodstvom Ministrstva za okolje in prostor, ki je pripravila o vseh ugotovitvah poročilo. Predlagamo, da se obrnete Ministrstvo za okolje in prostor (npr. na predsednika delovne skupine za stanovanjske zadruge, gospoda Janeza Vuka).

Kot so izpostavili v zavodu Zadrugator, za izgradnjo zadrug iščejo predvsem zemljišča v državni/občinski lasti. Ali načrtujete razvoj takšnih zemljišč? če da, kje točno in koliko je teh zemljišč?

Sklad z zemljišči za tak projekt ne razpolaga. Predlagamo, da se obrnete Ministrstvo za okolje in prostor (npr. na predsednika delovne skupine za stanovanjske zadruge, gospoda Janeza Vuka).

Poleg zadrug kakšne oblike razreševanja stanovanjske problematike mladih še obstajajo? Kaj je bilo do zdaj na tem področju že narejenega in kaj še bo – v kateri fazi so trenutni projekti, pri katerih sodeluje stanovanjski sklad?

Stanovanjski sklad RS ima na področju mladih objavljen javni razpis [https://ssrs.si/najem-za-mlade][1] ob tem pa načrtuje tudi projekt stanovanjskih skupnosti za mlade v Ljubljani, ki je še v začetni fazi, zato bi bilo o njem preuranjeno dajati pojasnila. Razpolagamo tudi z zemljišči v Lukovici in Ivančni Gorici, ki pa mladih žal ne zanimajo. Stanovanjski sklad RS sodeluje tudi v delovni skupini za mlade. Predlagamo, da se za več informacij obrnete Ministrstvo za okolje in prostor (npr. na predsednico delovne skupine za mlade, Natašo Sax).

[1]: https://ssrs.si/najem-za-mlade

Novinarsko vprašanje:

Pozdravljeni,

Hvala za odgovor, a odgovorili ste mi to, kar ste mi že zadnjič.

Spraševala pa sem vas, ali imate predvidene varovalke za take primere, kot je ta, o katerem govorimo – ko je iz oglasa očitno, da je šlo za dve prijavi na videz nepovezanih oseb, ki pa so dejansko očitno povezane. In je ena od teh oddala prijavo, da bi drugi povečala možnost za uspeh na razpisu.
Razumem, da te osebe na videz niso povezane, ampak že če se prijavita sestrična in bratranec z različnimi priimki, živeča na različnih naslovih predvidevam, da povezave v papirjih ni.
Zato me zanima, ali imate kakršnakoli varovalke za te primere – ko torej nekdo dejansko ne oddaja prijave za to, da bi sebi priskrbel stanovanje, ampak zato da neki povezani osebi (sestri, sestrični,…) poveča možnosti za stanovanje. Ali preverjate ozadje prijave? Ali je treba dati izjavo, da si se prijavil zase in ne zato, da bi sestrični povečal možnosti?
Še vedno me zanima, ali ste imeli takšne primere (torej navidezne nepovezane prijave z namenom, da si prijavitelj poveča možnost, da bi dobil stanovanje) že tudi v preteklosti in koliko jih je bilo?
Ali take primere sploh lahko zaznate? Kako?
Ali sploh obstaja kakšno varovalka proti takim primere na videz nepovezanih prijav? Kakšno? Nenazadnje gre za varovanje tistih prijaviteljev, ki oddajo zgolj eno prijavo.
Ali boste morda za prihodnje razpise uvedli takšne varovalke?

Odgovor na novinarsko vprašanje:

Pozdravljena,

V nadaljevanju vam posredujemo podrobnejši opis načina prodaje in izbora kupcev stanovanj preko Stanovanjskega sklada RS.

Prednostne kategorije kupcev stanovanj v razpisu Sklada so mlade družine (družina, v kateri vsaj en otrok še ni šoloobvezen), družine z osnovnošolskim otrokom, družine, gibalno ovirane osebe in mladi. Prijave prosilcev za nakup stanovanj so uvrščene v prednostne kategorije; tako je npr. mlada družina z dvema otrokoma, ki prvič rešuje stanovanjsko vprašanje in je redno varčevala v okviru nacionalne stanovanjske varčevalne sheme z glavno željo uvrščena v prioritetni razred P009, mlada oseba, ki je redno varčevala v okviru nacionalne stanovanjske varčevalne sheme pa je z glavno željo uvrščena v prioritetni razred P053. Prednostne kategorije se upoštevajo v procesu dodeljevanja stanovanj po protokolu, ki je objavljen na spletnih straneh Sklada. Vsaka prijava je obravnavana samostojno in iz nje izhajajo podatki in dokazila o uveljavljanju prednostnih kategorij.

Prosilci so dolžni, pod izrecnim opozorilom na kazensko in odškodninsko odgovornost, v prijavi na razpis navesti resnične in ažurne podatke. Kršitve razpisnih pogojev so predvidene in opisane v besedilu razpisa, njihov morebiten obstoj se ugotavlja v kontrolnih postopkih po prejemu prijav. V primeru, da bi bila ugotovljena kršitev razpisnega pogoja glavnega izbora kupcev o omejitvi nakupa enega stanovanja na kupca oziroma na družino in njene družinske člane, če je prosilec uveljavljal prednost družine, bi bila prijava po opravljenih kontrolah enoličnih identifikatorjev vsekakor zavržena. Oseba, ki bi bila navedena v podani prijavi (tudi kot družinski član), namreč ne bi smela podati samostojne prijave ali sodelovati v prijavi druge osebe.

Primer, ki ste ga opisali, ne pomeni kršitve javnega razpisa niti »luknje v sistemu«, saj so stanovanja dodeljena prosilcem glede na prednostne kategorije in interes po posameznih stanovanjih. Prosilci preko prijave kandidirajo za nakup s samostojno prijavo, preko katere ne morejo vplivati na spremembo možnosti prednostnih kriterijev in interesa drugih kandidatov. Možnost pri izboru za kupca stanovanja je tako odvisna od prednostne kategorije in interesa za nakup.

Kontrolni postopek (varovalko) za primer, ki ste ga opisali, je praktično nemogoče ustrezno izvesti, saj širših sorodstvenih povezav med različnimi prijavami Sklad nima možnosti in pristojnosti preverjati. Nenazadnje se lahko na razpis z ločenima prijavama prijavita dve sestrični, ki vsaka s svojo družino rešuje svoj dejanski stanovanjski problem.

Novinarsko vprašanje:

V konkretnem primeru me zanima, ali boste kako ukrepali – glede na to, da je iz prodaje razvidno, da je šlo za dve prijavi z namenom, da si zagotovijo stanovanje? Ali je v tem primeru pogodba veljavna? Jih boste morda razdrli? Ali boste karkoli storili?
Koliko je sicer bilo takšnih primerov v preteklosti, na posameznih razpisih? Ali take primere sploh lahko zaznate? Kako?
Ali sploh obstaja kakšno varovalo za take primere? Kakšno?
Ali boste morda za prihodnje razpise uvedli takšne varovalke?

Odgovor na novinarsko vprašanje:

V nadaljevanju vam podajamo odgovore na vaša dodatna vprašanja glede prodaje stanovanj v Zelenem gaju:

V zvezi s prejetimi vprašanji ponovno navajamo, da smo v konkretnem primeru izbrana kupca na podlagi objavljenega oglasa preverili in ugotovili, da med njima ni nikakršnih povezav, za katere bi lahko vedeli in bi izhajale iz prijave. Ena prosilka se je prijavila kot mlada družina s partnerjem in 2 otrokoma, drugi prijavitelj pa je bil izbran samostojno kot mlada oseba in med njima ni nikakršnih povezav. Obvezen podatek pri oddaji vloge za vse prosilce/kupce in ostale morebitne člane, ki nastopajo v vlogi je EMŠO, ki je tudi enolični identifikator, na podlagi katerega se pred vsakokratnim izborom preverja morebitno večkratno ponavljanje iste osebe na različnih vlogah v primeru uveljavljanja prednostnih kriterijev, ki so določeni z razpisom. V kolikor se v fazi preverjanja vlog ugotovi, da ista oseba nastopa v več vlogah in uveljavlja prednosti, se jo pozove k opredelitvi, s katero vlogo želi kandidirati. V kolikor tega ne stori, se tovrstne vloge zavrže.

Glede nadaljnje prodaje stanovanj s strani izbranih kupcev po razpisu za prodajo stanovanj 2017 ni omejitev s strani Sklada, saj so stanovanja v vzorčni hiši zaradi načina gradnje in energetsko učinkovitih rešitev cenovno primerljiva s cenami stanovanj na prostem trgu, zaradi česar se nam omejevanje izbranih kupcev glede nadaljnje prodaje ne zdi primerno. V kolikor izbrani kupci oglašujejo stanovanja, za katera so bili izbrani, na to Sklad ne more vplivati ali tega kakorkoli sankcionirati.

Novinarsko vprašanje:

Spoštovani,
pripravljam prispevek o prodaji hčerinske druže RTH Spekter in vas prosim za hiter odgovor.
Julija ste mi na vprašanje o prodaji/nakupu odgovorili:

“Aktivnosti vezane na odkup družbe Spekter d.o.o. so v teku ter potekajo po načrtu. Prve rezultate pričakujemo konec meseca avgusta. Trenutno še ni nobenih dokončnih informacij, tako da vam na želena vprašanja ne moremo odgovoriti.”

Ali je mogoče že kaj več reči o avgustovskih rezultatih? Po informacijah z RTH so usklajevanja v zaključni fazi. Ali to drži? Ali lahko “izdate” tudi podatek o višini cenitve Spektra?

Hvala vam vnaprej za hiter odziv.
Lepo vas pozdravljan,
P. Malovrh

Odgovor na novinarsko vprašanje:

Spoštovana,

Aktivnosti vezane na odkup družbe Spekter d.o.o. so v zaključevanju, vendar trenutno še ni sprejetih dokončnih odločitev, zato vam na želena vprašanja še ne moremo odgovoriti.

Lep pozdrav