Spoštovani,
v nadaljevanju vam posredujemo odgovore na zastavljena vprašanja.
- Koliko stanovanj v Sloveniji trenutno primanjkuje glede na potrebe prebivalstva in povpraševanje na stanovanjskem trgu?
Enotne in povsem primerljive ocene primanjkljaja vseh vrst stanovanj v Sloveniji ni, saj se stanovanjske potrebe razlikujejo glede na območje, vrsto stanovanja in ciljne skupine.
Kot okvirni pokazatelj potreb se najpogosteje navajajo rezultati ankete o potrebah po stanovanjskem fondu, izvedene med občinami v letu 2025, po kateri je bilo na ravni države izraženih potreb po približno 20.000 dodatnih stanovanjskih enotah v javni lasti oziroma stanovanjih za različne ciljne skupine. Pri tem ne gre zgolj za javna najemna stanovanja, temveč tudi za oskrbovana stanovanja, bivalne enote in druge oblike stanovanj v javni lasti.
Največje potrebe so izražene predvsem v urbanih središčih in na območjih z večjim povpraševanjem po stanovanjih.
- Koliko javnih najemnih stanovanj je trenutno na voljo v Sloveniji in koliko dodatnih stanovanj bi po vaših ocenah potrebovali?
Stanovanjski sklad RS ima v lasti približno 5.300 najemnih stanovanjskih enot. Ker javni najemni fond v Sloveniji poleg stanovanj v lasti sklada obsega tudi stanovanja v lasti občin, občinskih stanovanjskih skladov in drugih javnih najemodajalcev, Stanovanjski sklad RS ne razpolaga z enotnim ažurnim podatkom o skupnem številu javnih najemnih stanovanj v Sloveniji.
Pri tem je treba razlikovati med skupnim številom javnih najemnih stanovanj in številom stanovanj, ki so v določenem trenutku dejansko prosta za novo oddajo, saj je večina obstoječega fonda že oddana v najem.
Kot okvirna ocena potreb se lahko upoštevajo rezultati ankete med občinami iz leta 2025, ki izkazujejo potrebe po približno 20.000 dodatnih stanovanjskih enotah v javni lasti za različne skupine prebivalstva.
- Kakšni so cilji države oziroma Stanovanjskega sklada RS glede gradnje novih javnih najemnih stanovanj do leta 2030? Koliko projektov je trenutno že pripravljenih za izvedbo?
Nadaljnji cilji države na področju javne stanovanjske gradnje se bodo oblikovali v okviru aktualne stanovanjske politike in usmeritev pristojnega Ministrstva za okolje in prostor. Stanovanjski sklad RS bo pri svojem delu sledil veljavni zakonodaji, strateškim dokumentom in usmeritvam ustanovitelja.
Obseg novih javnih najemnih stanovanj do leta 2030 bo odvisen predvsem od razpoložljivih finančnih sredstev, pripravljenosti projektov, razpoložljivosti zemljišč ter poteka prostorskih in upravnih postopkov.
Stanovanjski sklad RS trenutno izvaja oziroma razvija več projektov na različnih lokacijah po Sloveniji, med drugim na Jesenicah, v Lendavi, Kranju, Lukovici, Mirni, Celju, Ljubljani, Mariboru, Rogaški Slatini, Velenju in Pivki. Projekti so v različnih fazah izvedbe – od prostorske priprave, projektiranja in pridobivanja dovoljenj do gradnje – zato natančnega števila projektov, ki bi jih bilo mogoče šteti kot pripravljene za izvedbo, ni mogoče enoznačno opredeliti.
- Kako bodo nove evropske finančne možnosti za stanovanjsko gradnjo vplivale na slovenske projekte? Kdaj bi lahko pričakovali prve konkretne učinke v obliki novih gradenj?
Nove evropske finančne možnosti lahko pomembno dopolnijo nacionalne vire ter prispevajo k hitrejši izvedbi stanovanjskih projektov. Njihov dejanski vpliv bo odvisen od končne vsebine evropskih finančnih instrumentov, pogojev njihove uporabe in razpoložljivih sredstev za Slovenijo.
Prvi učinki bodo lahko najhitreje vidni pri projektih, ki imajo že komunalno urejena stavbna zemljišča, pridobljena potrebna dovoljenja ter pripravljeno projektno dokumentacijo za izvedbo del. Prav tako, pred začetkom gradnje je potrebno zaključiti še prostorske, upravne in javnonaročniške postopke, zato časovnice v tem trenutku še ni mogoče zanesljivo napovedati.
- Kje se pri gradnji javnih najemnih stanovanj v Sloveniji najpogosteje zatakne – pri zagotavljanju financiranja, zemljiščih, prostorskih postopkih ali pridobivanju dovoljenj? Če bi sredstva prejeli že jutri, kje bi nastopili morebitni problemi pri začetku gradnje?
Zagotavljanje stabilnih finančnih virov je pomemben pogoj za javno stanovanjsko gradnjo, vendar sama razpoložljivost sredstev še ne pomeni, da se lahko gradnja začne takoj.
Med najpogostejšimi izzivi so zagotavljanje ustreznih stavbnih zemljišč, umeščanje v prostor, pridobivanje mnenj in dovoljenj, izvedba postopkov javnega naročanja ter priprava projektne dokumentacije in sama izvedba.
Tudi če bi bila sredstva zagotovljena takoj, bi bilo mogoče najhitreje nadaljevati pri projektih s pridobljenim gradbenim dovoljenjem, medtem ko bi bilo treba pri drugih najprej zaključiti navedene postopke. Na čas izvedbe oz. na proces graditve zelo vplivajo tudi razmere v gradbeništvu, razpoložljivost projektantov, nadzornikov in izvajalcev ter gibanje cen gradbenih materialov in storitev.
S spoštovanjem,
Stanovanjski sklad RS