Spoštovani!
Kot dogovorjeno vam v nadaljevanju posredujemo odgovore na vprašanja.
Koliko javnih najemnih stanovanj trenutno upravlja Stanovanjski sklad Republike Slovenije in koliko najemnikov (kakšen delež) prejema subvencijo najemnine?
Stanovanjski sklad RS ima v lasti 5.431 najemnih stanovanj ter 17 stanovanj v brezplačni uporabi, kar skupaj predstavlja 5.448 najemnih stanovanj na območju Republike Slovenije. Od tega je 3.167 javnih najemnih stanovanj (prej neprofitnih stanovanj) po celotni Sloveniji, ki se oddajajo na podlagi objave javnih razpisov občin oziroma javnih stanovanjskih skladov občin, na območju katerih se nahajajo razpoložljiva stanovanja. Poleg javnih najemnih stanovanj ima Stanovanjski sklad RS še 2.279 stanovanjskih enot po celotni Sloveniji, namenjenih tržnemu najemu, ki jih oddaja na podlagi Javnega razpisa za oddajo stanovanj v najem.
Po trenutnih podatkih subvencijo najemnine prejema 775 najemnikov javnih najemnih stanovanj in 349 najemnikov stanovanj, namenjenih tržnemu najemu. Delež najemnikov, ki prejemajo subvencijo najemnine, tako znaša približno 24,5 % pri javnih najemnih stanovanjih in 15,3 % pri stanovanjih, namenjenih tržnemu najemu. Podatki o številu upravičencev se lahko mesečno spreminjajo glede na izdane odločbe pristojnih centrov za socialno delo (CSD) in obdobje njihove veljavnosti.
Ali so najemniki stanovanj v upravljanju SSRS zavezanci za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ)? Ali to velja za vse najemnike oziroma ali obstajajo izjeme?
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) je dajatev, katere odmero in plačevanje urejajo veljavni predpisi ter občinski odloki. NUSZ davčni organ odmeri po uradni dolžnosti na podlagi podatkov, ki jih posreduje pristojna občina. Zavezanec za plačilo NUSZ je neposredni uporabnik nepremičnine; praviloma je to lastnik, v primeru oddaje stanovanja v najem pa je lahko zavezanec tudi najemnik. Pri stanovanjih Stanovanjskega sklada RS obveznost plačila NUSZ v času trajanja najemnega razmerja bremeni najemnika kot neposrednega uporabnika stanovanja. Navedeno velja tudi za najemnike javnih najemnih stanovanj.
Veljavna ureditev omogoča tudi določene oprostitve plačila NUSZ. Zakonsko določene oprostitve ter morebitne dodatne oprostitve oziroma olajšave so odvisne od veljavne zakonodaje in ureditve posamezne občine. Občine v svojih odlokih določajo območja odmere, merila za določitev višine NUSZ ter pogoje za popolno ali delno oprostitev plačila. Podrobnejše informacije o odmeri in oprostitvah plačila NUSZ so objavljene na spletni strani Finančne uprave Republike Slovenije.
Kakšna je višina povprečnega stanovanja v Ljubljani in v Mariboru, s katerim upravlja SSRS?
Najemnine stanovanj Stanovanjskega sklada RS so določene skladno z veljavnimi predpisi in metodologijo za določanje najemnin. Povprečne mesečne najemnine za stanovanja Stanovanjskega sklada RS od 1.4.2026 znašajo 5,26 EUR/m² za javni najem in 8 EUR/m² za tržni najem. Na višino posamezne najemnine vplivajo tudi način pridobitve in vrednost stanovanja, lokacija ter značilnosti stanovanj. Namen Sklada je zagotavljati cenovno dostopna najemna stanovanja, zato so najemnine praviloma ugodnejše od tržnih najemnin za primerljiva stanovanja na istem območju.
Kako na skladu ocenjujete dejstvo, da morajo NUSZ plačevati tudi najemniki javnih oziroma neprofitnih stanovanj, med njimi tudi tisti, ki zaradi šibkejšega socialnega položaja prejemajo subvencijo najemnine? Ali menite, da je obstoječa ureditev ustrezna?
Stanovanjski sklad RS kot javna institucija posluje v skladu z veljavno zakonodajo in se zaveda, da lahko NUSZ za posamezne najemnike, zlasti gospodinjstva v šibkejšem socialnem položaju, predstavlja dodatno finančno obremenitev. Obveznost plačila NUSZ in določitev zavezancev izhajata iz veljavne zakonske ureditve, odmero pa na podlagi podatkov pristojnih občin izvaja davčni organ. Občine lahko v okviru svojih pristojnosti in občinskih odlokov določijo tudi merila za morebitne oprostitve oziroma olajšave. Stanovanjski sklad RS ni pristojen za določanje zavezancev, višine NUSZ ali sistema oprostitev, zato veljavno ureditev pri svojih najemnih razmerjih upošteva. Presoja ustreznosti oziroma morebitne spremembe ureditve pa sodijo v pristojnost zakonodajalca in drugih pristojnih organov.
Ali na skladu zaznavate, da plačilo NUSZ za del najemnikov predstavlja pomembno finančno breme? Ali prejemate pritožbe, pobude, vprašanja najemnikov glede tega?
Na Stanovanjskem skladu RS ne zaznavamo večjega števila pobud, vprašanj ali pritožb, povezanih s plačevanjem NUSZ. Občasno prejmemo posamezna vprašanja najemnikov, ki se nanašajo predvsem na pojasnila glede veljavne ureditve in obveznosti plačila NUSZ v času trajanja najemnega razmerja.
Ali menite, da bi bilo smiselno razmisliti o spremembi ureditve, po kateri bi bili najemniki javnih najemnih stanovanj oziroma socialno najbolj ranljivi najemniki plačila NUSZ oproščeni?
Vprašanje morebitnih sprememb sistema plačevanja NUSZ presega pristojnosti Stanovanjskega sklada RS in ga je treba obravnavati v okviru širše zakonodajne ureditve ter pristojnosti zakonodajalca in občin. Veljavna ureditev sicer omogoča določene oprostitve oziroma olajšave, morebitna drugačna oziroma dodatna ureditev oprostitev za posamezne skupine bi zato zahtevala ustrezno sistemsko obravnavo.
S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS