Spoštovani.

Podajamo vam odgovore na vaša vprašanja: 

Koliko javnih najemnih stanovanj ima Stanovanjski sklad Republike Slovenije trenutno v Pomurju in v katerih občinah se nahajajo? Koliko teh stanovanj je trenutno nezasedenih? 

Stanovanjski sklad RS ima v Pomurski regiji trenutno 127 javnih najemnih stanovanj, ki se nahajajo v 14 občinah, in sicer v občinah Apače, Beltinci, Dobrovnik, Gornja Radgona, Križevci, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Murska Sobota, Radenci, Rogašovci, Turnišče in Veržej. Trenutno je nezasedenih 12 javnih najemnih stanovanj.

Prosimo za podatek, koliko nezasedenih stanovanj je v posamezni pomurski občini. 

Od 12 trenutno nezasedenih javnih najemnih stanovanj se jih 5 nahaja v občini Križevci, 3 v Mestni občini Murska Sobota, 2 v občini Gornja Radgona ter po 1 v občinah Veržej in Lendava.

Kako dolgo je posamezno trenutno nezasedeno stanovanje že prazno oziroma kakšna je povprečna doba nezasedenosti teh stanovanj? 

Doba nezasedenosti posameznih stanovanj je različna in je odvisna predvsem od njihovega trenutnega statusa ter postopkov, ki se v zvezi z njimi izvajajo. Pri tem obdobje nezasedenosti ne pomeni nujno obdobja, v katerem bi bilo stanovanje pripravljeno za ponovno oddajo, saj so v ta čas lahko vključeni tudi postopki obnove, priprave na ponovno oddajo oziroma drugi postopki, povezani z nadaljnjim razpolaganjem s stanovanjem.

Kakšni so konkretni razlogi, da ta stanovanja trenutno niso oddana – gre za menjave najemnikov, vzdrževalna dela, prenove, administrativne postopke ali druge razloge?

Razlogi za trenutno nezasedenost stanovanj so različni in so povezani predvsem z menjavami najemnikov, pripravo stanovanj za ponovno oddajo, izvajanjem potrebnih vzdrževalnih oziroma obnovitvenih del ter drugimi postopki, povezanimi z nadaljnjim upravljanjem in razpolaganjem s posameznimi stanovanji. Stanovanja so v različnih fazah postopkov, zato vsa trenutno nezasedena stanovanja niso takoj na voljo za ponovno oddajo.

Koliko izmed trenutno praznih stanovanj je že pripravljenih za nove najemnike in kdaj predvidoma bodo oddana? 

Tri stanovanja so trenutno vključena v potekajoči postopek oddaje, dve stanovanji sta urejeni in pripravljeni za najem ter sta vključeni v nadaljnji postopek oddaje. Pri enem stanovanju postopek nadaljnje oddaje poteka na podlagi dogovorjenega načina sodelovanja z občino, eno stanovanje je v postopku obnove, pri petih stanovanjih pa potekajo postopki v zvezi s predvideno prodajo in niso več predvidena za ponovno oddajo v najem. Natančnega datuma oddaje stanovanj, namenjenih nadaljnji oddaji, v tem trenutku ni mogoče določiti, saj je ta odvisen od zaključka posameznih postopkov in, kjer je to potrebno, izbire upravičenega najemnika.

Ali je katero izmed stanovanj prazno več kot šest mesecev oziroma več kot eno leto? Če da, koliko in iz katerih razlogov?

Od trenutno 12 nezasedenih stanovanj je 9 stanovanj nezasedenih več kot šest mesecev, od tega 7 več kot eno leto. Razlogi za daljšo nezasedenost so različni in so povezani s statusom posameznega stanovanja ter postopki, ki se v zvezi z njim izvajajo. Pri delu stanovanj, ki so nezasedena daljše obdobje, potekajo postopki v zvezi s predvideno prodajo in zato niso več predvidena za ponovno oddajo v najem, pri ostalih pa gre za postopke obnove, priprave oziroma ponovne oddaje. Stanovanjski sklad RS si prizadeva, da so stanovanja, namenjena nadaljnji oddaji, po izvedbi potrebnih postopkov čim prej ponovno oddana.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

pošiljamo vam odgovore na vaša vprašanja:

Ali je Stanovanjski sklad RS trenutno seznanjen z novimi oziroma nadaljnjimi težavami v objektu na Kocljevi ulici 18 v Murski Soboti? Katere težave so vam bile prijavljene v letu 2026?

Stanovanjski sklad RS je seznanjen s prijavami glede razmer v objektu na Kocljevi ulici 18 v Murski Soboti. V letu 2026 je prejel prijavo najemnika z dne 15. 4. 2026, ki se je nanašala na neurejenost prostora za odlaganje odpadkov in skupnih prostorov ter onesnaženost hodnikov, dvigal in sten. V prijavi konkretni povzročitelji niso bili navedeni.

Koliko pritožb oziroma prijav stanovalcev v zvezi s kršitvami hišnega reda, motenjem miru, poškodovanjem skupnih prostorov ali drugim neprimernim ravnanjem ste prejeli v letih 2025 in 2026?

Sklad je v letu 2025 prejel pet prijav oziroma pritožb stanovalcev, povezanih s kršitvami hišnega reda, motenjem miru ter neustrezno uporabo oziroma stanjem skupnih prostorov. V letu 2026 je do sedaj prejel eno takšno prijavo.

Ali držijo navedbe, da so skupni prostori objekta poškodovani oziroma onesnaženi? Je sklad oziroma upravnik v zadnjem obdobju opravil ogled objekta in kaj je bilo pri tem ugotovljeno?

Sklad je bil seznanjen z neustreznim stanjem posameznih skupnih prostorov, zaradi česar so bile z upravnikom dogovorjene nadaljnje aktivnosti. Pri rednih pregledih stanovanj v lasti Sklada v letu 2025 večje nepravilnosti v stanovanjih niso bile ugotovljene. V začetku septembra 2026 so se začeli izvajati redni letni pregledi za leto 2026; po prejemu zapisnikov in slikovnega gradiva bo Sklad ugotovitve pregledal ter po potrebi ustrezno ukrepal. 

Ali je bilo zaradi poškodovanja oziroma onesnaženja skupnih prostorov v zadnjih dveh letih potrebno izvajati sanacije, popravila ali dodatna čiščenja? Če da, za kakšna dela je šlo in koliko so znašali stroški?

Zaradi zagotavljanja ustrezne čistoče je bilo čiščenje skupnih prostorov povečano z dvakrat na trikrat tedensko, prostor za odlaganje odpadkov pa je bil dodatno opremljen z zabojniki. Stroški čiščenja ter najema in odvoza dodatnih zabojnikov se obračunavajo uporabnikom stavbe skladno z veljavnim načinom delitve stroškov. Upravnik ločenega podatka o višini dodatnega stroška, ki bi nastal izključno zaradi teh ukrepov, ne vodi.

Kdo te stroške krije – Stanovanjski sklad kot lastnik stanovanj, vsi etažni lastniki oziroma najemniki ali jih sklad poskuša izterjati od konkretnih povzročiteljev škode?

Stroški se krijejo skladno z veljavnimi predpisi, najemnimi pogodbami in načinom delitve stroškov v večstanovanjski stavbi. Stroške, ki po najemni pogodbi in Splošnih pogojih bremenijo najemnike, krijejo najemniki. Ker v obravnavanih primerih konkretni povzročitelji poškodb oziroma neustreznega ravnanja niso bili ugotovljeni, neposredna izterjava stroškov od konkretnih oseb ni mogoča.

Ali je Stanovanjski sklad zaradi ponavljajočih se kršitev na tem naslovu od leta 2022 do danes kateremu najemniku odpovedal najemno pogodbo oziroma začel postopek za njeno odpoved? Če da, v koliko primerih in kakšen je bil izid postopkov?

Od leta 2022 do danes Sklad zaradi prijavljenih kršitev hišnega reda oziroma neustreznega ravnanja v skupnih prostorih na tem naslovu ni odpovedal najemne pogodbe. V navedenem obdobju so bile trem najemnikom najemne pogodbe odpovedane iz drugega krivdnega razloga, in sicer zaradi neplačevanja najemnine.

Ali ocenjujete, da so se razmere v objektu od prvih opozoril stanovalcev leta 2022 izboljšale, poslabšale ali ostajajo primerljive?

Na podlagi posameznih prijav in ugotovitev ni mogoče podati zanesljive splošne ocene, da bi se razmere v objektu trajno izboljšale ali poslabšale. Kljub izvedenim ukrepom se posamezne težave še vedno pojavljajo. Sklad zato v sodelovanju z upravnikom nadaljuje aktivnosti za izboljšanje urejenosti skupnih prostorov in spoštovanje pravil bivanja. K urejenemu bivanju v večstanovanjski stavbi bistveno prispevata tudi odgovorna uporaba skupnih prostorov in spoštovanje hišnega reda vseh stanovalcev.

Glede na to, da se pritožbe glede razmer na tem naslovu pojavljajo že več let, ali sklad načrtuje dodatne ukrepe? Če da, katere?

Sklad je v zvezi z nadaljnjo obravnavo problematike predvidel sestanek v začetku oktobra 2026, na katerem bo skupaj s predstavniki drugih etažnih lastnikov in upravnikov obravnaval možnosti dodatnih ukrepov za izboljšanje razmer v objektu. Sklad bo glede na ugotovitve nadaljeval sodelovanje z upravnikom in po potrebi tudi z drugimi pristojnimi institucijami v okviru njihovih pristojnosti.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Pozdravljeni.

Podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

1. Ali je Stanovanjski sklad RS lastnik katerega od stanovanj v objektu na Ulici Toneta Melive 14? Katerih?

Stanovanjski sklad RS je v večstanovanjskem objektu na naslovu Ulica Toneta Melive 14 v Slovenskih Konjicah lastnik 11 od skupno 24 stanovanj, in sicer stanovanj št. 2, 4, 8, 12, 16, 17, 20, 21, 22, 23 in 24.

2. Kdaj je Sklad prvič prejel obvestilo o zamakanju oziroma vlagi v stanovanju št. 12? Ali drži, da je bila težava prijavljena že novembra 2023?

Stanovanjski sklad RS je bil 7. junija 2023 s strani upravnika stavbe, Stanovanjskega podjetja Konjice d. o. o., pisno obveščen o pregledu vodovodnih instalacij oziroma vertikale in sumu zamakanja, pri čemer je bilo takrat kot možen izvor navedeno stanovanje št. 8. Po podatkih pooblaščenega upravnika stanovanj SPL d. d. je bila konkretna prijava zamakanja v stanovanju št. 12 prejeta novembra 2023. Po prijavi je bil na lokacijo napoten izvajalec vodovodarskih del, vendar vzrok zamakanja ob pregledu ni bil ugotovljen.

3. Katere konkretne ukrepe je Sklad od prve prijave do danes izvedel za ugotovitev in odpravo vzroka?

Po prejetih prijavah so bili prek pooblaščenega upravnika stanovanj SPL d. d. in njegovih izvajalcev izvedeni pregledi ter različni posegi z namenom ugotovitve in odprave možnih vzrokov zamakanja. Izvedeni so bili vodovodarski pregledi, preverjanje prisotnosti vlage, vodni testi ter posamezna vzdrževalna in sanacijska dela v stanovanjih, kjer so bile zaznane težave. Preverjana je bila tudi možnost, da bi bil izvor težav povezan s skupnimi deli oziroma instalacijami stavbe, zato pri nadaljnjih aktivnostih sodeluje tudi upravnik stavbe, Stanovanjsko podjetje Konjice d. o. o. Kljub doslej izvedenim pregledom in posegom vir zamakanja še ni bil zanesljivo ugotovljen.

4. Kateri strokovni pregledi oziroma meritve so bili opravljeni, kdo jih je izvedel in kaj je bilo ugotovljeno?

V okviru ugotavljanja vzroka zamakanja so bili prek upravnikov in izvajalcev opravljeni vodovodarski pregledi, preverjanje prisotnosti vlage v stenah in tleh ter vodni testi. Preverjana je bila tudi streha objekta. Upravnik stavbe je v okviru pregleda odprl tudi del tal na hodniku objekta, pri čemer je takrat obstajal sum, da bi zamakanje lahko izviralo iz enega od stanovanj. Dosedanji pregledi niso omogočili zanesljive določitve izvora zamakanja. Dodatno ugotavljanje otežuje tudi dejstvo, da se težava ne pojavlja konstantno.

5. Ali je danes nedvoumno ugotovljeno, od kod prihaja voda oziroma vlaga? Je vzrok v enem od stanovanj, v skupnih instalacijah oziroma vertikali ali drugje?

Ne. Kljub doslej opravljenim pregledom in izvedenim posegom vzrok zamakanja še ni bil nedvoumno ugotovljen. Ker se težave pojavljajo v več stanovanjih, se preverja tudi možnost, da je vzrok povezan s skupnim instalacijskim jaškom oziroma drugim skupnim delom objekta. Zaradi navedenega so predvideni dodatni skupni pregledi z upravnikom stanovanj in upravnikom stavbe ter pregled instalacij z ustrezno opremo.

6. Zakaj težava po navedbah stanovalcev po skoraj treh letih še ni trajno odpravljena?

Težava še ni trajno odpravljena, ker kljub več opravljenim pregledom, preizkusom in sanacijskim posegom dejanski izvor zamakanja doslej ni bil zanesljivo ugotovljen. V tem obdobju so se preverjali različni možni vzroki in izvajali posegi v posameznih stanovanjih. Ker se zamakanje ne pojavlja konstantno in so bile težave zaznane na več mestih, je za zanesljivo določitev izvora potrebno nadaljnje preverjanje tudi skupnih instalacij oziroma drugih skupnih delov objekta. Težava še ni trajno odpravljena predvsem zato, ker kljub več opravljenim pregledom, preizkusom in sanacijskim posegom dejanski izvor zamakanja doslej ni bil zanesljivo ugotovljen. Pri tovrstnih primerih, zlasti kadar se težave pojavljajo občasno in na več mestih, je ugotavljanje izvora lahko zahtevno, saj posamezen izvedeni poseg ne pomeni nujno, da je bil odpravljen dejanski vzrok. Po izvedeni sanaciji se lahko težava določen čas ne pojavlja, nato pa se ponovno pokaže, kar zahteva nadaljnje preverjanje drugih možnih virov. SSRS je v predmetni stavbi eden od etažnih lastnikov, zato je pri vprašanjih, ki lahko izvirajo iz skupnih delov ali instalacij stavbe, ugotavljanje vzroka in izvedba ustreznih ukrepov vezana tudi na sodelovanje z upravnikom stavbe in drugimi etažnimi lastniki. Prav zato se glede na težave, zaznane v več stanovanjih, nadaljuje preverjanje tudi skupnih instalacij oziroma drugih skupnih delov objekta.

7. Kaj je bilo ugotovljeno ob zadnjih ogledih stanovanja in ali obstajajo zapisniki teh ogledov? Ali so bili zapisniki posredovani najemnici?

Zadnji pregled stanovanja št. 12 s strani SPL d. d. je bil opravljen 26. avgusta 2026. V zapisniku je med drugim navedeno zamakanje v kopalnici ter potreba po servisu okovja vrat. O pregledih se vodijo zapisniki. Zapisnik ob ogledu se izdela v enem izvodu, najemnik ga lahko po podpisu fotografira, na njegovo zahtevo pa se mu lahko naknadno posreduje tudi kopija.

8. V dokumentaciji se pojavlja tudi podatek o »47-odstotni vlagi«. Kaj je bilo pri tej meritvi dejansko merjeno – relativna vlažnost zraka, vlažnost zidu oziroma materiala ali kaj drugega – in s kakšno napravo?

Po informacijah, s katerimi razpolaga SSRS, je upravnik izvedel interno orientacijsko meritev z merilno napravo, pri čemer SSRS ni prejel uradnega merilnega poročila oziroma podrobnejše dokumentacije o izvedeni meritvi. V nadaljevanju bo naročen dodaten strokovni pregled s ponovnimi meritvami in izdelavo poročila, v katerem bodo predstavljene ugotovitve o stanju ter, glede na rezultate pregleda, predlagani potrebni nadaljnji ukrepi.

9. Ali je bila zaradi navedb o izklapljanju FID-stikala opravljena strokovna kontrola električne napeljave?

Po podatkih SPL d. d. je bil upravnik stanovanj o težavah z izklapljanjem FID-stikala obveščen 18. avgusta 2026, in sicer za stanovanje št. 21. Istega dne je bila izvajalcu elektroinštalacijskih del izdana naročilnica za pregled stanja in odpravo napake.

10. Ali Sklad na podlagi opravljenih pregledov ocenjuje, da je stanovanje št. 12 trenutno varno in primerno za normalno bivanje?

Na podlagi trenutno razpoložljivih ugotovitev SSRS brez dodatnega strokovnega pregleda ne more podati dokončne ocene glede vzroka zamakanja in njegovega vpliva na stanje stanovanja. Zato bodo izvedeni dodatni pregledi, na podlagi katerih bo mogoče natančneje opredeliti stanje in morebitne nadaljnje potrebne ukrepe.

11. Ali je Sklad seznanjen s težavami z zamakanjem tudi v drugih stanovanjih istega objekta oziroma vertikale?

SSRS je seznanjen, da so bile težave z zamakanjem oziroma vlago zaznane oziroma prijavljene tudi v drugih stanovanjih objekta. Ob ogledih 26. avgusta 2026 so bile tovrstne težave ugotovljene oziroma prijavljene v več stanovanjih. Prav zaradi tega se pri nadaljnjem ugotavljanju vzroka preverja tudi možnost, da je ta povezan s skupnimi instalacijami oziroma drugim skupnim delom objekta.

12. Ali bo glede na prijave iz več stanovanj opravljen celovit strokovni pregled vertikale oziroma instalacij objekta?

Glede na ugotovitve zadnjih ogledov in dejstvo, da se težave pojavljajo v več stanovanjih, bodo nadaljnji pregledi usmerjeni tudi v skupni instalacijski jašek oziroma vertikalo in druge možne skupne vire zamakanja. V sodelovanju z upravnikom stavbe je predviden ponovni pregled instalacijskega jaška in strehe objekta ter po potrebi izvedba dodatnih pregledov za določitev izvora zamakanja.

13. Kakšna je v tem primeru razdelitev odgovornosti med Stanovanjskim skladom RS, družbo SPL in Stanovanjskim podjetjem Konjice?

SSRS kot etažni lastnik skrbi za stanovanja v svoji lasti. SPL d. d. kot pooblaščeni upravnik stanovanj za SSRS organizira in izvaja aktivnosti, povezane z upravljanjem in vzdrževanjem teh stanovanj. Stanovanjsko podjetje Konjice d. o. o. je upravnik večstanovanjske stavbe in v okviru svojih pristojnosti upravlja skupne dele, naprave in instalacije stavbe. Ker dejanski izvor zamakanja še ni ugotovljen, v tej fazi tudi ni mogoče dokončno opredeliti, ali bo potrebna sanacija posameznega stanovanja ali poseg na skupnih delih oziroma instalacijah objekta. To bo mogoče določiti po ugotovitvi vzroka. SSRS je v predmetnem objektu eden od etažnih lastnikov, zato je pri upravljanju, vzdrževanju in sanacijah, ki se nanašajo na skupne dele in naprave stavbe, tako kot drugi etažni lastniki vključen v sistem upravljanja celotne večstanovanjske stavbe. Posameznega stanovanja namreč pri težavah, katerih izvor je lahko na skupnih delih ali v drugem posameznem delu stavbe, ni mogoče obravnavati povsem ločeno od preostalega objekta.

14. Kdo je trenutno zadolžen za naslednji ukrep in v kakšnem roku pričakujete dokončno odpravo težav?

Nadaljnje aktivnosti potekajo usklajeno med upravnikom stavbe in SSRS ter SPL d. d. glede na njihove pristojnosti. Predvideni so dodatni pregledi instalacijskega jaška oziroma vertikale, strehe in drugih možnih virov zamakanja. Po ogledih 26. avgusta 2026 je izvajalec 29. avgusta opravil dodatne preglede v stanovanjih, kjer je bil omogočen dostop. Od petih stanovanj, v katerih se pojavljajo težave z zamakanjem, je bil takrat omogočen pregled dveh. Dokončnega roka odprave težav v tej fazi ni mogoče določiti, saj je treba najprej zanesljivo ugotoviti dejanski izvor zamakanja. Po ugotovitvi vzroka bo mogoče določiti potreben obseg sanacije in rok njene izvedbe. Pri zamakanjih, kjer izvor ni neposredno viden oziroma se težava pojavlja občasno, je za trajno sanacijo ključno najprej zanesljivo določiti vzrok, saj bi sicer posamezni posegi lahko odpravili le posledice, ne pa tudi dejanskega izvora težave.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Pozdravljeni.

Podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

1. Torej, gre za dve stavbi, kako veliko bosta, koliko bo v posamezni stanovanj in komu bodo namenjena? 
2. Kako visoki bosta stavbi?
3. Kako velika bodo posamezna stanovanja oziroma koliko sobna bodo?
4. Bosta imeli garažo oziroma kako bo s parkiranjem – koliko parkirišč bo, bodo imeli tudi polnilnice za električna vozila, parkirišča za invalide…?

Sklad bo v Mirni zgradil dva večstanovanjska objekta A in B:

• V objektu A  bodo stanovanja. Skupaj bo 30 stanovanj, od eno do štiri sobnih stanovanj, največ bo tri sobnih stanovanj. Objekt A je pravokotne oblike, tlorisne dimenzije 16,6x 31,9m in ima 6 etaž (P+5N). Pred objektom je predvideno 59 zunanjih parkirnih mest, od tega so 3 PM za gibalno ovirane.
• V objektu B bodo oskrbovana stanovanja. Skupaj bo 25 oskrbovanih stanovanj, od eno do tri sobnih stanovanj. Največ bo dvo sobnih stanovanj. Stanovanja bodo namenjena osebam, starejšim od 65 let, ki lahko skrbijo zase in svoje gospodinjstvo. Skladno z namenom ima objekt prostore, v katerih so arhitekturne rešitve prilagojena bivanju starejših oseb. Objekt B je pravokotne oblike, tlorisne dimenzije so 16,6 x 31,9m in ima 5  etaž (P+4). Pred objektom je predvideno 21 zunanjih parkirnih mest, od tega 5 PM za gibalno ovirane.

Na parkirnih mestih pred objektoma bo zgrajena predpriprava za polnjenje električnih vozil.

2. Kje bosta zrasli, kako velika je skupna površina zemljišča? Je zemljišče v lasti Stanovanjskega sklada?

Dva večstanovanjska objeka  (od tega en objekt z oskrbovanimi stanovanji) Sklada bosta zgrajena ob Sokolski in Lunačkovi ulici v Mirni, velikost gradbene parcele je 5.803 m2. Zemljišča so v lasti Sklada.

3. Priključevanje na javno infrastrukturo – glede na to, da je na Mirni predvidevamo, da se vodi, na katera se bosta priključili, nahajajo v bližini lokacije?

Vsi vodi na katere se bo investitor priključeval so že zgrajeni v bližini ali na sami lokaciji.

4. Koliko je ocenjena vrednost naložbe (dokončna bo znana po izbiri izvajalca)?
5. Ponudbe sprejemate do 23. septembra. Kdaj predvidevate, da boste izbrali izvajalca? 

Kdaj bi se lahko začela dela na terenu in koliko časa bo predvidoma trajala gradnja?

Kdaj bi bila stanovanja vseljiva? Boste zanje objavili javni razpis?

V teku je javno naročilo za izbor izvajalca gradnje, predvidevamo da bomo izbrali izvajalca gradnje in z deli na terenu pričeli še v letošnjem letu. Gradnja bo trajala 18 mesecev do pridobitve uporabnega dovoljenja. Stanovanja bodo vseljiva predvidoma do konca leta 2028.

Stanovanja in oskrbovana stanovanja bodo namenjena javnemu najemu. Upravičenci bodo izbrani v skladu z veljavno zakonodajo in pogoji, ki bodo določeni v postopkih oddaje posameznih projektov. Podrobnejši pogoji in način oddaje bodo objavljeni pred začetkom oddaje stanovanj.

6. Ali pri naložbi kaj sodeluje tudi Občina Mirna?

Občina Mirna pri naložbi ne sodeluje.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

v nadaljevanju vam posredujemo odgovore na zastavljena vprašanja.

1. Koliko javnih najemnih stanovanj ima Stanovanjski sklad Republike Slovenije trenutno v Pomurju?

Stanovanjski sklad RS ima trenutno v pomurski regiji 127 javnih najemnih stanovanj.

2. V katerih pomurskih občinah se ta stanovanja nahajajo?

Stanovanja se nahajajo v 14 občinah, in sicer Apače, Beltinci, Dobrovnik, Gornja Radgona, Križevci, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Murska Sobota, Radenci, Rogašovci, Turnišče in Veržej.

3. Koliko stanovanj je trenutno zasedenih in koliko praznih?

Od skupno 127 stanovanj je trenutno 115 zasedenih, 12 stanovanj pa je nezasedenih. Stanovanja so prazna iz različnih razlogov, med drugim zaradi menjave najemnikov, priprave na ponovno oddajo, izvajanja potrebnih vzdrževalnih del oziroma drugih postopkov, povezanih z njihovim nadaljnjim upravljanjem in oddajo.

4. Koliko prosilcev iz Pomurja trenutno čaka na stanovanje sklada?

Stanovanjski sklad RS ne vodi enotne čakalne oziroma prednostne liste prosilcev po posameznih regijah. Način oddaje stanovanj je odvisen od posameznega projekta oziroma dogovorjenega modela sodelovanja. Stanovanja lahko Stanovanjski sklad RS oddaja sam na podlagi svojih javnih razpisov, v posameznih primerih pa se oddaja izvaja tudi na podlagi dogovora z občino ali občinskim stanovanjskim skladom. Prosilci se zato prijavljajo v okviru konkretnih postopkov oddaje in pod pogoji vsakokratnega javnega razpisa oziroma dogovora.

Zaradi različnih načinov oddaje in ker se prijave nanašajo na posamezna stanovanja oziroma konkretne razpisne postopke, podatka o skupnem številu prosilcev iz Pomurja, ki trenutno čakajo na stanovanje Stanovanjskega sklada RS, ni mogoče določiti.

5. Kako dolgo prosilci iz Pomurja v povprečju čakajo na dodelitev stanovanja?

Ker Stanovanjski sklad RS ne vodi čakalnih list in se prosilci prijavljajo na posamezna razpisana stanovanja, povprečnega časa čakanja ni mogoče določiti. Dodelitev stanovanja je odvisna od razpoložljivosti stanovanj, števila prijav na posamezno stanovanje ter izpolnjevanja pogojev in prednostnih meril, določenih v javnem razpisu.

6. Koliko stanovanj je sklad v Pomurju zagotovil v zadnjih petih letih?

V zadnjih petih letih je Stanovanjski sklad RS v Pomurju zagotovil  27 javnih najemnih stanovanj v Murski Soboti.

7. Ali sklad trenutno pripravlja nove stanovanjske projekte v Pomurju?

Stanovanjski sklad RS trenutno gradi stanovanjsko sosesko Ob Kobiljskem potoku v Lendavi, ki obsega dva objekta s skupno 80 stanovanjskimi enotami. Poleg tega potekajo aktivnosti pred začetkom gradnje objekta z 10 stanovanjskimi enotami v občini Kobilje ter aktivnosti za pridobitev zemljišča za predvidenih 9 stanovanjskih enot v Veržeju.

8. V katerih občinah so načrtovani in koliko stanovanj naj bi bilo zgrajenih?

V občini Lendava sta v okviru soseske Ob Kobiljskem potoku predvidena dva objekta s po 40 stanovanjskimi enotami. Zaključek prvega objekta je predviden v letu 2026, drugega pa do konca leta 2027. V občini Kobilje je načrtovana gradnja objekta z 10 stanovanjskimi enotami, pri čemer je zaključek projekta po trenutnih ocenah predviden v začetku leta 2028. V Veržeju je predvidena zagotovitev 9 stanovanjskih enot, trenutno pa potekajo aktivnosti za pridobitev zemljišča.

Navedene časovnice so okvirne in so odvisne od uspešnega zaključka vseh potrebnih postopkov ter poteka izvedbe posameznih projektov.

9. Kako ocenjujete potrebe po dodatnih javnih najemnih stanovanjih v Pomurju?

Potrebe po javnih najemnih stanovanjih se med posameznimi občinami razlikujejo in so odvisne od demografskih gibanj, lokalnega povpraševanja, razpoložljivosti obstoječega stanovanjskega fonda ter razvojnih načrtov občin.

Tudi v Pomurju zaznavamo potrebe po dodatnih javnih najemnih stanovanjih, zato Stanovanjski sklad RS na območju regije izvaja oziroma pripravlja več stanovanjskih projektov.

10. Katere skupine prebivalcev imajo v Pomurju največ težav pri dostopu do primernega stanovanja?

Težave pri dostopu do primernega stanovanja imajo praviloma predvsem mladi in mlade družine, gospodinjstva z nižjimi prihodki, enostarševske družine ter starejši, ki potrebujejo primerna oziroma oskrbovana stanovanja. Konkretne potrebe in položaj posameznih skupin se med občinami razlikujejo, zato jih je treba presojati tudi glede na lokalne razmere.

11. Ali nižje tržne cene nepremičnin v Pomurju vplivajo na odločitve sklada o novih naložbah?

Pri odločanju o novih naložbah višina tržnih cen nepremičnin ni edino merilo. Stanovanjski sklad RS upošteva predvsem izkazane stanovanjske potrebe, primernost in razpoložljivost zemljišč, prostorske možnosti, gospodarnost projekta, dostopnost javne infrastrukture ter razpoložljive finančne vire.

Nižje cene zemljišč oziroma nepremičnin lahko ugodno vplivajo na izvedljivost posameznega projekta, vendar mora biti naložba hkrati utemeljena z dejanskimi in dolgoročnimi stanovanjskimi potrebami na posameznem območju.

12. Koliko novih javnih najemnih stanovanj bi Pomurje po vaših ocenah potrebovalo?

Stanovanjski sklad RS ne razpolaga z enotno oceno potrebnega števila novih javnih najemnih stanovanj za celotno pomursko regijo. Takšna ocena bi zahtevala celovit pregled potreb vseh občin, njihovega obstoječega javnega stanovanjskega fonda, demografskih gibanj in načrtovanih projektov različnih javnih najemodajalcev. Stanovanjski sklad RS bo z načrtovanimi projekti v Lendavi, Kobilju in Veržeju v prihodnjih letih zagotovil predvidoma do 99 dodatnih javnih najemnih stanovanj.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

v nadaljevanju vam posredujemo odgovore na zastavljena vprašanja.

1. Koliko stanovanj v Sloveniji trenutno primanjkuje glede na potrebe prebivalstva in povpraševanje na stanovanjskem trgu?

Enotne in povsem primerljive ocene primanjkljaja vseh vrst stanovanj v Sloveniji ni, saj se stanovanjske potrebe razlikujejo glede na območje, vrsto stanovanja in ciljne skupine.

Kot okvirni pokazatelj potreb se najpogosteje navajajo rezultati ankete o potrebah po stanovanjskem fondu, izvedene med občinami v letu 2025, po kateri je bilo na ravni države izraženih potreb po približno 20.000 dodatnih stanovanjskih enotah v javni lasti oziroma stanovanjih za različne ciljne skupine. Pri tem ne gre zgolj za javna najemna stanovanja, temveč tudi za oskrbovana stanovanja, bivalne enote in druge oblike stanovanj v javni lasti.

Največje potrebe so izražene predvsem v urbanih središčih in na območjih z večjim povpraševanjem po stanovanjih.

2. Koliko javnih najemnih stanovanj je trenutno na voljo v Sloveniji in koliko dodatnih stanovanj bi po vaših ocenah potrebovali?

Stanovanjski sklad RS ima v lasti približno 5.300 najemnih stanovanjskih enot. Ker javni najemni fond v Sloveniji poleg stanovanj v lasti sklada obsega tudi stanovanja v lasti občin, občinskih stanovanjskih skladov in drugih javnih najemodajalcev, Stanovanjski sklad RS ne razpolaga z enotnim ažurnim podatkom o skupnem številu javnih najemnih stanovanj v Sloveniji.

Pri tem je treba razlikovati med skupnim številom javnih najemnih stanovanj in številom stanovanj, ki so v določenem trenutku dejansko prosta za novo oddajo, saj je večina obstoječega fonda že oddana v najem.

Kot okvirna ocena potreb se lahko upoštevajo rezultati ankete med občinami iz leta 2025, ki izkazujejo potrebe po približno 20.000 dodatnih stanovanjskih enotah v javni lasti za različne skupine prebivalstva.

3. Kakšni so cilji države oziroma Stanovanjskega sklada RS glede gradnje novih javnih najemnih stanovanj do leta 2030? Koliko projektov je trenutno že pripravljenih za izvedbo?

Nadaljnji cilji države na področju javne stanovanjske gradnje se bodo oblikovali v okviru aktualne stanovanjske politike in usmeritev pristojnega Ministrstva za okolje in prostor. Stanovanjski sklad RS bo pri svojem delu sledil veljavni zakonodaji, strateškim dokumentom in usmeritvam ustanovitelja.

Obseg novih javnih najemnih stanovanj do leta 2030 bo odvisen predvsem od razpoložljivih finančnih sredstev, pripravljenosti projektov, razpoložljivosti zemljišč ter poteka prostorskih in upravnih postopkov.

Stanovanjski sklad RS trenutno izvaja oziroma razvija več projektov na različnih lokacijah po Sloveniji, med drugim na Jesenicah, v Lendavi, Kranju, Lukovici, Mirni, Celju, Ljubljani, Mariboru, Rogaški Slatini, Velenju  in Pivki. Projekti so v različnih fazah izvedbe – od prostorske priprave, projektiranja in pridobivanja dovoljenj do gradnje – zato natančnega števila projektov, ki bi jih bilo mogoče šteti kot pripravljene za izvedbo, ni mogoče enoznačno opredeliti.

4. Kako bodo nove evropske finančne možnosti za stanovanjsko gradnjo vplivale na slovenske projekte? Kdaj bi lahko pričakovali prve konkretne učinke v obliki novih gradenj?

Nove evropske finančne možnosti lahko pomembno dopolnijo nacionalne vire ter prispevajo k hitrejši izvedbi stanovanjskih projektov. Njihov dejanski vpliv bo odvisen od končne vsebine evropskih finančnih instrumentov, pogojev njihove uporabe in razpoložljivih sredstev za Slovenijo.

Prvi učinki bodo lahko najhitreje vidni pri projektih, ki imajo že komunalno urejena stavbna zemljišča, pridobljena potrebna dovoljenja ter pripravljeno projektno dokumentacijo za izvedbo del. Prav tako, pred začetkom gradnje je potrebno zaključiti še prostorske, upravne in javnonaročniške postopke, zato časovnice v tem trenutku še ni mogoče zanesljivo napovedati.

5. Kje se pri gradnji javnih najemnih stanovanj v Sloveniji najpogosteje zatakne – pri zagotavljanju financiranja, zemljiščih, prostorskih postopkih ali pridobivanju dovoljenj? Če bi sredstva prejeli že jutri, kje bi nastopili morebitni problemi pri začetku gradnje?

Zagotavljanje stabilnih finančnih virov je pomemben pogoj za javno stanovanjsko gradnjo, vendar sama razpoložljivost sredstev še ne pomeni, da se lahko gradnja začne takoj.

Med najpogostejšimi izzivi so zagotavljanje ustreznih stavbnih zemljišč, umeščanje v prostor, pridobivanje mnenj in dovoljenj, izvedba postopkov javnega naročanja ter priprava projektne dokumentacije in sama izvedba.

Tudi če bi bila sredstva zagotovljena takoj, bi bilo mogoče najhitreje nadaljevati pri projektih s pridobljenim gradbenim dovoljenjem, medtem ko bi bilo treba pri drugih najprej zaključiti navedene postopke. Na čas izvedbe oz. na proces graditve zelo vplivajo tudi razmere v gradbeništvu, razpoložljivost projektantov, nadzornikov in  izvajalcev ter gibanje cen gradbenih materialov in storitev.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani!

Kot dogovorjeno vam v nadaljevanju posredujemo odgovore na vprašanja.

Koliko javnih najemnih stanovanj trenutno upravlja Stanovanjski sklad Republike Slovenije in koliko najemnikov (kakšen delež) prejema subvencijo najemnine?

Stanovanjski sklad RS ima v lasti 5.431 najemnih stanovanj ter 17 stanovanj v brezplačni uporabi, kar skupaj predstavlja 5.448 najemnih stanovanj na območju Republike Slovenije. Od tega je 3.167 javnih najemnih stanovanj (prej neprofitnih stanovanj) po celotni Sloveniji, ki se oddajajo na podlagi objave javnih razpisov občin oziroma javnih stanovanjskih skladov občin, na območju katerih se nahajajo razpoložljiva stanovanja. Poleg javnih najemnih stanovanj ima Stanovanjski sklad RS še 2.279 stanovanjskih enot po celotni Sloveniji, namenjenih tržnemu najemu, ki jih oddaja na podlagi Javnega razpisa za oddajo stanovanj v najem.

Po trenutnih podatkih subvencijo najemnine prejema 775 najemnikov javnih najemnih stanovanj in 349 najemnikov stanovanj, namenjenih tržnemu najemu. Delež najemnikov, ki prejemajo subvencijo najemnine, tako znaša približno 24,5 % pri javnih najemnih stanovanjih in 15,3 % pri stanovanjih, namenjenih tržnemu najemu. Podatki o številu upravičencev se lahko mesečno spreminjajo glede na izdane odločbe pristojnih centrov za socialno delo (CSD) in obdobje njihove veljavnosti.

Ali so najemniki stanovanj v upravljanju SSRS zavezanci za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ)? Ali to velja za vse najemnike oziroma ali obstajajo izjeme?

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) je dajatev, katere odmero in plačevanje urejajo veljavni predpisi ter občinski odloki. NUSZ davčni organ odmeri po uradni dolžnosti na podlagi podatkov, ki jih posreduje pristojna občina. Zavezanec za plačilo NUSZ je neposredni uporabnik nepremičnine; praviloma je to lastnik, v primeru oddaje stanovanja v najem pa je lahko zavezanec tudi najemnik. Pri stanovanjih Stanovanjskega sklada RS obveznost plačila NUSZ v času trajanja najemnega razmerja bremeni najemnika kot neposrednega uporabnika stanovanja. Navedeno velja tudi za najemnike javnih najemnih stanovanj.

Veljavna ureditev omogoča tudi določene oprostitve plačila NUSZ. Zakonsko določene oprostitve ter morebitne dodatne oprostitve oziroma olajšave so odvisne od veljavne zakonodaje in ureditve posamezne občine. Občine v svojih odlokih določajo območja odmere, merila za določitev višine NUSZ ter pogoje za popolno ali delno oprostitev plačila. Podrobnejše informacije o odmeri in oprostitvah plačila NUSZ so objavljene na spletni strani Finančne uprave Republike Slovenije.

Kakšna je višina povprečnega stanovanja v Ljubljani in v Mariboru, s katerim upravlja SSRS?

Najemnine stanovanj Stanovanjskega sklada RS so določene skladno z veljavnimi predpisi in metodologijo za določanje najemnin. Povprečne mesečne najemnine za stanovanja Stanovanjskega sklada RS od 1.4.2026 znašajo 5,26 EUR/m² za javni najem in 8 EUR/m² za tržni najem. Na višino posamezne najemnine vplivajo tudi način pridobitve in vrednost stanovanja, lokacija ter značilnosti stanovanj. Namen Sklada je zagotavljati cenovno dostopna najemna stanovanja, zato so najemnine praviloma ugodnejše od tržnih najemnin za primerljiva stanovanja na istem območju.

Kako na skladu ocenjujete dejstvo, da morajo NUSZ plačevati tudi najemniki javnih oziroma neprofitnih stanovanj, med njimi tudi tisti, ki zaradi šibkejšega socialnega položaja prejemajo subvencijo najemnine? Ali menite, da je obstoječa ureditev ustrezna?

Stanovanjski sklad RS kot javna institucija posluje v skladu z veljavno zakonodajo in se zaveda, da lahko NUSZ za posamezne najemnike, zlasti gospodinjstva v šibkejšem socialnem položaju, predstavlja dodatno finančno obremenitev. Obveznost plačila NUSZ in določitev zavezancev izhajata iz veljavne zakonske ureditve, odmero pa na podlagi podatkov pristojnih občin izvaja davčni organ. Občine lahko v okviru svojih pristojnosti in občinskih odlokov določijo tudi merila za morebitne oprostitve oziroma olajšave. Stanovanjski sklad RS ni pristojen za določanje zavezancev, višine NUSZ ali sistema oprostitev, zato veljavno ureditev pri svojih najemnih razmerjih upošteva. Presoja ustreznosti oziroma morebitne spremembe ureditve pa sodijo v pristojnost zakonodajalca in drugih pristojnih organov.

Ali na skladu zaznavate, da plačilo NUSZ za del najemnikov predstavlja pomembno finančno breme? Ali prejemate pritožbe, pobude, vprašanja najemnikov glede tega?

Na Stanovanjskem skladu RS ne zaznavamo večjega števila pobud, vprašanj ali pritožb, povezanih s plačevanjem NUSZ. Občasno prejmemo posamezna vprašanja najemnikov, ki se nanašajo predvsem na pojasnila glede veljavne ureditve in obveznosti plačila NUSZ v času trajanja najemnega razmerja.

Ali menite, da bi bilo smiselno razmisliti o spremembi ureditve, po kateri bi bili najemniki javnih najemnih stanovanj oziroma socialno najbolj ranljivi najemniki plačila NUSZ oproščeni?

Vprašanje morebitnih sprememb sistema plačevanja NUSZ presega pristojnosti Stanovanjskega sklada RS in ga je treba obravnavati v okviru širše zakonodajne ureditve ter pristojnosti zakonodajalca in občin. Veljavna ureditev sicer omogoča določene oprostitve oziroma olajšave, morebitna drugačna oziroma dodatna ureditev oprostitev za posamezne skupine bi zato zahtevala ustrezno sistemsko obravnavo.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani!

Posredujemo vam odgovore na vprašanja v zvezi s potekom gradnje objekta Partizan na Jesenicah:

V kateri fazi so trenutno dela, ali potekajo v skladu s terminskih načrtom?

Dela potekajo v skladu s terminskim planom. Trenutno se izvajajo zaključna obrtniška in inštalacijska dela ter dela na zunanji ureditvi.

Kdaj predvidoma bo soseska zgrajena in kdaj bodo stanovanja vseljiva?

Primopredaja objekta je predvidena v mesecu oktobru 2026.

kdaj bo predvidoma objavljen razpis za oddajo stanovanj v najem?

Projekt Partizan na Jesenicah je še v fazi gradnje, pri čemer uporabno dovoljenje še ni pridobljeno in končni prevzem stanovanj še ni izveden. Postopki in način oddaje stanovanj v najem v tej fazi še niso dokončno opredeljeni. Po zaključku gradnje in izvedbi vseh potrebnih postopkov bodo znane tudi podrobnejše informacije glede oddaje stanovanj v najem, o katerih bo javnost pravočasno obveščena. Aktualne informacije Stanovanjski sklad RS sproti objavlja na svoji spletni strani.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovana.

Podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

V kateri fazi je trenutno projekt gradnje 80 javnih neprofitnih stanovanj v Lendavi in katere aktivnosti trenutno potekajo?

Stanovanjska soseska Lendava, s skupaj 80 javnimi najemnimi stanovanji, ki jo tvorita dva bloka, vsak s 40 stanovanji, je načrtovana v dveh fazah. Gradnja prve faze je bila z javnim naročilom oddana izvajalcu del na način projektiranje in gradnja (design&build) konec leta 2024, gradnja druge faze pa je bila z javnim naročilom oddana izvajalcu del na način projektiranje in gradnja (design&build) v februarju 2026.

V sklopu prve faze se trenutno gradi večstanovanjsko stavbo s 40 javnimi najemnimi stanovanji, zunanjo pripadajočo kolesarnico in skupni eko otok za potrebe obeh objektov. Objekt je trenutno v fazi zaključnih gradbenih del. Trenutno potekajo fasaderska, inštalacijska, obrtniška in zaključna dela ter druge aktivnosti, ki so potrebne za dokončanje objekta in pripravo na uporabo.

V sklopu druge faze se trenutno zaključuje s projektom za izvedbo, izvajalec pa se pripravlja na gradnjo.

Kdaj bi se po trenutnih načrtih lahko začela gradnja prve faze projekta in kakšna je predvidena časovnica izvedbe?

Gradnja prve faze projekta je v zaključevanju, končanje je predvideno v drugi polovici leta 2026.

Kmalu se bo pričela gradnja druge faze projekta. Časovnica izvedbe druge faze predvideva začetek gradnje, v začetku druge polovice leta 2026, takoj po zaključku projektiranja drugega bloka. Zaključek gradnje je predviden v drugi polovici Leta 2027.

Do kdaj naj bi bila stanovanja po trenutnih ocenah dokončana in na voljo za vselitev prvih stanovalcev*?

Glede na trenutno predvideno časovnico, bodo stanovanja prve faze prevzeta v drugi polovici leta 2026, stanovanja druge faze pa v drugi polovici leta 2027.

Kakšen pomen ima projekt lendavske stanovanjske soseske za Stanovanjski sklad RS in kako ocenjujete potrebe po novih javnih najemnih stanovanjih v Pomurju?

Projekt stanovanjske soseske Ob Kobiljskem potoku v Lendavi ima za Stanovanjski sklad Republike Slovenije velik strateški pomen, saj predstavlja prvo večjo investicijo sklada v Pomurju in pomemben korak k bolj uravnoteženemu razvoju javnega najemnega stanovanjskega fonda po vsej državi. Projekt je namenjen predvsem mladim družinam, posameznikom, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje, ter drugim upravičencem do javnega najema. Projekt je tudi del širšega nacionalnega programa gradnje novih javnih najemnih stanovanj, s katerim Stanovanjski sklad RS povečuje dostopnost kakovostnih in cenovno dostopnih stanovanj.

Potrebe po novih javnih najemnih stanovanjih v Pomurju ocenjujemo kot pomembne in dolgoročne. Čeprav regija ne beleži tako izrazitega stanovanjskega pritiska kot največja urbana središča, se tudi tukaj soočajo z izzivi dostopnosti stanovanj za mlade, mlade družine, starejše in kadre, ki prihajajo v regijo zaradi zaposlitvenih priložnosti. Razvoj gospodarstva, nova delovna mesta in demografske spremembe povečujejo potrebo po sodobnih, dostopnih in energetsko učinkovitih najemnih stanovanjih. Prav zato je projekt v Lendavi pomemben ne le za lokalno skupnost, temveč za celotno regijo, saj prispeva k večji stanovanjski varnosti prebivalcev in ustvarja pogoje za nadaljnji razvoj Pomurja.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovana.

Podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

Kdo lahko kandidira za najemna stanovanja Stanovanjskega sklada RS? Katere skupine imajo pri posameznih razpisih praviloma prednost?

Stanovanjski zakon (SZ-1) v 87. členu določa postopek oddajanja javnih najemnih stanovanj (prej neprofitnih stanovanj) v najem, in sicer se ta oddajajo na podlagi objave javnih razpisov za nedoločen čas in za neprofitno najemnino. Stanovanjski sklad RS tovrstnih razpisov ne izvaja neposredno, temveč v primeru izpraznitve primernega stanovanja, najprej opravi zamenjave med lastnimi najemniki (če za to obstaja interes in je na voljo primerno javno najemno stanovanje). V nasprotnem primeru Stanovanjski sklad RS pravico do dodelitve prostega javnega najemnega stanovanja prenese na občino oziroma občinski stanovanjski sklad, kjer se razpoložljivo stanovanje nahaja in jo/ga pooblasti, da v imenu Stanovanjskega sklada RS izvede celoten postopek dodelitve stanovanja v najem. Občine oz. njihovi stanovanjski skladi nato na podlagi lastnih javnih razpisov in po zakonsko predpisanem postopku oddajo stanovanja v najem prosilcem oziroma svojim občanom.

Na podlagi Javnega razpisa za oddajo stanovanj v najem, ki ga neposredno izvaja Stanovanjski sklad RS, pa so najemniki oziroma najemnice tržnih stanovanj lahko popolno poslovno sposobne fizične osebe, ki imajo v času vložitve prijave državljanstvo Republike Slovenije ali stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, medtem ko morajo imeti ostali člani oziroma uporabniki stanovanja v času vložitve prijave vsaj dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji.

Prednost imajo najemniki denacionaliziranih stanovanj, sledijo prosilci, ki prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje oziroma ga nimajo ustrezno rešenega, znotraj te skupine pa mlade družine, družine z otroki, mladi ter ostali prosilci.

Koliko stanovanjskih enot Stanovanjski sklad RS trenutno upravlja oziroma jih ima v različnih fazah gradnje in priprave?

Stanovanjski sklad RS ima v lasti 5.431 najemnih stanovanj ter 17 stanovanj v brezplačni uporabi, kar skupaj predstavlja 5.448 najemnih stanovanj na območju Republike Slovenije. Od tega je 3.167 javnih najemnih stanovanj (prej neprofitnih stanovanj) po celotni Sloveniji, ki se oddajajo na podlagi objave javnih razpisov občin oziroma javnih stanovanjskih skladov občin, v kateri se nahaja razpoložljivo stanovanje. Poleg javnih najemnih stanovanj ima Stanovanjski sklad RS še 2.279 stanovanjskih enot po celotni Sloveniji, namenjenih za tržni najem, ki jih oddajajo preko Javnega razpisa za oddajo stanovanj v najem.

Stanovanjski sklad RS ima po različnih programih lastnih investicij, soinvestitorstva, sofinanciranja in nakupov trenutno v izvedbi in pripravi 2.524 javnih najemnih in javnih najemnih oskrbovanih stanovanj. V letu 2026 bo v gradnji oziroma zaključevanju predvidoma 1.350 stanovanjskih enot.

Koliko stanovanj se običajno odda v okviru posameznega razpisa oziroma projekta?

Število stanovanj, ki jih Stanovanjski sklad RS odda v okviru posameznega razpisa, je odvisno od razpoložljivih stanovanj na posameznih lokacijah in od zaključevanja projektov. Če pogledamo izbore v obdobju dveh let, je bilo v posameznem izboru ponujenih od približno 50 do 180 stanovanj. Izvedeni izbori kažejo, da se praviloma odda med 85 in 90 odstotkov vseh razpisanih stanovanj, v nekaterih primerih tudi več kot 90 odstotkov.

Kako poteka izbor kandidatov? Kateri kriteriji imajo pri točkovanju največjo težo in v katerih primerih se uporabi žreb?

Postopek izbora najemnikov poteka tako, da se upoštevajo vnaprej določene prednostne skupine in kategorije, ki so določene v Javnem razpisu za oddajo stanovanj v najem.

V primeru večjega števila prosilcev za posamezno stanovanje ima prednost pri izboru najemnikov prosilec iz višje prednostne kategorije znotraj prednostne skupine. Če je prednostnih prosilcev za posamezno stanovanje po upoštevanju navedenih prednostnih skupin in kategorij še vedno več, je med njimi izveden naključen računalniški izbor na način, opisan v protokolu izbora najemnikov, ki je objavljen na spletni strani Sklada. Z navedenim načinom izbora se zagotavlja pravičnost in transparentnost dodeljevanja stanovanj. Prednostna kategorija na podlagi Javnega razpisa za oddajo stanovanj v najem, ki ga izvaja Sklad, so najemniki denacionaliziranih stanovanj, za katero veljajo dodatni pogoji in obrazci, dostopni v razpisni dokumentaciji. Naslednja prednostna kategorija so prosilci in uporabniki, prijavljeni z njim na ta razpis, ki ustrezno dokažejo, da prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje oziroma tega vprašanja nimajo zadovoljivo rešenega. Znotraj prednostne skupine prvo reševanje stanovanjskega vprašanja imajo prednost prosilci v sledečem vrstnem redu: mlade družine, družine z otroki, družine s starejšimi otroki, mlade osebe in ostali. Znotraj teh kategorij imajo prednost družine z več otroki, s tem, da se trije otroci ali več otrok štejejo enako. Znotraj teh prednostnih kategorij pa lahko uveljavljajo prosilci tudi prednost dohodkovnega kriterija.

Koliko prijav običajno prejmete na posamezen razpis? Imate morda podatek, koliko kandidatov v povprečju kandidira za eno stanovanje? 

Interes za najem stanovanj Stanovanjskega sklada RS je zelo velik in na številnih lokacijah bistveno presega razpoložljivo ponudbo. Število prijav je odvisno predvsem od lokacije stanovanj ter razmer na stanovanjskem trgu. Na območjih z večjo koncentracijo prebivalstva in delovnih mest, zlasti v Ljubljani z okolico, Mariboru z okolico ter na Obali, za posamezno stanovanje pogosto kandidira več deset prosilcev. Na lokacijah zunaj večjih urbanih središč oziroma v manj poseljenih območjih je zaznati nekoliko manjši interes, vendar je še vedno prisoten, saj prosilci prepoznavajo prednosti varnega in dolgoročnega najema ter so se zaradi pridobitve stanovanja pogosto pripravljeni preseliti tudi izven urbanih središč.

Koliko znaša najemnina (lahko od do ali v povprečju) za stanovanje oziroma kakšno je razmerje v primerjavi s tržnim najemninami?

Najemnine stanovanj Stanovanjskega sklada RS so določene skladno z veljavnimi predpisi in metodologijo za določanje najemnin. Povprečne mesečne najemnine za stanovanja Stanovanjskega sklada RS od 1.4.2026 znašajo 5,26 EUR/m² za javni najem in 8 EUR/m² za tržni najem. Na višino posamezne najemnine vplivajo tudi način pridobitve in vrednost stanovanja, lokacija ter značilnosti stanovanj. Namen Sklada je zagotavljati cenovno dostopna najemna stanovanja, zato so najemnine praviloma ugodnejše od tržnih najemnin za primerljiva stanovanja na istem območju.

V katerih krajih oziroma regijah je zanimanje za najemna stanovanja največje?

Največ zanimanja za najem stanovanj je v Ljubljani z okolico, Mariboru z okolico, na Obali ter v večjih mestih, kjer je zaradi več delovnih mest in izobraževalnih ustanov tudi povpraševanje po stanovanjih največje.

Bi lahko izpostavili kakšen nedavni razpis oziroma projekt, ki dobro ponazarja obseg povpraševanja in število razpoložljivih stanovanj?

Kot primer lahko izpostavimo večje projekte najemnih stanovanj, ki jih je Stanovanjski sklad RS zaključil v zadnjih petih letih, med njimi sosesko Novo Brdo in projekt Dolgi most v Ljubljani, sosesko Pod Pekrsko gorco v Mariboru ter Nova Dolinska v Kopru. Veliko povpraševanje ponazarjata tudi zadnja dva zaključena postopka zbiranja prijav. Junija 2025 je bilo v ponudbi 110 stanovanj, za katera je Stanovanjski sklad RS prejel 1.150 prijav, v izboru pa je bilo obravnavanih 1.005 popolnih prijav. Februarja 2026 je bilo v ponudbi 76 stanovanj, prejetih pa 1.461 prijav, od katerih je bilo v izboru obravnavanih 1.273 popolnih prijav. Največ zanimanja je bilo za stanovanja v Ljubljani in Mariboru. Veliko število prijav odraža razmere na stanovanjskem trgu, kjer številni posamezniki in družine iščejo dolgoročno varne in cenovno dostopne najemne rešitve.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS