Spoštovani,

v nadaljevanju vam posredujemo odgovore na zastavljena vprašanja.

1. Koliko javnih najemnih stanovanj ima Stanovanjski sklad Republike Slovenije trenutno v Pomurju?

Stanovanjski sklad RS ima trenutno v pomurski regiji 127 javnih najemnih stanovanj.

2. V katerih pomurskih občinah se ta stanovanja nahajajo?

Stanovanja se nahajajo v 14 občinah, in sicer Apače, Beltinci, Dobrovnik, Gornja Radgona, Križevci, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Murska Sobota, Radenci, Rogašovci, Turnišče in Veržej.

3. Koliko stanovanj je trenutno zasedenih in koliko praznih?

Od skupno 127 stanovanj je trenutno 115 zasedenih, 12 stanovanj pa je nezasedenih. Stanovanja so prazna iz različnih razlogov, med drugim zaradi menjave najemnikov, priprave na ponovno oddajo, izvajanja potrebnih vzdrževalnih del oziroma drugih postopkov, povezanih z njihovim nadaljnjim upravljanjem in oddajo.

4. Koliko prosilcev iz Pomurja trenutno čaka na stanovanje sklada?

Stanovanjski sklad RS ne vodi enotne čakalne oziroma prednostne liste prosilcev po posameznih regijah. Način oddaje stanovanj je odvisen od posameznega projekta oziroma dogovorjenega modela sodelovanja. Stanovanja lahko Stanovanjski sklad RS oddaja sam na podlagi svojih javnih razpisov, v posameznih primerih pa se oddaja izvaja tudi na podlagi dogovora z občino ali občinskim stanovanjskim skladom. Prosilci se zato prijavljajo v okviru konkretnih postopkov oddaje in pod pogoji vsakokratnega javnega razpisa oziroma dogovora.

Zaradi različnih načinov oddaje in ker se prijave nanašajo na posamezna stanovanja oziroma konkretne razpisne postopke, podatka o skupnem številu prosilcev iz Pomurja, ki trenutno čakajo na stanovanje Stanovanjskega sklada RS, ni mogoče določiti.

5. Kako dolgo prosilci iz Pomurja v povprečju čakajo na dodelitev stanovanja?

Ker Stanovanjski sklad RS ne vodi čakalnih list in se prosilci prijavljajo na posamezna razpisana stanovanja, povprečnega časa čakanja ni mogoče določiti. Dodelitev stanovanja je odvisna od razpoložljivosti stanovanj, števila prijav na posamezno stanovanje ter izpolnjevanja pogojev in prednostnih meril, določenih v javnem razpisu.

6. Koliko stanovanj je sklad v Pomurju zagotovil v zadnjih petih letih?

V zadnjih petih letih je Stanovanjski sklad RS v Pomurju zagotovil  27 javnih najemnih stanovanj v Murski Soboti.

7. Ali sklad trenutno pripravlja nove stanovanjske projekte v Pomurju?

Stanovanjski sklad RS trenutno gradi stanovanjsko sosesko Ob Kobiljskem potoku v Lendavi, ki obsega dva objekta s skupno 80 stanovanjskimi enotami. Poleg tega potekajo aktivnosti pred začetkom gradnje objekta z 10 stanovanjskimi enotami v občini Kobilje ter aktivnosti za pridobitev zemljišča za predvidenih 9 stanovanjskih enot v Veržeju.

8. V katerih občinah so načrtovani in koliko stanovanj naj bi bilo zgrajenih?

V občini Lendava sta v okviru soseske Ob Kobiljskem potoku predvidena dva objekta s po 40 stanovanjskimi enotami. Zaključek prvega objekta je predviden v letu 2026, drugega pa do konca leta 2027. V občini Kobilje je načrtovana gradnja objekta z 10 stanovanjskimi enotami, pri čemer je zaključek projekta po trenutnih ocenah predviden v začetku leta 2028. V Veržeju je predvidena zagotovitev 9 stanovanjskih enot, trenutno pa potekajo aktivnosti za pridobitev zemljišča.

Navedene časovnice so okvirne in so odvisne od uspešnega zaključka vseh potrebnih postopkov ter poteka izvedbe posameznih projektov.

9. Kako ocenjujete potrebe po dodatnih javnih najemnih stanovanjih v Pomurju?

Potrebe po javnih najemnih stanovanjih se med posameznimi občinami razlikujejo in so odvisne od demografskih gibanj, lokalnega povpraševanja, razpoložljivosti obstoječega stanovanjskega fonda ter razvojnih načrtov občin.

Tudi v Pomurju zaznavamo potrebe po dodatnih javnih najemnih stanovanjih, zato Stanovanjski sklad RS na območju regije izvaja oziroma pripravlja več stanovanjskih projektov.

10. Katere skupine prebivalcev imajo v Pomurju največ težav pri dostopu do primernega stanovanja?

Težave pri dostopu do primernega stanovanja imajo praviloma predvsem mladi in mlade družine, gospodinjstva z nižjimi prihodki, enostarševske družine ter starejši, ki potrebujejo primerna oziroma oskrbovana stanovanja. Konkretne potrebe in položaj posameznih skupin se med občinami razlikujejo, zato jih je treba presojati tudi glede na lokalne razmere.

11. Ali nižje tržne cene nepremičnin v Pomurju vplivajo na odločitve sklada o novih naložbah?

Pri odločanju o novih naložbah višina tržnih cen nepremičnin ni edino merilo. Stanovanjski sklad RS upošteva predvsem izkazane stanovanjske potrebe, primernost in razpoložljivost zemljišč, prostorske možnosti, gospodarnost projekta, dostopnost javne infrastrukture ter razpoložljive finančne vire.

Nižje cene zemljišč oziroma nepremičnin lahko ugodno vplivajo na izvedljivost posameznega projekta, vendar mora biti naložba hkrati utemeljena z dejanskimi in dolgoročnimi stanovanjskimi potrebami na posameznem območju.

12. Koliko novih javnih najemnih stanovanj bi Pomurje po vaših ocenah potrebovalo?

Stanovanjski sklad RS ne razpolaga z enotno oceno potrebnega števila novih javnih najemnih stanovanj za celotno pomursko regijo. Takšna ocena bi zahtevala celovit pregled potreb vseh občin, njihovega obstoječega javnega stanovanjskega fonda, demografskih gibanj in načrtovanih projektov različnih javnih najemodajalcev. Stanovanjski sklad RS bo z načrtovanimi projekti v Lendavi, Kobilju in Veržeju v prihodnjih letih zagotovil predvidoma do 99 dodatnih javnih najemnih stanovanj.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

v nadaljevanju vam posredujemo odgovore na zastavljena vprašanja.

1. Koliko stanovanj v Sloveniji trenutno primanjkuje glede na potrebe prebivalstva in povpraševanje na stanovanjskem trgu?

Enotne in povsem primerljive ocene primanjkljaja vseh vrst stanovanj v Sloveniji ni, saj se stanovanjske potrebe razlikujejo glede na območje, vrsto stanovanja in ciljne skupine.

Kot okvirni pokazatelj potreb se najpogosteje navajajo rezultati ankete o potrebah po stanovanjskem fondu, izvedene med občinami v letu 2025, po kateri je bilo na ravni države izraženih potreb po približno 20.000 dodatnih stanovanjskih enotah v javni lasti oziroma stanovanjih za različne ciljne skupine. Pri tem ne gre zgolj za javna najemna stanovanja, temveč tudi za oskrbovana stanovanja, bivalne enote in druge oblike stanovanj v javni lasti.

Največje potrebe so izražene predvsem v urbanih središčih in na območjih z večjim povpraševanjem po stanovanjih.

2. Koliko javnih najemnih stanovanj je trenutno na voljo v Sloveniji in koliko dodatnih stanovanj bi po vaših ocenah potrebovali?

Stanovanjski sklad RS ima v lasti približno 5.300 najemnih stanovanjskih enot. Ker javni najemni fond v Sloveniji poleg stanovanj v lasti sklada obsega tudi stanovanja v lasti občin, občinskih stanovanjskih skladov in drugih javnih najemodajalcev, Stanovanjski sklad RS ne razpolaga z enotnim ažurnim podatkom o skupnem številu javnih najemnih stanovanj v Sloveniji.

Pri tem je treba razlikovati med skupnim številom javnih najemnih stanovanj in številom stanovanj, ki so v določenem trenutku dejansko prosta za novo oddajo, saj je večina obstoječega fonda že oddana v najem.

Kot okvirna ocena potreb se lahko upoštevajo rezultati ankete med občinami iz leta 2025, ki izkazujejo potrebe po približno 20.000 dodatnih stanovanjskih enotah v javni lasti za različne skupine prebivalstva.

3. Kakšni so cilji države oziroma Stanovanjskega sklada RS glede gradnje novih javnih najemnih stanovanj do leta 2030? Koliko projektov je trenutno že pripravljenih za izvedbo?

Nadaljnji cilji države na področju javne stanovanjske gradnje se bodo oblikovali v okviru aktualne stanovanjske politike in usmeritev pristojnega Ministrstva za okolje in prostor. Stanovanjski sklad RS bo pri svojem delu sledil veljavni zakonodaji, strateškim dokumentom in usmeritvam ustanovitelja.

Obseg novih javnih najemnih stanovanj do leta 2030 bo odvisen predvsem od razpoložljivih finančnih sredstev, pripravljenosti projektov, razpoložljivosti zemljišč ter poteka prostorskih in upravnih postopkov.

Stanovanjski sklad RS trenutno izvaja oziroma razvija več projektov na različnih lokacijah po Sloveniji, med drugim na Jesenicah, v Lendavi, Kranju, Lukovici, Mirni, Celju, Ljubljani, Mariboru, Rogaški Slatini, Velenju  in Pivki. Projekti so v različnih fazah izvedbe – od prostorske priprave, projektiranja in pridobivanja dovoljenj do gradnje – zato natančnega števila projektov, ki bi jih bilo mogoče šteti kot pripravljene za izvedbo, ni mogoče enoznačno opredeliti.

4. Kako bodo nove evropske finančne možnosti za stanovanjsko gradnjo vplivale na slovenske projekte? Kdaj bi lahko pričakovali prve konkretne učinke v obliki novih gradenj?

Nove evropske finančne možnosti lahko pomembno dopolnijo nacionalne vire ter prispevajo k hitrejši izvedbi stanovanjskih projektov. Njihov dejanski vpliv bo odvisen od končne vsebine evropskih finančnih instrumentov, pogojev njihove uporabe in razpoložljivih sredstev za Slovenijo.

Prvi učinki bodo lahko najhitreje vidni pri projektih, ki imajo že komunalno urejena stavbna zemljišča, pridobljena potrebna dovoljenja ter pripravljeno projektno dokumentacijo za izvedbo del. Prav tako, pred začetkom gradnje je potrebno zaključiti še prostorske, upravne in javnonaročniške postopke, zato časovnice v tem trenutku še ni mogoče zanesljivo napovedati.

5. Kje se pri gradnji javnih najemnih stanovanj v Sloveniji najpogosteje zatakne – pri zagotavljanju financiranja, zemljiščih, prostorskih postopkih ali pridobivanju dovoljenj? Če bi sredstva prejeli že jutri, kje bi nastopili morebitni problemi pri začetku gradnje?

Zagotavljanje stabilnih finančnih virov je pomemben pogoj za javno stanovanjsko gradnjo, vendar sama razpoložljivost sredstev še ne pomeni, da se lahko gradnja začne takoj.

Med najpogostejšimi izzivi so zagotavljanje ustreznih stavbnih zemljišč, umeščanje v prostor, pridobivanje mnenj in dovoljenj, izvedba postopkov javnega naročanja ter priprava projektne dokumentacije in sama izvedba.

Tudi če bi bila sredstva zagotovljena takoj, bi bilo mogoče najhitreje nadaljevati pri projektih s pridobljenim gradbenim dovoljenjem, medtem ko bi bilo treba pri drugih najprej zaključiti navedene postopke. Na čas izvedbe oz. na proces graditve zelo vplivajo tudi razmere v gradbeništvu, razpoložljivost projektantov, nadzornikov in  izvajalcev ter gibanje cen gradbenih materialov in storitev.

S spoštovanjem,

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani!

Kot dogovorjeno vam v nadaljevanju posredujemo odgovore na vprašanja.

Koliko javnih najemnih stanovanj trenutno upravlja Stanovanjski sklad Republike Slovenije in koliko najemnikov (kakšen delež) prejema subvencijo najemnine?

Stanovanjski sklad RS ima v lasti 5.431 najemnih stanovanj ter 17 stanovanj v brezplačni uporabi, kar skupaj predstavlja 5.448 najemnih stanovanj na območju Republike Slovenije. Od tega je 3.167 javnih najemnih stanovanj (prej neprofitnih stanovanj) po celotni Sloveniji, ki se oddajajo na podlagi objave javnih razpisov občin oziroma javnih stanovanjskih skladov občin, na območju katerih se nahajajo razpoložljiva stanovanja. Poleg javnih najemnih stanovanj ima Stanovanjski sklad RS še 2.279 stanovanjskih enot po celotni Sloveniji, namenjenih tržnemu najemu, ki jih oddaja na podlagi Javnega razpisa za oddajo stanovanj v najem.

Po trenutnih podatkih subvencijo najemnine prejema 775 najemnikov javnih najemnih stanovanj in 349 najemnikov stanovanj, namenjenih tržnemu najemu. Delež najemnikov, ki prejemajo subvencijo najemnine, tako znaša približno 24,5 % pri javnih najemnih stanovanjih in 15,3 % pri stanovanjih, namenjenih tržnemu najemu. Podatki o številu upravičencev se lahko mesečno spreminjajo glede na izdane odločbe pristojnih centrov za socialno delo (CSD) in obdobje njihove veljavnosti.

Ali so najemniki stanovanj v upravljanju SSRS zavezanci za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ)? Ali to velja za vse najemnike oziroma ali obstajajo izjeme?

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) je dajatev, katere odmero in plačevanje urejajo veljavni predpisi ter občinski odloki. NUSZ davčni organ odmeri po uradni dolžnosti na podlagi podatkov, ki jih posreduje pristojna občina. Zavezanec za plačilo NUSZ je neposredni uporabnik nepremičnine; praviloma je to lastnik, v primeru oddaje stanovanja v najem pa je lahko zavezanec tudi najemnik. Pri stanovanjih Stanovanjskega sklada RS obveznost plačila NUSZ v času trajanja najemnega razmerja bremeni najemnika kot neposrednega uporabnika stanovanja. Navedeno velja tudi za najemnike javnih najemnih stanovanj.

Veljavna ureditev omogoča tudi določene oprostitve plačila NUSZ. Zakonsko določene oprostitve ter morebitne dodatne oprostitve oziroma olajšave so odvisne od veljavne zakonodaje in ureditve posamezne občine. Občine v svojih odlokih določajo območja odmere, merila za določitev višine NUSZ ter pogoje za popolno ali delno oprostitev plačila. Podrobnejše informacije o odmeri in oprostitvah plačila NUSZ so objavljene na spletni strani Finančne uprave Republike Slovenije.

Kakšna je višina povprečnega stanovanja v Ljubljani in v Mariboru, s katerim upravlja SSRS?

Najemnine stanovanj Stanovanjskega sklada RS so določene skladno z veljavnimi predpisi in metodologijo za določanje najemnin. Povprečne mesečne najemnine za stanovanja Stanovanjskega sklada RS od 1.4.2026 znašajo 5,26 EUR/m² za javni najem in 8 EUR/m² za tržni najem. Na višino posamezne najemnine vplivajo tudi način pridobitve in vrednost stanovanja, lokacija ter značilnosti stanovanj. Namen Sklada je zagotavljati cenovno dostopna najemna stanovanja, zato so najemnine praviloma ugodnejše od tržnih najemnin za primerljiva stanovanja na istem območju.

Kako na skladu ocenjujete dejstvo, da morajo NUSZ plačevati tudi najemniki javnih oziroma neprofitnih stanovanj, med njimi tudi tisti, ki zaradi šibkejšega socialnega položaja prejemajo subvencijo najemnine? Ali menite, da je obstoječa ureditev ustrezna?

Stanovanjski sklad RS kot javna institucija posluje v skladu z veljavno zakonodajo in se zaveda, da lahko NUSZ za posamezne najemnike, zlasti gospodinjstva v šibkejšem socialnem položaju, predstavlja dodatno finančno obremenitev. Obveznost plačila NUSZ in določitev zavezancev izhajata iz veljavne zakonske ureditve, odmero pa na podlagi podatkov pristojnih občin izvaja davčni organ. Občine lahko v okviru svojih pristojnosti in občinskih odlokov določijo tudi merila za morebitne oprostitve oziroma olajšave. Stanovanjski sklad RS ni pristojen za določanje zavezancev, višine NUSZ ali sistema oprostitev, zato veljavno ureditev pri svojih najemnih razmerjih upošteva. Presoja ustreznosti oziroma morebitne spremembe ureditve pa sodijo v pristojnost zakonodajalca in drugih pristojnih organov.

Ali na skladu zaznavate, da plačilo NUSZ za del najemnikov predstavlja pomembno finančno breme? Ali prejemate pritožbe, pobude, vprašanja najemnikov glede tega?

Na Stanovanjskem skladu RS ne zaznavamo večjega števila pobud, vprašanj ali pritožb, povezanih s plačevanjem NUSZ. Občasno prejmemo posamezna vprašanja najemnikov, ki se nanašajo predvsem na pojasnila glede veljavne ureditve in obveznosti plačila NUSZ v času trajanja najemnega razmerja.

Ali menite, da bi bilo smiselno razmisliti o spremembi ureditve, po kateri bi bili najemniki javnih najemnih stanovanj oziroma socialno najbolj ranljivi najemniki plačila NUSZ oproščeni?

Vprašanje morebitnih sprememb sistema plačevanja NUSZ presega pristojnosti Stanovanjskega sklada RS in ga je treba obravnavati v okviru širše zakonodajne ureditve ter pristojnosti zakonodajalca in občin. Veljavna ureditev sicer omogoča določene oprostitve oziroma olajšave, morebitna drugačna oziroma dodatna ureditev oprostitev za posamezne skupine bi zato zahtevala ustrezno sistemsko obravnavo.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani!

Posredujemo vam odgovore na vprašanja v zvezi s potekom gradnje objekta Partizan na Jesenicah:

V kateri fazi so trenutno dela, ali potekajo v skladu s terminskih načrtom?

Dela potekajo v skladu s terminskim planom. Trenutno se izvajajo zaključna obrtniška in inštalacijska dela ter dela na zunanji ureditvi.

Kdaj predvidoma bo soseska zgrajena in kdaj bodo stanovanja vseljiva?

Primopredaja objekta je predvidena v mesecu oktobru 2026.

kdaj bo predvidoma objavljen razpis za oddajo stanovanj v najem?

Projekt Partizan na Jesenicah je še v fazi gradnje, pri čemer uporabno dovoljenje še ni pridobljeno in končni prevzem stanovanj še ni izveden. Postopki in način oddaje stanovanj v najem v tej fazi še niso dokončno opredeljeni. Po zaključku gradnje in izvedbi vseh potrebnih postopkov bodo znane tudi podrobnejše informacije glede oddaje stanovanj v najem, o katerih bo javnost pravočasno obveščena. Aktualne informacije Stanovanjski sklad RS sproti objavlja na svoji spletni strani.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovana.

Podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

V kateri fazi je trenutno projekt gradnje 80 javnih neprofitnih stanovanj v Lendavi in katere aktivnosti trenutno potekajo?

Stanovanjska soseska Lendava, s skupaj 80 javnimi najemnimi stanovanji, ki jo tvorita dva bloka, vsak s 40 stanovanji, je načrtovana v dveh fazah. Gradnja prve faze je bila z javnim naročilom oddana izvajalcu del na način projektiranje in gradnja (design&build) konec leta 2024, gradnja druge faze pa je bila z javnim naročilom oddana izvajalcu del na način projektiranje in gradnja (design&build) v februarju 2026.

V sklopu prve faze se trenutno gradi večstanovanjsko stavbo s 40 javnimi najemnimi stanovanji, zunanjo pripadajočo kolesarnico in skupni eko otok za potrebe obeh objektov. Objekt je trenutno v fazi zaključnih gradbenih del. Trenutno potekajo fasaderska, inštalacijska, obrtniška in zaključna dela ter druge aktivnosti, ki so potrebne za dokončanje objekta in pripravo na uporabo.

V sklopu druge faze se trenutno zaključuje s projektom za izvedbo, izvajalec pa se pripravlja na gradnjo.

Kdaj bi se po trenutnih načrtih lahko začela gradnja prve faze projekta in kakšna je predvidena časovnica izvedbe?

Gradnja prve faze projekta je v zaključevanju, končanje je predvideno v drugi polovici leta 2026.

Kmalu se bo pričela gradnja druge faze projekta. Časovnica izvedbe druge faze predvideva začetek gradnje, v začetku druge polovice leta 2026, takoj po zaključku projektiranja drugega bloka. Zaključek gradnje je predviden v drugi polovici Leta 2027.

Do kdaj naj bi bila stanovanja po trenutnih ocenah dokončana in na voljo za vselitev prvih stanovalcev*?

Glede na trenutno predvideno časovnico, bodo stanovanja prve faze prevzeta v drugi polovici leta 2026, stanovanja druge faze pa v drugi polovici leta 2027.

Kakšen pomen ima projekt lendavske stanovanjske soseske za Stanovanjski sklad RS in kako ocenjujete potrebe po novih javnih najemnih stanovanjih v Pomurju?

Projekt stanovanjske soseske Ob Kobiljskem potoku v Lendavi ima za Stanovanjski sklad Republike Slovenije velik strateški pomen, saj predstavlja prvo večjo investicijo sklada v Pomurju in pomemben korak k bolj uravnoteženemu razvoju javnega najemnega stanovanjskega fonda po vsej državi. Projekt je namenjen predvsem mladim družinam, posameznikom, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje, ter drugim upravičencem do javnega najema. Projekt je tudi del širšega nacionalnega programa gradnje novih javnih najemnih stanovanj, s katerim Stanovanjski sklad RS povečuje dostopnost kakovostnih in cenovno dostopnih stanovanj.

Potrebe po novih javnih najemnih stanovanjih v Pomurju ocenjujemo kot pomembne in dolgoročne. Čeprav regija ne beleži tako izrazitega stanovanjskega pritiska kot največja urbana središča, se tudi tukaj soočajo z izzivi dostopnosti stanovanj za mlade, mlade družine, starejše in kadre, ki prihajajo v regijo zaradi zaposlitvenih priložnosti. Razvoj gospodarstva, nova delovna mesta in demografske spremembe povečujejo potrebo po sodobnih, dostopnih in energetsko učinkovitih najemnih stanovanjih. Prav zato je projekt v Lendavi pomemben ne le za lokalno skupnost, temveč za celotno regijo, saj prispeva k večji stanovanjski varnosti prebivalcev in ustvarja pogoje za nadaljnji razvoj Pomurja.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovana.

Podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

Kdo lahko kandidira za najemna stanovanja Stanovanjskega sklada RS? Katere skupine imajo pri posameznih razpisih praviloma prednost?

Stanovanjski zakon (SZ-1) v 87. členu določa postopek oddajanja javnih najemnih stanovanj (prej neprofitnih stanovanj) v najem, in sicer se ta oddajajo na podlagi objave javnih razpisov za nedoločen čas in za neprofitno najemnino. Stanovanjski sklad RS tovrstnih razpisov ne izvaja neposredno, temveč v primeru izpraznitve primernega stanovanja, najprej opravi zamenjave med lastnimi najemniki (če za to obstaja interes in je na voljo primerno javno najemno stanovanje). V nasprotnem primeru Stanovanjski sklad RS pravico do dodelitve prostega javnega najemnega stanovanja prenese na občino oziroma občinski stanovanjski sklad, kjer se razpoložljivo stanovanje nahaja in jo/ga pooblasti, da v imenu Stanovanjskega sklada RS izvede celoten postopek dodelitve stanovanja v najem. Občine oz. njihovi stanovanjski skladi nato na podlagi lastnih javnih razpisov in po zakonsko predpisanem postopku oddajo stanovanja v najem prosilcem oziroma svojim občanom.

Na podlagi Javnega razpisa za oddajo stanovanj v najem, ki ga neposredno izvaja Stanovanjski sklad RS, pa so najemniki oziroma najemnice tržnih stanovanj lahko popolno poslovno sposobne fizične osebe, ki imajo v času vložitve prijave državljanstvo Republike Slovenije ali stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, medtem ko morajo imeti ostali člani oziroma uporabniki stanovanja v času vložitve prijave vsaj dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji.

Prednost imajo najemniki denacionaliziranih stanovanj, sledijo prosilci, ki prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje oziroma ga nimajo ustrezno rešenega, znotraj te skupine pa mlade družine, družine z otroki, mladi ter ostali prosilci.

Koliko stanovanjskih enot Stanovanjski sklad RS trenutno upravlja oziroma jih ima v različnih fazah gradnje in priprave?

Stanovanjski sklad RS ima v lasti 5.431 najemnih stanovanj ter 17 stanovanj v brezplačni uporabi, kar skupaj predstavlja 5.448 najemnih stanovanj na območju Republike Slovenije. Od tega je 3.167 javnih najemnih stanovanj (prej neprofitnih stanovanj) po celotni Sloveniji, ki se oddajajo na podlagi objave javnih razpisov občin oziroma javnih stanovanjskih skladov občin, v kateri se nahaja razpoložljivo stanovanje. Poleg javnih najemnih stanovanj ima Stanovanjski sklad RS še 2.279 stanovanjskih enot po celotni Sloveniji, namenjenih za tržni najem, ki jih oddajajo preko Javnega razpisa za oddajo stanovanj v najem.

Stanovanjski sklad RS ima po različnih programih lastnih investicij, soinvestitorstva, sofinanciranja in nakupov trenutno v izvedbi in pripravi 2.524 javnih najemnih in javnih najemnih oskrbovanih stanovanj. V letu 2026 bo v gradnji oziroma zaključevanju predvidoma 1.350 stanovanjskih enot.

Koliko stanovanj se običajno odda v okviru posameznega razpisa oziroma projekta?

Število stanovanj, ki jih Stanovanjski sklad RS odda v okviru posameznega razpisa, je odvisno od razpoložljivih stanovanj na posameznih lokacijah in od zaključevanja projektov. Če pogledamo izbore v obdobju dveh let, je bilo v posameznem izboru ponujenih od približno 50 do 180 stanovanj. Izvedeni izbori kažejo, da se praviloma odda med 85 in 90 odstotkov vseh razpisanih stanovanj, v nekaterih primerih tudi več kot 90 odstotkov.

Kako poteka izbor kandidatov? Kateri kriteriji imajo pri točkovanju največjo težo in v katerih primerih se uporabi žreb?

Postopek izbora najemnikov poteka tako, da se upoštevajo vnaprej določene prednostne skupine in kategorije, ki so določene v Javnem razpisu za oddajo stanovanj v najem.

V primeru večjega števila prosilcev za posamezno stanovanje ima prednost pri izboru najemnikov prosilec iz višje prednostne kategorije znotraj prednostne skupine. Če je prednostnih prosilcev za posamezno stanovanje po upoštevanju navedenih prednostnih skupin in kategorij še vedno več, je med njimi izveden naključen računalniški izbor na način, opisan v protokolu izbora najemnikov, ki je objavljen na spletni strani Sklada. Z navedenim načinom izbora se zagotavlja pravičnost in transparentnost dodeljevanja stanovanj. Prednostna kategorija na podlagi Javnega razpisa za oddajo stanovanj v najem, ki ga izvaja Sklad, so najemniki denacionaliziranih stanovanj, za katero veljajo dodatni pogoji in obrazci, dostopni v razpisni dokumentaciji. Naslednja prednostna kategorija so prosilci in uporabniki, prijavljeni z njim na ta razpis, ki ustrezno dokažejo, da prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje oziroma tega vprašanja nimajo zadovoljivo rešenega. Znotraj prednostne skupine prvo reševanje stanovanjskega vprašanja imajo prednost prosilci v sledečem vrstnem redu: mlade družine, družine z otroki, družine s starejšimi otroki, mlade osebe in ostali. Znotraj teh kategorij imajo prednost družine z več otroki, s tem, da se trije otroci ali več otrok štejejo enako. Znotraj teh prednostnih kategorij pa lahko uveljavljajo prosilci tudi prednost dohodkovnega kriterija.

Koliko prijav običajno prejmete na posamezen razpis? Imate morda podatek, koliko kandidatov v povprečju kandidira za eno stanovanje? 

Interes za najem stanovanj Stanovanjskega sklada RS je zelo velik in na številnih lokacijah bistveno presega razpoložljivo ponudbo. Število prijav je odvisno predvsem od lokacije stanovanj ter razmer na stanovanjskem trgu. Na območjih z večjo koncentracijo prebivalstva in delovnih mest, zlasti v Ljubljani z okolico, Mariboru z okolico ter na Obali, za posamezno stanovanje pogosto kandidira več deset prosilcev. Na lokacijah zunaj večjih urbanih središč oziroma v manj poseljenih območjih je zaznati nekoliko manjši interes, vendar je še vedno prisoten, saj prosilci prepoznavajo prednosti varnega in dolgoročnega najema ter so se zaradi pridobitve stanovanja pogosto pripravljeni preseliti tudi izven urbanih središč.

Koliko znaša najemnina (lahko od do ali v povprečju) za stanovanje oziroma kakšno je razmerje v primerjavi s tržnim najemninami?

Najemnine stanovanj Stanovanjskega sklada RS so določene skladno z veljavnimi predpisi in metodologijo za določanje najemnin. Povprečne mesečne najemnine za stanovanja Stanovanjskega sklada RS od 1.4.2026 znašajo 5,26 EUR/m² za javni najem in 8 EUR/m² za tržni najem. Na višino posamezne najemnine vplivajo tudi način pridobitve in vrednost stanovanja, lokacija ter značilnosti stanovanj. Namen Sklada je zagotavljati cenovno dostopna najemna stanovanja, zato so najemnine praviloma ugodnejše od tržnih najemnin za primerljiva stanovanja na istem območju.

V katerih krajih oziroma regijah je zanimanje za najemna stanovanja največje?

Največ zanimanja za najem stanovanj je v Ljubljani z okolico, Mariboru z okolico, na Obali ter v večjih mestih, kjer je zaradi več delovnih mest in izobraževalnih ustanov tudi povpraševanje po stanovanjih največje.

Bi lahko izpostavili kakšen nedavni razpis oziroma projekt, ki dobro ponazarja obseg povpraševanja in število razpoložljivih stanovanj?

Kot primer lahko izpostavimo večje projekte najemnih stanovanj, ki jih je Stanovanjski sklad RS zaključil v zadnjih petih letih, med njimi sosesko Novo Brdo in projekt Dolgi most v Ljubljani, sosesko Pod Pekrsko gorco v Mariboru ter Nova Dolinska v Kopru. Veliko povpraševanje ponazarjata tudi zadnja dva zaključena postopka zbiranja prijav. Junija 2025 je bilo v ponudbi 110 stanovanj, za katera je Stanovanjski sklad RS prejel 1.150 prijav, v izboru pa je bilo obravnavanih 1.005 popolnih prijav. Februarja 2026 je bilo v ponudbi 76 stanovanj, prejetih pa 1.461 prijav, od katerih je bilo v izboru obravnavanih 1.273 popolnih prijav. Največ zanimanja je bilo za stanovanja v Ljubljani in Mariboru. Veliko število prijav odraža razmere na stanovanjskem trgu, kjer številni posamezniki in družine iščejo dolgoročno varne in cenovno dostopne najemne rešitve.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani.

Podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

Koliko stanovanj gradite oziroma načrtujete?

Stanovanjskih sklad RS trenutno gradi in pripravlja projekte za gradnjo (lastne investicije Sklada) ter na druge načine zagotavlja stanovanjske enote (Programi sofinanciranja z lokalnimi skupnostmi, nakupi stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj na trgu) več kot 2.500 stanovanjskih enot na lokacijah po celi Sloveniji*.

*(Jesenice, Lendava, Lukovica, Kranj, Ljubljana, Maribor, Celje, Mirna, Novo mesto, Mlake Tržič, Kobilje, Pivka, Hrastnik, Slovenske Konjice, Starše, Črna na Koroškem, Zagorje pri Savi, Velenje, Veržej, Rogatec, Divača, Cerkno)

Kje vidite največje ovire?

Komunalno (ne) opremljenost zemljišč

Večina zemljišč v naši lasti je komunalno neopremljenih. Občine ne opremljajo zemljišč v naprej in raje obveznosti prenesejo na investitorje preko pogodbe o komunalnem opremljanju. V tem primeru je potrebno veliko časa nameniti projektiranju, usklajevanju in izvedbi komunalne opreme. V začetni fazi projekta je težko oceniti končni strošek, ki bo namenjen komunalni opremi.

Dolgotrajni birokratski postopki:

Za velike stanovanjske projekte je nujna izvedba integralnega gradbenega dovoljenja. Pridobivanje gradbenih in okoljevarstvenih dovoljenj ostaja največja ovira, ki podaljšuje časovni okvir projektov za več let. Vpletanje nevladnih organizacij v postopke pridobitve IGD tudi pri stanovanjskih projektih povzroča velike zamude pri pridobivanju dovoljenj.

Pomanjkanje kadra:

S kadrovskimi omejitvami se srečujemo že naročniki, kjer vodenje enega ali več projektov prevzema zgolj ena oseba. Kadrovska podhranjenost je opazna pri projektantski stroki, ker je pomanjkanje določenih strokovnjakov, kar posledično pomeni više cene in predvsem daljši čas projektiranja. Primanjkuje zlasti strokovnjakov hidrologijo, pa tudi strojnih in elektro projektantov.  Težave imamo tudi pri izbiti nadzornikov, ker primanjkuje podjetji z ustreznimi referencami in pripravljenostjo prevzeti nadzor nad velikimi gradbenimi projekti.

Gradbena podjetja se soočajo s pomanjkanjem tako inženirskega kadra kot operativnih delavcev na gradbiščih. Odvisnost od tuje delovne sile (predvsem iz držav zunaj EU) prinaša administrativne ovire pri pridobivanju delovnih dovoljenj.

Prostorske omejitve:

Sklad ima v lasti malo ustreznih zemljišč, ki omogočajo razvoj velikih projektov in racionalno gradnjo sosesk. Potrebno bi bilo strateško urbanistično načrtovanje za gradnjo javnega stanovanjskega fonda.

Dolgotrajno sprejemanje občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN) upočasnjuje umeščanje novih projektov v prostor ali spreminjanje obstoječih neustreznih in zastarelih prostorskih načrtov.

Zagotavljanje stalnih virov financiranja s strani države:

Zakon o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj (ZFSGJNS) ureja sistemsko financiranje gradnje javnih najemnih stanovanj do leta 2034, kar omogoča dolgoročno načrtovanje in pripravo velikih projektov, vendar obstaja bojazen, da se bo zaradi fiskalnih pritiskov in varčevanja obseg teh sredstev drastično znižal.

Počasna uvedba digitalizacije v gradbeništvu

Projektanti in javni naročniki deloma sledijo trendom digitalizacije v gradbeništvu, zlasti pri pripravi projektov v BIM tehnologiji. Pri večini gradbenih podjetjih pa postopek počasnejši in premalo ambiciozen. Gradbena podjetja premalo vlagajo v kadrovsko izobrazbo in nakupe digitalnih orodji za vodenje gradenj.

Kako se spreminjajo stroški gradnje?

Cene surovin in gradbenega materiala:

Cene jekla, betona in lesa so se stabilizirale, a nihanja ostajajo tveganje zaradi geopolitičnih napetosti.

Rast stroškov dela:

Zaradi pomanjkanja delovne sile in inflacijskih pritiskov stroški dela vztrajno rastejo, kar predstavlja glavni vir rasti skupnih kalkulacij.

Zeleni pribitek:

Strožji okoljski standardi (gradnja skoraj nič-energijskih stavb – sNES, Uredba o zelenem javnem naročanju – gradnja v lesu) povečujejo začetne investicijske stroške za 10 % do 20 %. Na dolgi rok naj bi to znižalo stroške obratovanja, vendar imajo lahko zahtevnejši sistemi (napr. prezračevalni sistemi z rekuperacijo) tudi dražje vzdrževanje.

Ali je trg pripravljen na večje projekte?

Slovenska gradbena podjetja načeloma nimajo težav z izvedbo večjih stanovanjskih projektov. Običajno je,  da se med seboj partnersko povežejo dva ali več podjetji in tako porazdelijo tveganje in poiščejo sinergijske učinke.

Ključni izzivi podjetji so zagotavljanje ustreznega kadra za velike projekte in uvedba digitalizacije v gradbeništvu.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani.

Podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

• zakaj stanovalci več mesecev niso imeli tople vode,

V zvezi z navedenimi pojasnjujemo, da motnje v oskrbi s toplo vodo niso bile dolgotrajne narave in so se pojavile le v posameznih stanovanjih. Ugotovljeno je bilo, da so bile povezane z delovanjem ventilov v toplotnih podpostajah posameznih stanovanj. Po ugotovitvi vzroka s strani izvajalca so se posamezni primeri začeli reševati sprotno v okviru reklamacijskega postopka, na podlagi prijave stanovalcev in ob sodelovanju pristojnih izvajalcev. Po razpoložljivih podatkih je šlo v letu 2025 za omejeno število posamičnih primerov, ki jih beležimo kot zaključene.

• kdaj ste bili prvič obveščeni o težavi in zakaj ni bilo hitrejšega ukrepanja,

Glede  posameznih primerih motenj v oskrbi s toplo vodo smo bili obveščeni v letu 2025. Ker je šlo za omejeno število posamičnih primerov in vzrok ob prvih prijavah še ni bil znan, je njegova identifikacija s strani izvajalca del terjala določen čas. Takoj po ugotovitvi vzroka so se posamezni primeri začeli reševati in odpravljati vzrok.

• kako komentirate očitke, da ste ukrepali šele po pritisku stanovalcev in grožnji z mediji,

Navedbe ne držijo, saj smo k obravnavi reklamacije in ugotavljanju vzroka težave preko pooblaščenega izvajalca pristopili takoj. Po ugotovitvi dejanskega vzroka so se aktivnosti za odpravo težav izvajale v najkrajšem možne času (najdlje 14 dni).

• ali ste preverili kakovost vode in ali je ta trenutno sploh primerna za pitje,

Kakovost pitne vode je bila na podlagi prejetih prijav večkrat preverjena. Analize je izvedel Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, pri čemer so za vse primere izdali potrdila, da voda izpolnjuje predpisane standarde in je primerna za pitje.  Stanovalci so bili z rezultati analiz vsakokrat seznanjeni.

• kako upravičujete višje najemnine ob takšnih življenjskih razmerah,

Na lokaciji PPG so stanovanja predvidena za javni najem za neprofitno najemnino, ki se je na novo oblikovala zaradi spremembe Stanovanjskega zakona (SZ-1G) in novega Pravilnika o načinu in postopku izračuna neprofitne najemnine ter višine subvencije najemnine (Uradni list RS, št. 92/25). Na podlagi obeh aktov se spreminjata način in postopek izračuna neprofitne najemnine, kot tudi višina nekaterih njenih elementov. V okviru navedenega je začela veljati nova vrednost točke, ki se vsako leto usklajuje z rastjo cen življenjskih potrebščin v preteklem koledarskem letu in po novem znaša 3,82 EUR. Poleg tega je pri izračunu vrednosti stanovanja sprememba tudi v vrednosti vpliva lokacije.  Navedene spremembe so stopile v veljavo s 1. aprilom 2026 in veljajo za vsa javna najemna stanovanja. Podrobnejše informacije o novem izračunu neprofitne najemnine so dostopne na spletni strani Ministrstva za solidarno prihodnost:

https://www.gov.si/novice/2026-02-13-obvestilo-glede-novega-izracuna-neprofitne-najemnine-ter-uskladitve-subvencije-najemnine/

• ali bodo stanovalci zaradi nastale situacije dobili kakršnokoli odškodnino ali znižanje stroškov?

Vsak posamezni primer se obravnava individualno, na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja in konkretnega primera. Če se ugotovi, da stanovanje ni primerno za bivanje, se pristopi k iskanju ustreznih rešitev, v določenih primerih tudi z zagotavljanjem začasne uporabe druge stanovanjske enote.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani.

 Podajamo vam odgovore na vaša vprašanja. 

1. Razvoj naprednih BIM modelov in njihov vpliv na gradbeništvo

Tehnologija BIM se iz orodja za 3D-modeliranje hitro razvija v celovito digitalno platformo za upravljanje podatkov skozi celoten življenjski cikel objekta. Klasičnim 3D-modelom se pridružujejo napredne dimenzije 4D (čas), 5D (stroški) in 6D (trajnostne analize), v zadnjih letih pa se uveljavlja tudi BIM 7D, ki omogoča inteligentno povezovanje geometrije in podatkov za upravljanje objektov v fazi obratovanja.

Prednosti BIM tehnologije so najbolj izrazite pri kompleksnih infrastrukturnih in energetskih projektih, kjer modeli omogočajo natančno prostorsko umeščanje, boljše projektno vodenje ter učinkovitejši nadzor nad roki in stroški. Pri takšnih objektih je največja dodana vrednost prav v zadnji fazi – uporabi BIM modela za upravljanje in vzdrževanje, saj digitalni model postane osrednje orodje za spremljanje sistemov, planiranje vzdrževanja in optimizacijo obratovalnih stroškov.

V visokih stavbah je uporaba BIM tehnologije sicer v porastu, vendar je njen obseg še vedno močno odvisen od pobude naročnika. Medtem ko je BIM pri načrtovanju in spremljanju gradnje že razmeroma uveljavljen, je uporaba v fazi upravljanja še v povojih, saj upravniki pogosto nimajo ustreznih znanj ali motivacije za izkoriščanje njegovih prednosti.

Kljub temu se potencial BIM tehnologije jasno kaže: omogoča manj napak, boljše sodelovanje deležnikov, večjo predvidljivost in prehod od statične dokumentacije k živemu podatkovnemu modelu. Sklad, ki BIM uporablja od leta 2017, opaža, da se koristi najbolj pokažejo pri kolizijskih analizah, pripravi PID modelov ter pri prehodu v 6D fazo, kjer model postane temelj za učinkovito upravljanje in vzdrževanje večstanovanjskih objektov. Nadaljnji razvoj bo zahteval ustrezno tehnologijo, platforme in specializirane kadre za upravljanje informacij.

2. Avtomatizacija in umetna inteligenca v gradbeništvu

Avtomatizacija v gradbeništvu napreduje počasneje kot v drugih industrijskih panogah, saj je gradnja pogosto neponovljiva, prostorsko omejena in odvisna od številnih ročnih spretnosti. Popolna avtomatizacija bi bila mogoča predvsem v modularni oziroma industrijsko nadzorovani proizvodnji gradbenih elementov, kjer je mogoče optimizirati procese, zmanjšati porabo materialov ter povečati natančnost in hitrost izdelave.

Umetna inteligenca ima trenutno večji vpliv kot avtomatizacija. Omogoča hitrejše informiranje, podporo pri uporabi zakonodaje in smernic, pripravo dokumentacije ter vključevanje širšega kroga deležnikov v procese načrtovanja, izvedbe in upravljanja. V prihodnosti bo AI pomembno vplivala na analitiko, napovedovanje tveganj, optimizacijo projektov in upravljanje podatkov v BIM okoljih.

3. Robotska oprema, pametna infrastruktura, avtomatizirani stroji in droni

Gradbeništvo je tradicionalno konservativna panoga, zato se avtomatizirani stroji in robotika uveljavljajo počasi. Največ napredka je pri:

• geodeziji, kjer so droni postali standard pri izdelavi geodetskih posnetkov, ocenjevanju izkopov in spremljanju napredka,
• gradnji linijskih objektov, kjer se uporabljajo daljinsko vodeni stroji in avtomatizirana mehanizacija,
• industrijski proizvodnji gradbenih komponent, kjer je avtomatizacija že dolgo prisotna.

Na klasičnih gradbiščih robotov skoraj ni, saj trenutna tehnologija še ne omogoča samostojnega izvajanja kompleksnih gradbenih nalog. Robotska oprema je danes najbolj uporabna v nevarnih ali težko dostopnih okoljih (npr. območja s sevanjem, rušitve, industrijski obrati, gradnja v morju).

Droni pa so ena najhitreje rastočih inovacij v gradbeništvu. Omogočajo hitrejši in natančnejši zajem podatkov, spremljanje napredka gradnje, nadzor kakovosti in ocenjevanje količin zemeljskih del ter podporo pri poročanju in dokumentiranju. Sklad uporablja drone predvsem pri spremljanju aktivnih gradbišč ter pri geodetskih posnetkih, dopolnjuje pa jih z uporabo 360° kamer za natančno dokumentiranje izvedbe.

4. Aktualne inovacije v gradbeništvu

Med najpomembnejšimi inovacijami so:

• 3D tiskanje v gradbeništvu. Uporaba je še omejena, predvsem na enostavne elemente (ravne stene, preprosti opaži). Tehnologija je v razvoju, vendar še ni primerljiva z razširjenostjo v drugih panogah, kot sta medicina ali proizvodnja
• Droni in digitalni zajem podatkov: Najbolj razširjena inovacija, ki že bistveno spreminja nadzor, načrtovanje in dokumentiranje gradnje
• Pametna mehanizacija in GPS-niveliranje: GPS sistemi se pogosto uporabljajo pri cestogradnji za avtomatizacijo nastavitev višinskih slojev, kontrolo utrjevanja in izboljšanje natančnosti izvedbe.
• Digitalne platforme za spremljanje gradnje Uporaba kamer, mobilnih aplikacij in podatkovnih platform omogoča boljšo komunikacijo, hitrejše odkrivanje napak in učinkovitejše vodenje projektov.

S spoštovanjem, Investicijski sektor Stanovanjskega sklada RS

Spoštovani.

Podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

koliko stanovanj je bilo zgrajenih oziroma predanih v uporabo od leta 2022 dalje ter kje (po posameznih krajih oziroma projektih)

Vabimo vas na našo spletno stran, kjer so javno dostopni podatki, ki jih iščete. Link: https://ssrs.si/o-nas/poslovno-porocilo/

kje se trenutno gradijo stanovanja in koliko jih je predvidenih

Trenutno ima Stanovanjski sklad RS v gradnji (lastne investicije) stanovanja na sledečih lokacijah: Partizan Jesenice – 46 stanovanj (predviden zaključek gradbenih del v sredini leta 2026), Lukovica – 82 stanovanj (predviden zaključek gradbenih del v drugi polovici leta 2027) ter Lendava 1. faza – 40 stanovanj (predviden zaključek gradbenih del v sredini leta 2026). Pred podpisom je še gradbena pogodba za izgradnjo 40 stanovanj na lokaciji Lendava 2. faza (predviden zaključek gradbenih del v drugi polovici leta 2027).

Na podlagi Programa sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanjskih in bivalnih enot v letih 2024 in 2025 so trenutno v gradnji:

Stanovanjska soseska Litijska – Pesarska v Ljubljani (JSS MOL odobrena sredstva posojila za izgradnjo 97 javnih najemnih stanovanj, predviden rok dokončanja gradnje je konec marca 2026), projekt Loče III v Slovenskih Konjicah (Stanovanjskemu podjetju Slovenske Konjice odobrena sredstva soinvestiranja in posojila) za izgradnjo skupno 17  javnih najemnih stanovanj, od tega bo Sklad lastnik 8 javnih najemnih stanovanj. Zaključek gradnje stanovanj je predviden za konec leta 2026 ter Stanovanjsko naselje Resnica – 1. faza v občini Hrastnik (prosilcema Občini Hrastnik in podjetju Spekter d.o.o. odobrena sredstva soinvestiranja in posojila) za izgradnjo skupno 84 javnih najemnih stanovanj, od tega bo Sklad lastnik 42 javnih najemnih stanovanj. Zaključek gradnje stanovanj je predviden v prvi polovici leta 2028.

Na podlagi oddane vloge na Javni poziv  za nakup stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj v letih 2024 in 2025 je Sklad avgusta 2025 s prodajalcem družbo Exiit Rudarjevo d.o.o., sklenil pogodbo za nakup 15 stanovanjskih enot v Črni na Koroškem – Rudarjevo. V teku je gradnja stanovanj, ki naj bi se predvidoma zaključila v decembru 2026. 

predvideni roki dokončanja posameznih projektov

odgovor podan pri prejšnjem vprašanju

koliko neprofitnih stanovanj je bilo v tem obdobju dodeljenih in v katerih krajih,

koliko upravičencev oziroma gospodinjstev je v tem času pridobilo neprofitno stanovanje

Postopek oddaje javnih najemnih stanovanj določa 87. člen Stanovanjskega zakona. Javnih razpisov za oddajo javnih najemnih stanovanj ne izvaja Stanovanjski sklad RS, ampak stanovanja v lasti Stanovanjskega sklada RS, na podlagi izdanega pooblastila, v javni najem oddajajo občine oziroma javni stanovanjski skladi občine, na območju katere se nahaja razpoložljivo stanovanje. V obdobju od 1.1.2022 dalje je bilo upravičencem oddanih 629 javnih najemnih stanovanj. Največ stanovanj je bilo oddanih v Mestni občini Novo mesto (143), sledita Občina Ravne na Koroškem (58) in Mestna občina Maribor (52).

Stanovanjski sklad RS pa oddaja stanovanja v najem na celotnem območju Republike Slovenije na podlagi Javnega razpisa za oddajo stanovanj v najem, ki je objavljen na spletni strani http://www.najem.stanovanjskisklad-rs.si/. Gre za lastni produkt Stanovanjskega sklada RS, katerega namen je zagotavljanje najemnih stanovanj s prosto oblikovano najemnino in so namenjena prednostnim skupinam, določenim z javnim razpisom. V obdobju od 1.1.2022 dalje je bilo za namen tržnega najema zagotovljenih 1.136 stanovanj. Največ stanovanj je bilo zagotovljenih v Mestni občini Ljubljana (538) in Mestni občini Maribor (404).

kakšne so trenutne ocene potreb po stanovanjih v Sloveniji oziroma koliko stanovanj po vaši oceni primanjkuje.

Po podatkih Ankete o ugotavljanju potreb po vrstah stanovanjskega fonda v občinah (julij 2025), ki jo je izvajalo Ministrstvo za solidarno prihodnost in je objavljena na njihovi spletni strani, trenutno v Sloveniji primanjkuje približno 20.000 javnih najemnih stanovanj (javna najemna stanovanja, bivalne enote, stanovanja za mlade in starejše ter druga stanovanja v javni lasti ali lasti neprofitnih stanovanjskih organizacij). Potreb po stanovanjih je največ v Osrednjeslovenski regiji, kjer po tej oceni primanjkuje okoli 5.000 stanovanj.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS