Spoštovani.

Zahvaljujemo se vam za izkazano zanimanje za področje delovanja Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada (v nadaljevanju: Sklad). V nadaljevanju podajamo odgovore na zastavljena vprašanja:

1. Koliko vlog za preveritev lastništva najemnikov, ki bivajo v denacionaliziranih stanovanjih je prejel SSRS od lastnikov teh stanovanj?

Do tega trenutka je Sklad prejel 37 vlog.

2. V koliko primerih se je ugotovilo, da je najemnik lastnik stanovanjske nepremičnine? 

Da je najemnik lastnik stanovanjske nepremičnine je bilo ugotovljeno v  5 primerih.

3. Koliko vlog je SSRS prejel za doplačilo najemnine od lastnikov denacionaliziranih stanovanj?

Do tega trenutka je Sklad prejel 123 vlog za doplačilo najemnin.

4. Ali so vloge že pregledane in v koliko primerih so lastniki upravičeni do doplačila najemnine?

Novela Stanovanjskega zakona 1F (UL RS, št. 61/2024) je določila pravico lastnikov denacionaliziranih stanovanj do doplačila najemnine. O pravici se odloča v okviru upravnega postopka, ki se uvede na podlagi vloge. Vodenje postopka je tako odvisno od trenutka prejema vlog.  Prav tako se vrstni red odločanja o vlogah oblikuje glede na datum prejema le teh. Do sedaj je bilo pregledanih 104 vlog.

5. Kolikšno je povprečno doplačilo najemnine in koliko je skupni znesek vse odobrenih izplačil?

Višina priznanega doplačila najemnine je odvisna od več okoliščin (npr. od obdobja, za katerega je vložena vloga, velikosti stanovanja itn), zato se podatkov med sabo ne da primerjati oz. bi bil izračunani podatek neprimerljiv oz. ne bi izkazoval resnične vrednosti. V letu 2025 je bilo izplačanih za 70.554,30 EUR razlik. Pred tem pa v letu 2024 še 1.440,72 EUR

6. Ali so lastniki že prejeli doplačila oziroma kdaj jih bodo?

V skladu z določili SZ-1F se izplačilo lastniku izvede v roku 30 dni po pravnomočnosti izdane odločbe. Vsa izplačila, katerih podlaga je bila pravnomočna odločba, je Sklad izvedel v zakonskem roku.

7. Ali se upravičenost do doplačila ugotavlja vsako leto?

Pravica do doplačila razlike med neprofitno in priznano tržno najemnino se ne ugotavlja po uradni dolžnosti, ampak na zahtevo lastnika. Vsak lastnik denacionaliziranega stanovanja lahko enkrat letno vloži zahtevo za doplačilo.

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani.

Podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

• Prosim vas za podatek, koliko stanovanj oddajate prek javne najemne službe in kje so ta stanovanja ter koliko stane najemnina? Poleg tega vas prosim še za podatek, koliko po dvigu neprofitne najemnine le-ta stane za najem 60m2 velikega stanovanja v LJ (v povprečju)?

Stanovanjski sklad RS v okviru izvajanja instituta javne najemne službe trenutno oddaja 11 enot in sicer skupno 10 stanovanj na lokacijah Ljubljana, Maribor (2 stanovanji), Nova Gorica, Črna na Koroškem, Litija, Slovenj Gradec, Laško, Podvelka in Ravne na Koroškem ter hišo v Moravčah. Mesečna neprofitna najemnina stanovanj in hiše se giblje med 132 EUR in 352 EUR, kvadratura nepremičnin pa se giblje od 36 m2 do 106 m2. V najemnino niso všteti individualni in obratovalni stroški. Višina neprofitne najemnine za stanovanje v občini Ljubljana kvadrature 60 m2 bi znašala predvidoma 260 EUR, vsekakor pa je neprofitna najemnina odvisna predvsem od stanja, starosti in opremljenosti nepremičnine. V okviru javne najemne službe v Ljubljani oddajamo v podnajem stanovanje s stanovanjsko površino 66,95 m2 za mesečno najemnino 267,67 EUR. Več  informacij o javni najemni službi si lahko ogledate tudi na naši spletni strani https://ssrs.si/javni-najem/.

• Za še en podatek prosim: koliko javnih najemnih stanovanj je v načrtu za prihodnje – koliko potrjenih projektov z zagotovljenim financiranjem? Kje bodo ta stanovanja in kdaj?

Stanovanjski sklad republike Slovenije gradi lastna javna najemna stanovanja in javna najemna oskrbovana stanovanja. Aktualne lastne investicije, ki so v izvedbi oziroma je pričetek gradnje predviden v letošnjem ali naslednjem letu, so naslednje:

–             Partizan, Jesenice – 46 stanovanj, v gradnji, s predvidenim zaključkom gradnje v letu 2026.

–             Ob Kobiljskem potoku, Lendava (1. faza) – 40 stanovanj, v gradnji, s predvidenim zaključkom gradnje v letu 2026.

–             Lukovica  – 82 stanovanj, v teku JN za izbiro izvajalca gradnje. Zaključek gradnje je predviden v letu 2027.

–             Ob Savi, Kranj (1. faza)   – 189 stanovanj (od tega 22 oskrbovanih stanovanj), projektiranje in pridobivanje integralnega gradbenega dovoljenja. Zaključek gradnje je predviden v letu 2028.

–             Glince Podutik, Ljubljana (1. faza)  – 60 stanovanj, projektiranje in pridobivanje integralnega gradbenega dovoljenja. Zaključek gradnje je predviden do konca leta 2027.

–             Glince Podutik, Ljubljana (2. faza, B)  – 205 stanovanj, projektiranje in pridobivanje integralnega gradbenega dovoljenja. Zaključek gradnje vseh stanovanj v PE2, faza B je predviden v letu 2028.

–             Novo Pobrežje, Maribor (1. faza) – 182 stanovanj (od tega 60 oskrbovanih stanovanj), projektiranje in pridobivanje integralnega gradbenega dovoljenja. Zaključek gradnje je predviden v letu 2028.

–             Ob Savi, Kranj (2. faza)  – 80 stanovanj, projektiranje in pridobivanje integralnega gradbenega dovoljenja. Zaključek gradnje je predviden v letu 2028.

–             Podbreznik E1, Novo mesto  – 45 stanovanj (od tega 20 oskrbovanih stanovanj), projektiranje in pridobivanje gradbenega dovoljenja.  Zaključek gradnje je predviden v letu 2027.

–             Ob Kobiljskem potoku, Lendava (2. faza)  – 40 stanovanj. Zaključek gradnje je predviden v letu 2028.

–             Mlaka, Tržič  – 6 stanovanj, projektiranje in rušitev. Zaključek gradnje je predviden v letu 2026.

–             Mirna – 54 stanovanj (od tega 20 oskrbovanih stanovanj), projektiranje in pridobivanje gradbenega dovoljenja. Zaključek gradnje je predviden v letu 2027.

–             Novi trg, Celje – 126 stanovanj, projektiranje in pridobivanje gradbenega dovoljenja.  Zaključek gradnje je predviden v letu 2028.

Na časovno in finančno realizacijo načrtov lastnih investicij Sklada vplivajo posamezne aktivnosti in dejanja, na katere Sklad nima neposrednega vpliva, in razen ustrezno pripravljenih projektov, dokumentacij ter dosledne izvedbe svojih obveznosti, zunanjih in poslovnih tveganj, ne more izključiti. Navajamo: urejena zemljiška politika predvsem iz naslova zagotavljanja ustreznih urbanistično in komunalno urejenih stavbnih zemljišč za gradnjo javnih najemnih stanovanj, dolgotrajni postopki za sprejetje, spreminjanje ter dopolnjevanje občinskih podrobnih prostorskih načrtov, komunalna in prometna ureditev območij za gradnjo s strani občin, pridobivanje upravnih dovoljenj za gradnjo in uporabo objektov, postopki integralnih gradbenih dovoljenj z vplivi na okolje, postopki javnega naročanja vključno s ponovitvami in revizijami, tveganja iz naslova izvedbe del kot so posledice omejitev zakonodaje v primeru višje sile (ujma, epidemije, drugi izredni dogodki), spremenjenih okoliščin zaradi splošnega stanja v družbi in na gradbenem trgu glede doseganja ustreznih cen, manjka konkurenčnosti in omejene zmogljivosti gradbenih, inženirskih in projektantskih podjetij v Sloveniji. Prav tako so se zaradi posledic ujme v letu 2023 močno podaljšali roki vezano za pridobivanje vodnih soglasij in dovoljenj vezano za poplavno varnost območij namenjenih večstanovanjski gradnji.

Več o poteku posameznih projektov lahko pridobite na spletnih straneh SSRS www.ssrs.si

Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

podajamo vam odgovor na vaša vprašanja:

Predmet prve faze projekta Stanovanjska soseska Kobiljski potok Lendava je izgradnja prve večstanovanjske stavbe s 40 stanovanji, postavitev pripadajoče zunanje kolesarnice, ureditev okolice oziroma zunanjih površin ob bloku, vključno z vsemi potmi, ekološkim otokom in otroškim igriščem. V prvi fazi se bo ob glavni interni prometni poti v bližini priključka na občinsko cesto uredilo tudi ekološki otok za potrebe obeh večstanovanjskih stavb. V sklopu interne prometne povezave bo urejenih tudi 73 parkirnih mest za avtomobile, od tega bodo 4 parkirna mesta prilagojena za gibalno ovirane in 8 za obiskovalce, ter 4 parkirna mesta za enosledna vozila. V drugi fazi se bo nato izvedlo manjši del prometne ureditve na lokaciji s potrebnimi preostalimi parkirnimi mesti ter dostopom za drugi blok. Do izvedbe druge faze, bo preostali del gradbene parcele ostal kot nepozidana travnata površina.

Gradnja prvega bloka Stanovanjske soseske ob Kobiljskem potoku je v fazi grobih gradbenih del – izvajanja armiranobetonskih del sten pritličja. Prav tako so že v proizvodnji prefabricirane montažne betonske kopalnice lokalnega proizvajalca Varis. Po terminskem planu naj bi bila gradnja končana v prvi polovici leta 2026.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

podajamo vam odgovor na vaša vprašanja:

1. Na kakšen način in kdaj se bo pristopilo k reševanju nastalih poškodb na objektih v vplivnem območju zaradi posledic gradnje soseske Nova Dolinska? – Dolinska 9M, 9R, 9P in 9N
2. Da so na nekaterih objektih popisane poškodbe je jasno tudi iz poročila, ki ga je pripravilo podjetje IGMAT …
3. O prošnjah in zahtevkih stanovalcev ste že obveščeni, ker so vam o tem pisali že pred meseci. Zakaj z vaše strani ni odziva?
4. Še posebej jasne in v poročilu popisane so razpoke in poškodbe na objektih 9M in 9R, zato prosim za zelo jasne odgovore. 

Investitorja SSRS in JSSMOK bosta skupaj z izvajalcem, skladno s strokovnimi izhodišči, pristopila k sanaciji škode, če bo ta nedvoumno ugotovljena. Začetni in končni monitoring sosednjih objektov je bil izveden in kot naročniki moramo upoštevati ugotovitve strokovnih in neodvisnih institucij. Do danes vzročnosti poškodb na objektih z gradnjo objektov v soseski Nova Dolinska ni mogoče zanesljivo potrditi. Morebitna sanacija bo izvedena v obsegu, ki bo dogovorjen z lastniki posameznih objektov, če bo vzročnost nedvoumno ugotovljena. Izvajalec, ki je dolžan sanirati morebitne poškodbe zaradi gradnje, je o vseh zahtevkih stanovalcev obveščen.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

Kako daleč je trenutno ta projekt, ki bo financiran z malhe stotih milijonov, kolikor je država namenila za gradnjo javnih stanovanj?

Projekt za sosesko Novo Pobrežje v Mariboru je v fazi pridobivanja integralnega gradbenega dovoljenja. Vzporedno se izdeluje že projekt za izvedbo (PZI). Ob tem Stanovanjski sklad RS pripravlja tudi projekt za ureditev državne ceste  – Ulice Veljka Vlahovića, ker bo potrebno urediti novo krožišče, avtobusni postajališči in celotno cesto neposredno ob soseski.

Kdaj bi se gradnja pričela, kako potekala, kakšna stanovanja bodo na voljo in za koga? 

V kolikor bomo pridobili gradbeno dovoljenje do konca leta 2025, kot je načrtovano, bomo takoj začeli s pripravo javnega naročila za gradnjo 1. faze soseske, v kateri bo zgrajenih 6 stolpičev s pripadajočo dovozno cesto in podzemno garažo. V 2. fazi je predvidena gradnja nadaljnjih 9 stolpičev in vrtca s šestimi oddelki.

Sosesko Novo Pobrežje v Mariboru sestavlja 15 stolpičev različnih višin. Prostor znotraj soseske je namenjen pešcem in kolesarjem, promet je umaknjen pod teren oziroma na obrobje soseske. Veliko zelenih površin in predvidena zasaditev bo ustvarjala ugodno mikroklimo za stanovalce in veliko možnosti za gibanje na prostem. V soseski prevladujejo dvo in trosobna stanovanja. Vsa stanovanja bodo imela pokrite lože, večina stanovanj bo tudi dvostransko orientirana. Stavbe so projektirane kot energetsko učinkovite, stanovanja bodo imela vgrajeno lokalno prezračevanje z rekuperacijo toplote. 440 parkirnih mest za stanovalce bo zagotovljenih v podzemni garaži, 77 pa na terenu. V soseski je predviden tudi vrtec z lastnimi zunanjimi površinami, prostori medgeneracijskega centra in nekaj poslovnega programa.

Načrtujemo, da se bodo stanovanja oddajala preko javnega razpisa, v skladu z veljavno zakonodajo. Prednostne kategorije prosilcev bodo določene v javnem razpisu, pri čemer se bo pri oblikovanju teh kategorij lahko upoštevalo različne osebne in socialne okoliščine prosilcev.

Koliko javnih najemnih stanovanj bo pod okriljem SSRS s tem projektom na voljo v Mariboru? 

V 1. fazi bo na voljo 182 najemnih stanovanj, od tega 60 oskrbovanih stanovanj, v 2. fazi bo na voljo 257 stanovanj, skupaj 439 stanovanj. Trenutno ima Stanovanjski sklad RS v Mestni občini Maribor v lasti ali brezplačni uporabi 775 stanovanj, če prištejemo še projekt Novo Pobrežje, jih bo skupaj 1.214.

Kakšne so realne potrebe – koliko javnih najemnih stanovanj potrebuje Maribor? 

Kakšno je zanimanje za javna najemna stanovanja v Mariboru? 

Na podlagi zadnjih prejetih podatkov v letu 2023 bi Mestna občina Maribor potrebovala 600 javnih najemnih stanovanj, od tega 100 oskrbovanih.

Kaj pa naslednji načrti po Novih vrtovih v Mariboru ali okolici? 

Stanovanjski sklad RS trenutno ne načrtuje drugih lastnih investicij v Mariboru in okolici.

Vas lahko prosimo tudi za kakšno vizualizacijo projekta Novo Pobrežje, če obstaja. 

Vizualizacijo projekta Novo Pobrežje v Mariboru vam prilagamo v priponkah.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Vir: SSRS

Spoštovani,

zahvaljujemo se vam za izkazani interes za področje delovanja Stanovanjskega sklada RS. Na zastavljena vprašanja podajamo odgovore kot sledi:

V: Pozdravljeni,

na včerajšnji novinarski konferenci v Novi Gorici je novogoriški župan Samo Turel omenil projekt gradnje rezidence ob Kornu v Novi Gorici, in da potekajo pogovori z republiškim Stanovanjskim skladom, ki bi projekt financiral.

Gradbeno dovoljenje naj bi bilo že izdano, a še ni pravnomočno zaradi pritožbe. Vljudno prosim za naslednje informacije:

– koliko je vrednost projekta in kakšen bo delež vašega Stanovanjskega sklada?

– kdaj je predviden začetek in konec del?

O: Sodelovanje, ki ga omenjate, je predvideno v okviru Programa sofinanciranja zagotavljanja oskrbovanih stanovanj, ki ga izvaja Stanovanjski sklad RS. Stanovanjski sklad Mestne občine Nova Gorica po naših informacijah trenutno pripravlja vlogo, s katero bi se prijavil na predmetni program.

Več informacij o pogojih sodelovanja in postopku je dostopnih na sledeči spletni povezavi:

https://ssrs.si/razpisi/odprti-programi/spremembe-in-dopolnitve-programa-sofinanciranja-zagotavljanja-oskrbovanih-stanovanj-za-starejse-v-letih-2024-in-2025/

Predvideni model sodelovanja je soinvestitorstvo do 50% (Stanovanjski sklad RS kupuje do 50% javnih najemnih oskrbovanih stanovanj skladno s pogoji Programa; izpostavljamo sprotno financiranje nakupa) ter posojilo do 25% lastnega deleža prosilca.

Višina dodeljenih sredstev tako lahko znaša do največ 75% obračunske vrednosti celotne investicije.

Vloga se lahko obravnava po pridobitvi pravnomočnega gradbenega dovoljenja.

Predvideni začetek in konec del je v domeni investitorja gradnje, tj. Stanovanjski sklad Mestne občine Nova Gorica.

V: in tudi

– ali so še predvidene aktivnosti oziroma gradnja stanovanj na območju Liskurja,  v Rožni Dolini, kjer so bile težave zaradi poplavne varnosti?

O: Stanovanjski sklad RS  trenutno ne izvaja aktivnosti na območju Liskurja.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

Ali še vedno prodajate zemljišče ob soseski Novo Brdo v Ljubljani (območje prostorske enote PE4)? Kakšne aktivnosti izvajate v zvezi s prodajo? Če ne, zakaj ste se odločili za zaustavitev prodaje?

Stanovanjski sklad RS je po neuspešni javni dražbi sprejel odločitev, da zemljišč ob soseski Novo Brdo v Ljubljani do nadaljnjega ne bo prodajal, oziroma da bo z Mestno občino Ljubljana začel dogovore v smeri spremembe prostorskega načrta, ki bo omogočal gradnjo, ki je skladna z Resolucijo o nacionalnem stanovanjskem programu.

Če da, kako komentirate, da v obdobju dobrih dveh let, od kar ste sprejeli odločitev o prodaji, niste uspeli prodati zemljišča?  Stanovanjski sklad RS zemljišč več ne prodaja.

Kolikšna je bila cena za omenjeno zemljišče in ali ste jo v zadnjem obdobju prilagajali?

Izklicna cena na javni dražbi v letu 2023 je bila 1.498.160,00 EUR z 22 % DDV. V kolikor bi se Stanovanjski sklad RS odločil zemljišče ponovno dati na javno dražbo, bi predhodno naročil novo cenitev.

Pred časom ste navedli, da je po veljavnem OPPN 252 na območju PE4 možno graditi le eno nestanovanjsko stavbo, razen če občina kot nosilec prostorskega urejanja dovoli spremembo predmetnega prostorskega načrta.

Ali ste si oziroma si prizadevate za spremembo predmetnega prostorskega načrta? Ali v zvezi s tem potekajo kakšni postopki?

Odgovora na vprašanji 4. in 5. sta skupaj :

Stanovanjski sklad RS si prizadeva za spremembo prostorskega načrta in z Mestno občino Ljubljana in z za to pristojno službo mesta Ljubljane izvaja  pogovore v zvezi z možnostmi za spremembo veljavne prostorske zakonodaje v prostorski enoti PE4 v OPPN 252.

Kaj nameravate storiti z omenjenim zemljiščem in kakšna je časovnica urejanja.

Stanovanjski sklad RS predvideva, da bo v prvem delu leta 2025 zaključil pogovore z MOL v zvezi z možnostmi gradnje in bo po zaključku pogovorov lahko podal informacije v zvezi z namerami na omenjenem zemljišču ter pristopil k spremembi prostorskih aktov, ki veljajo na tem območju.

Namera Stanovanjskega sklada RS je, da po spremembi prostorskih aktov izvede projektiranje in gradnjo objekta, v katerem bodo tudi stanovanja.

Zemljišče ste pred kratkim ogradili. Zakaj?

Na zemljišču se je izvedlo čiščenje terena, predvsem pobiranje smeti in kosovnih odpadkov, čiščenje zbiralnika zalednih vod ter odstranitev poškodovane drevine na ježi. Zemljišče je bilo  pred tem že zaščiteno , vendar je bila plastična ograja poškodovana in na več mestih raztrgana.

Z namenom preprečevanja dostopa  ter izvajanja aktivnosti , ki na zemljišču Sklada  niso dopustne (dostop za motorna vozila, odlaganje smeti in kosovnih odpadkov , vandalizem itd.), je lastnik zemljišča ponovno izvedel zaščito svoje posesti z nevpadljivo ograjo .

Postavljene so bile tudi opozorilne table.  Prav tako je območje delno zatravil.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani.

Podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

Koliko je povprečna najemnina v vaših stanovanjih v letu 2024?

Povprečne mesečne najemnine za najemna stanovanja Stanovanjskega sklada RS so na m2 4,43 eur za neprofitni najem in 7,43 za tržni najem. Na višino posamezne najemnine vplivajo način pridobitve in vrednost stanovanja, lokacija in značilnosti stanovanj.

Koliko je povprečna najemnina v posameznih regijah v letu 2024?

Stanovanjski sklad RS ima na stanje 31. 12. 2024 5.310 najemnih stanovanj. Poleg navedenih stanovanj imata hčerinski družbi Spekter d.o.o. in Stanovanjsko podjetje d.o.o., v lasti 2.049 stanovanj. Povprečne najemnine za 5.310 najemnih stanovanj po regijah so razvidne iz spodnje tabele:

Koliko stanovanj ste oddali v letu 2024? Koliko je bilo prijav za najem stanovanja v letu 2024?

Stanovanjski sklad RS je v letu 2024 izvedel dva izbora novih najemnikov javnih najemnih stanovanj, in sicer 28. 3. 2024 in 26. 9. 2024. Dne 28. 3. 2024 je bilo obravnavanih 1.137 popolnih prijav za 102 prosti stanovanji, oddali smo 93 stanovanj. Dne 26. 9. 2024 je bilo obravnavanih 1.598 popolnih prijav za 182 prostih stanovanj, oddanih pa je bilo 171. Skupaj je Sklad v letu 2024 dodelil 264 javnih najemnih stanovanj. Poleg tega je Stanovanjski sklad RS  v letu 2024 izvedel tudi tri izbore novih najemnikov oskrbovanih stanovanj, in sicer 18. 4. 2024, 17. 10. 2024 in 19. 12. 2024. V izboru dne 18. 4. 2024 je bilo obravnavanih 18 popolnih prijav za 11 prostih oskrbovanih stanovanj, vsa so bila oddana. V izboru dne 17. 10. 2024 je bilo obravnavanih 18 prijav za 32 prostih oskrbovanih stanovanj, dodeljenih je bilo 15, v izboru dne 19. 12. 2024 pa so bile obravnavane 4 prijave za 19 prostih oskrbovanih stanovanj, oddana so bila 3 stanovanja. Skupaj je Sklad v letu 2024 v najem oddal 29 oskrbovanih stanovanj.

V povabilu na prestavitev projekta novih stanovanj v Celju ste razpisali, da so “za sofinanciranje občinam letos in prihodnje leto so namenili 31 mio evrov ter za nakupe stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj 15 mio evrov za zagotovitev do 500 javnih najemnih stanovanj”.

Sklad in objavljene javni poziv in programa, ki se nanašajo na pridobivanje javnih najemnih stanovanj kot sledi:

• Program  sofinanciranja  zagotavljanja  javnih  najemnih stanovanjskih in bivalnih enot v  letih  2024 in 2025. Za izvedbo Progama je namenjenih 26 mio EUR
• Program  sofinanciranja  zagotavljanja oskrbovanih stanovanj za starejše v  letih  2024 in 2025. Za izvedbo Progama je namenjenih 5 mio EUR
• Javni poziv za nakup stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj v letih 2024 in 2025. Za izvedbo Javnega poziva je namenjenih 15 mio EUR

Več podatkov na spodnji povezavi:

https://ssrs.si/novice/stanovanjski-sklad-rs-bo-namenil-46-mio-evrov-za-zagotavljanje-500-novih-javnih-najemnih-stanovanj/

Za katere projekte ste namenili 31 milijonov evrov in 15 milijonov evrov? (prosim za seznam projektov po mestih).

Glej odgovor na vprašanje št. 3.

Predsednik uprave Stanovanjskega sklada RS Črtomir Remec je ob podpisu pogodbe v Celju dejal, da v devetih projektih gradite 1.500 stanovanj.

Glej odgovor na vprašanje št. 5.

Prosil bi vas za seznam vseh devetih projektov in podatke, koliko bo stanovanj v posameznem projektu, koliko je vrednost projekta, v kateri fazi je projekt in kdaj se načrtuje predaja stanovanj oziroma končanje.

Gre za projekte v Jesenicah (46), Kranju (2 fazi: 189 + 80), Lukovici (82), Lendavi (2 fazi: 40 + 40), Ljubljani (2 fazi: 60 + 327), Mariboru (2 fazi: 182+257), Novem mestu (45), Tržiču (6), Mirni (54) in Celju (126) z gradnjo in dokončanjem v letih 2025 – 2029. Skupna investicijska vrednost je ocenjena na 322,57 mio EUR z DDV.

Iste podatke bi prosil tudi še za projekt na Obali, ki ga je omenil gospod Remec.

Sklad je na Javni poziv za nakup stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj v letih 2024 in 2025 prejel vlogo za nakup zemljišča za gradnjo javnih najemnih stanovanj v  obalno-kraški regiji, ki je v fazi pregledovanja, zato je preuranjeno podati konkretnejše podatke.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani,

podajamo vam odgovore na vaša vprašanja:

Po predlogu bosta republiški sklad in ministrstvo, pristojno za stanovanjsko politiko, dodeljevala posojila in nepovratna sredstva za projekte gradnje ali obnove na podlagi javnega poziva. Ali vam je že poznan delilni ključ, koliko denarja bo šlo za vaše projekte in koliko preko pozivov za druge sklade oziroma neprofitne stanovanjske organizacije?

Stanovanjski sklad RS o podrobnostih in razdelitvah še ni seznanjen.

Katere lastne projekte in v kakšni skupni vrednosti imate na republiškem skladu pripravljene v takšni fazi, da bi lahko predvidoma izkoristili letošnja sredstva?

Sklad namerava s sedemnajstimi lastnimi investicijami na celotnem območju Slovenije v obdobju 2025–2029 pridobiti 1.534 javnih najemnih stanovanj, od tega 122 oskrbovanih najemnih stanovanj ter na daljši rok razvoja dodatnih 400 od tega 40 oskrbovanih najemnih stanovanj, skupaj okvirno 2.000 stanovanj. Vrednost investicij se ocenjuje na 401 mio EUR vključno z DDV za porabo v letih od 2025 naprej.

V letošnjem letu je predvidena poraba sredstev za investicije v pripravi in izvedbi v višini okvirno 25 mio EUR in se glede na nadaljnji razvoj in predvidene začetke večjih gradenj v letu 2026 in naprej  poveča na okvirno 70 mio EUR letno in več. Za tri ključne investicije stanovanjske gradnje (cca 1100 stanovanjskih enot na lokacijah v Ljubljani, Kranju in Mariboru) je Sklad v postopku pridobivanja integralnih gradbenih dovoljenj s predvidenimi začetki gradnje v letu 2026.

Razvoj investicij Stanovanjskega sklada RS je odvisen od sodelovanja lokalnih skupnosti, vezano na prostorske akte in komunalno ter prometno urejanje območij, državnih organov vezano za pridobivanje mnenj nosilcev urejanja prostora (problematika poplavne varnosti in pridobivanje vodnih soglasij) ter predvsem zagotovitve ustreznih virov financiranja in kadrovske okrepitve.  Zato je potrebno zagotoviti ugodne zakonske pogoje za gradnjo v smislu zagotovljene prioritetnosti projektov Sklada pri pridobivanju stavbnih zemljišč, umeščanju v prostor, komunalne urejenosti zemljišč in pri pridobivanju upravnih dovoljenj ter potrebnih mnenj in soglasij, zadostne finančne vire, omogočiti dodatno zaposlovanje ter zagotavljanju partnerskega odnosa z lokalnimi skupnostmi.

Več informacij o  ključnih investicijah Sklada je na povezavi: https://ssrs.si/projekti/.

Kateri so največji izzivi vašega oziroma drugih skladov pri gradnji stanovanj (zagotavljanje zemljišč itd.)?

Največji izzivi pri časovni in finančni realizaciji načrtov lastnih investicij Sklada so posamezne aktivnosti in dejanja, na katere Sklad nima neposrednega vpliva, in razen ustrezno pripravljenih projektov, dokumentacije ter dosledne izvedbe svojih obveznosti, zunanjih in poslovnih tveganj, ne more izključiti. Navajamo: urejena zemljiška politika predvsem iz naslova zagotavljanja ustreznih urbanistično in komunalno urejenih stavbnih zemljišč za gradnjo javnih najemnih stanovanj, dolgotrajni postopki za sprejetje, spreminjanje ter dopolnjevanje občinskih podrobnih prostorskih načrtov, komunalna in prometna ureditev območij za gradnjo s strani občin, pridobivanje upravnih dovoljenj za gradnjo in uporabo objektov, postopki integralnih gradbenih dovoljenj z vplivi na okolje, postopki javnega naročanja vključno s ponovitvami in revizijami, tveganja iz naslova izvedbe del kot so posledice omejitev zakonodaje v primeru višje sile (ujma, epidemije, drugi izredni dogodki), spremenjenih okoliščin zaradi splošnega stanja v družbi in na gradbenem trgu glede doseganja ustreznih cen, manjka konkurenčnosti in omejene zmogljivosti gradbenih, inženirskih in projektantskih podjetij v Sloveniji.

Kako ste sicer zadovoljni z osnutkom zakona o financiranju gradnje? Prosim za navedbo morebitnih pripomb.

Osnutek zakona podrobneje opredeljuje že ustaljeno dobro prakso Stanovanjskega sklada RS na tem področju, hkrati pa zagotavlja dodatne finančne vire in širi možnosti za financiranje projektov za vse subjekte, ki so udeleženi pri procesih zagotavljanja javnih najemnih stanovanj.

Kako ste zadovoljni z osnutkom novele stanovanjskega zakona? Prosim za navedbo morebitnih pripomb.

Menimo, da se bo osnutek novele še spreminjal in dopolnjeval.

Ali je na ravni državi po vašem vedenju v naslednjih letih – predvsem 2025 in 2026 – dovolj projektov v takšni fazi, da bodo lahko počrpana vsa predvidena letna sredstva v višini 100 milijonov evrov? Ali ocenjujete, da bi utegnili imeti s črpanjem vseh sredstev težave?

Sklad je lastne investicije in projekte predstavil v odgovoru na vprašanje št. 2), podatke na ravni države pridobiva Ministrstvo za solidarno prihodnost.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS

Spoštovani.

Zahvaljujemo se vam za izkazan interes za področje delovanja Stanovanjskega sklada RS (v nadaljevanju: Sklad). Sklad izvaja aktivnosti, za katere je pristojen predvsem v okviru Stanovanjskega zakona, Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025 in Aktu o ustanovitvi Stanovanjskega sklada Republike Slovenije kot javnega sklada. V nadaljevanju podajamo zato odgovore na vprašanja le v delu, ki sodi v pristojnost Sklada. Za druga področja predlagamo, da se obrnete na pristojne organe. V nadaljevanju vam posredujemo naše odgovore.

• Kako država pomagam mladim priti do stanovanja

Resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025 (ReNSP15–25) oblikuje aktivno stanovanjsko politiko, s katero država prispeva k ureditvi razmer na stanovanjskem področju ter dolgoročnemu zagotavljanju kakovostnega bivanja za vse prebivalce. Na podlagi Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025, je tako Stanovanjski sklad RS v letu 2017 začel s pilotnim projektom, ki vključuje mlade med 18. in dopolnjenim 29. letom in je v ta namen poskusno namenil 11 svojih praznih stanovanjskih enot na različnih lokacijah. Pri projektu so sodelovali Stanovanjski sklad RS, Ministrstvo za okolje in prostor, Študentska organizacija Slovenije in Mladinski svet Slovenije. Projektu se je pridružila tudi Občina Idrija, ki je za mlade takrat namenila dve stanovanji. Z razpisom nadaljujemo še danes, vendar z manjšim številom stanovanj. Z razpisom Sklad razpisuje možnost ugodnega bivanja za mlade na različnih lokacijah po Sloveniji v stanovanjih Sklada in drugih sodelujočih najemodajalcev. Ciljna skupina tega razpisa so mladostniki in mlade odrasle osebe obeh spolov, stare od dopolnjenega 18. do vključno 29. leta starosti (ki se izteče zadnji dan pred dopolnjenim 30. letom starosti), ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje oziroma tega vprašanja nimajo zadovoljivo rešenega in so popolno poslovno sposobne fizične osebe ter so pripravljeni bivati v skupinah. Prednostna – prva kategorija so zaposleni, ki v prijavi listinsko izkažejo uveljavljanje te prednosti in iskalci zaposlitve, ki ob prijavi listinsko izkažejo uveljavljanje te prednosti (in predložijo dokazilo o prijavi v evidenco iskalcev zaposlitve na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje), razen tistih iskalcev zaposlitve, ki imajo status dijaka, vajenca ali študenta ter se zato z vsemi drugimi prijavitelji vključijo v drugo kategorijo – ostali. Trenutno so ostala v okviru projekta 3 stanovanja. Dve stanovanji sta v lasti Sklada, z enim najemnim stanovanjem v projektu pa še sodeluje Občina Idrija.

Stanovanjski sklad RS je v letu 2021, v okviru novega pilotnega projekta Skupnost za mlade, na lokaciji Gerbičeva ulica v Ljubljani zaključil z gradnjo objekta z bivalnimi enotami, ki so namenjene bivalni osamosvojitvi mladih od 18. do dopolnjenega 29. leta.  Objekt obsega 109 opremljenih bivalnih enot (171 postelj) za mlade (od tega 43 enot za eno osebo, 52 enot za dve osebi, 2 enoti za tri osebe ter 12 enot prilagojenih gibalno oviranim osebam), skupne prostore za druženje in dnevni center. Bivalne enote so zgrajene v štirih etažah in so namenjene oddajanju mladim med 18. in 29. letom starosti. Oddaja postelj oziroma bivalnih enot v najem na lokaciji Gerbičeva ulica 55 v Ljubljani tako poteka od junija 2021 dalje.

Poleg navedenega Stanovanjski sklad RS, na podlagi Javnega razpisa za oddajo stanovanj v najem, ki je objavljen na spletni strani http://www.najem.stanovanjskisklad-rs.si/, oddaja stanovanja v javni najem. Navajamo nekaj osnovnih kriterijev Javnega razpisa za oddajo stanovanj v javni najem, pri čemer opozarjamo, da veljajo vsakokratna določila, ki jih vsebujejo objavljeni javni razpisi in da gre za splošno povzemanje trenutnih določb:

–             Najemniki oziroma najemnice stanovanj so lahko popolno poslovno sposobne fizične osebe, ki imajo v času vložitve prijave državljanstvo Republike Slovenije ali dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji.  Prednost pri najemu imajo prosilci, ki ustrezno dokažejo, da prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje oziroma tega vprašanja nimajo zadovoljivo rešenega, znotraj te kategorije pa mlade družine, družine in mladi do 35 let. Podrobneje so prednostne kategorije opredeljene v Javnem razpisu za oddajo stanovanj.

–             Prosilci, ki so zainteresirani za najem morajo oddati prijavo in ob prijavi oziroma najkasneje do zadnjega dne vsakokratnega termina za oddajo prijav kot dokazilo za resnost ponudbe, vplačati znesek v višini 500,00 EUR na transakcijski račun Sklada. Vplačani znesek se izbranemu prosilcu všteje kot del varščine, neizbranim prosilcem pa se vplačani znesek vrne najkasneje v petih delovnih dneh po vsakokratnem izboru. Razliko do polne varščine za najeto stanovanje, ki znaša 6 mesečnih najemnin, najemnik plača najkasneje štiri dni pred prevzemom stanovanja.

–             Najem stanovanja se lahko izvede za določen čas, ki ne more biti krajši od 1 leta ali za nedoločen čas z odpovedno dobo dveh mesecev.

Ponudbo prostih stroškovnih najemnih stanovanj lahko zainteresirani spremljajo na naši spletni strani https://ssrs.si/  pod rubriko »Oddaja«. O morebitnih novih terminih zbiranja prijav ter izbora najemnikov, kot tudi seznam neoddanih, torej še vedno razpoložljivih stanovanj, bomo vse zainteresirane obvestili na naši spletni strani.

• kaj bi lahko naredila bolje, kaj najbolj pogrešate,
• česa ni v tej pomoči pa bi moralo biti
• kako bo v prihodnje, vaša predvidevanja
• koliko mladim tako lahko pomaga država na leto, je to kaplja v morje?

Želeli bi poudariti, da Stanovanjski sklad RS ni zakonodajalec in pripravljavec zakonodaje, temveč samo izvajalec stanovanjske politike.

Reševanje stanovanjskega vprašanja mladih in mladih družin predstavlja eno ključnih področij socialne politike za mlade. Ukrepi, primerni za mlade, posegajo zlasti na področje prvega reševanja stanovanjskega vprašanja, zato se pozornost prednostno usmerja na povečanje dostopnosti do javnih najemnih stanovanj. Stanovanjski sklad RS tako zagotavlja javni najemni stanovanjski fond za ciljne uporabnike (mladi, mlade družine, družine, starejše, idr.) na več načinov: v sodelovanju z občinami in drugimi prosilci ali ponudniki iz Programa sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanjskih enot ter Programa sofinanciranja zagotavljanja stanovanjskih enot za starejše osebe, z nakupi stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj po javnem pozivu in neposredno od znanih kupcev ter na javnih dražbah, uveljavljanjem predkupne pravice, kot investitor v lastno gradnjo najemnih stanovanj in z izvajanjem javnega najema stanovanj.

S problemom prvega reševanja stanovanjskega vprašanja z najemom nepremičnin v Sloveniji se tako srečuje veliko mladih, (mladih) družin, kot ostalih, ki se dnevno obračajo na Stanovanjski sklad RS. Zato Stanovanjski sklad RS, kot svoje prioritetne ciljne skupine, ki jim namenja največ pozornosti, postavlja omenjene skupine prebivalstva, saj se zaveda, da je mladim pridobitev lastnega doma najtežje dosegljiva potreba.

Stanovanjski sklad RS si skozi opravljanje svoje dejavnosti, kot eden od akterjev na nepremičninskem področju, ves čas intenzivno prizadeva, da bi njegovi projekti zaobsegli kar največje število tistih, ki se s problemom, kako priti do stanovanja še vedno srečujejo in k čemur bomo strmeli tudi v prihodnje.

• koliko stanovanj je pri vas na voljo in pod kakšnimi pogoji

Stanovanjski sklad RS ima v lasti 5.291 najemnih stanovanj ter 19 stanovanj v brezplačni uporabi, kar skupaj predstavlja 5.310 najemnih stanovanj po celotnem območju Republike Slovenije. Pogoji za najem stanovanja preko Sklada so opisani že v prvem odgovoru. Sklad ima v gradnji in pred gradnjo (v različnih fazah) štiri projekte za pridobitev cca. 312 stanovanjskih enot na lokacijah Novo mesto (103+41), Jesenice (46), Lendava (40) in Lukovica (82), z zaključkom predvidoma v letih 2025 in 2026.  Za tri ključne investicije stanovanjske gradnje (cca 1100 stanovanjskih enot na lokacijah v Ljubljani, Kranju in Mariboru) je Sklad v postopku pridobivanja integralnih gradbenih dovoljenj s predvidenimi začetki gradnje v letu 2026. Prav tako so v pripravi in razvoju projekti za pridobitev dodatnih okvirno 670 stanovanjskih enot na različnih lokacijah in v različnih fazah razvoja.

• vaš komentar o hrvaškem ukrepu, da bo država mladim vrnila 50 odstotkov DDV pri nakupu stanovanja

Ukrep, ki ga uvaja Hrvaška, je podoben, kot je pri nas je že dolgo časa, samo, da velja bistveno znižana stopnja davka (9,5%) za vse kupce novih stanovanj.

S spoštovanjem, Stanovanjski sklad RS