Zakonodaja za hitrejšo, bolj kakovostno in cenejšo gradnjo
Na Brdu pri Kranju so se na simpoziju Družba, prostor, graditev – Nova zakonodaja in stanovanjska gradnja zbrali strokovnjaki in državni vrh. Simpozij so organizirali Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), Inženirska zbornica Slovenije (IZS) ter Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS).
Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen je v pozdravnem nagovoru izpostavila premik od gradnje lastniških h gradnji najemnih stanovanj in realizacijo uspešnih projektov. MOP je v sodelovanju s stanovskimi združenji in strokovno javnostjo pripravil na primer Nacionalni stanovanjski program, pri katerem je bil ključen akter Stanovanjski sklad RS, projekt Sobivamo za izboljšanje bivanjskih pogojev starejše populacije in pilotni projekt Skupnost za mlade. »Celovite spremembe Stanovanjskega zakona so že pripravljene, njegov sprejem pa ostaja izziv za prihodnji vladni mandat,« je še povedala ministrica.
Že sprejeta prostorska in gradbena zakonodaja skupaj z Zakonom o arhitekturni in inženirski dejavnosti predstavljata kompromis več let priprav in usklajevanja z ministrstvi, zbornicami in ostalo strokovno javnostjo. »Seveda ne bo sama po sebi pomenila koraka v pravo smer, a osebno verjamem, da s pozitivno uporabo zakonodaje in uvajanjem novih, sodobnih tehnologij in managementa lahko celoten proces graditve bistveno izboljšamo,« je povedal predsednik IZS mag. Črtomir Remec. »Ob vidiku nove zakonodaje ne morem mimo stanovanjske gradnje, ker smo že na zadnjem srečanju Zbora za oživitev in razvoj slovenskega gradbeništva pred 13 leti vprašanju kakovosti stanovanj posvetili veliko pozornosti. V svojem takratnem prispevku sem veliko stavil na evropsko gradbeno tehnološko platformo, ki pa žal ni prinesla pričakovanih izboljšav. V zadnjih letih slonijo naše aktivnosti predvsem na uvajanju novih tehnologij in managementa v celoten proces graditve, vse to naj bi nam omogočilo, da bodo projektiranje, gradnja in upravljanje stavb v prihodnosti bolj učinkovite.« Tega se zavedajo tudi v Stanovanjskem skladu RS, zato vlagajo v kakovostno gradnjo: Novo Brdo s 500 stanovanji, Pod Pekrsko Gorco z 250 enotami, v Kranju 150 in na Gerbičevi 110 enot. Vsa ta stanovanja želijo zgraditi na tak način, da bodo tudi najemnine bolj dostopne širšemu krogu najemnikov, da bodo stroški vzdrževanja čim nižji. S tem bi lahko počasi obrnili razmišljanje mnogih, da je bolje imeti lastniško stanovanje na kredit, saj je najemanje bolj gospodarno. Za prihodnji april je mag. Remec napovedal novo veliko priložnost za strokovno pretresanje rešitev: Svetovni gradbeni forum v Ljubljani, ki ga ob 100-letnici Univerze v Ljubljani in njene tehniške fakultete ter 100-letnici Ljubljanske inženirske zbornice, predhodnice IZS, organizirata IZS in Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo UL.
Predsednik ZAPS Aleš Prijon je o novem trojčku zakonov povedal, da obeta bolj funkcionalen sistem umeščanja v prostor predvsem z upravnega vidika pa tudi z vidika projektantske prakse. Zakon o inženirski in arhitekturni dejavnosti že sam po sebi predstavlja priznanje stroke, zato pričakuje povečanje pravic in odgovornosti pooblaščenih arhitektov in inženirjev. Obenem zbornicama nudi dodatne vzvode za zaščito svojih članov, kakovosti grajenega prostora in veča težo stroke v družbenih odločevalskih procesih. Pohvalil je delo Stanovanjskega sklada, ki je dosegel, da gradnja stanovanj kot temeljna družbena potreba ni prepuščena le trgu.
Prvi vsebinski sklop o družbeni razsežnosti prostora in družbenem kontekstu arhitekture in inženirstva je odprl častni govorec dr. Milan Brglez, predsednik Državnega zbora RS. »Prostor, s katerim razpolagamo in ki nam je na voljo, ni neskončen,« je dejal. Prav zato mora biti upravljanje in ravnanje z njim premišljeno in preudarno. Prostor je po njegovih besedah še veliko več. Družba in politika sta postavljeni pred zahtevno nalogo, kako trajnostno, kulturno in bolj učinkovito naravnano upravljati s prostorom. »Upam, da bomo zmogli ne le uskladiti vse deležnike, ampak tudi različne in pogosto med seboj izključujoče ali nasprotujoče si interese subjektov v prostoru.« Pri tem moramo upoštevati ohranitev krajine kot širšega družbenega interesa. »Naj bo torej vodilo za naš prihodnji prostorski razvoj, za našo prostorsko identiteto zlasti zavedanje, da arhitektura in krajina predstavljata kulturno dediščino, da sta temeljna pričevalca zgodovine in življenja naroda ter kot takšni nepogrešljivi nosilki nacionalne pripadnosti,« je zaključil dr. Brglez.
Dekan Fakultete za gradbeništvo in geodezijo UL dr. Matjaž Mikoš se je osredotočil na graditev v vlogi dvigovanja odpornosti družbe in konkurenčnosti gospodarstva. Slovenija je v globalni konkurenčnosti na 48. mestu med 137 državami, v globalnem indeksu odpornosti smo na 39. mestu med 130 državami, kar pomeni visoko izpostavljenost naravnim nesrečam in slabo kakovost varstva pred njimi ter slabo kakovost požarnega varstva. Zmanjšati moramo izpostavljenost gospodarske in drugih dejavnosti pred naravnimi nesrečami, torej določiti ogrožena območja in izboljšati požarno varnost. »Začeti je treba dialog o dvigu produktivnosti v gradbeništvu in kako tudi tu vzpostaviti boljšo gospodarsko klimo. Cilji trajnostnega razvoja morajo biti tudi cilji gradbeništva. Od pametnih mest do podnebnih ukrepov in čiste vode, tudi gradbeništvo se mora v teh ukrepih prepoznati,« je dejal in omenil še katastrofalno zanimanje za študij gradbeništva, ki bo imel srednjeročne posledice, saj bo magistrov gradbeništva le še peščica. Predlagal je spodbujanje zanimanja na državni ravni in tudi s kadrovskimi štipendijami. Področje graditve je neločljivo povezano z družbo in prostorom in zanjo je značilno inovativno inženirsko delo. Ocenil je še, da razprava o umeščanju v prostor ni le trend, ampak nuja.
Mag. Peter Gabrijelčič je na arhitekturo pogledal od začetka samostojne Slovenije naprej in povedal, da ni dovolj le ozemeljska neodvisnost, temveč tudi skrb za ohranitev in celovitostjo prostora: »Ni dovolj le neodvisnost, potrebna je vizija.« Vprašal se je, če bomo ohranili svoje kulturne značilnosti ali se zlili z Evropo. Meni, da moramo posebno skrb moramo posvetiti obrobju, saj se na robovih najhitreje širi razkroj. To se že dogaja na Koroškem, kjer je poudarjen problem bega možganov v kombinaciji s pomanjkanjem vlaganj v infrastrukturo.
V drugem sklopu, o doseženih premikih in potrebnih nadaljnjih korakih, je Luka Ivanič z Ministrstva za okolje in prostor predstavil delo MOP pri pripravi trojčka zakonov. Ocenil je, da pravih premikov še ni, saj se zakoni še niso pričeli uporabljati, je pa zakonodaja dobra osnova zanje. Arhitekturno politiko je kratko predstavila Damjana Pečnik z Ministrstva za kulturo in apelirala na pristojne, naj imajo, ko govorijo o prostoru, v mislih tudi že zapolnjen prostor, torej revitalizacijo obstoječega. Miha Dešman iz ZAPS je na Slovensko nacionalno arhitekturno politiko Arhitektura za ljudi pogledal s širšega vidika stroke. Svet gre pospešeno v dobo tehnologije, stremeti moramo pa moramo k prihodnosti, v kateri bo ustvarjalno delo glavno. Pritrdil je predhodnikom, da Slovenija potrebuje učinkovito arhitekturno politiko, da bi se družba in stroke lahko razvijale. Mag. Lenča Humerca Šolar z MOP je predstavila Strategijo prostorskega razvoja Slovenije in nove koncepte pri vzpostavljanju funkcionalnih povezav.
Kako naprej v naslednjih štirih letih, se je v svoji predstavitvi vprašala mag. Barbara Škraba Flis. Zadnje obdobje pravkar mineva in ob njegovem začetku je novoustanovljeni Zbor za oživitev in razvoj slovenskega gradbeništva (ZORG) na vlado naslovil zahteve s predlogi ukrepov. Zadovoljno je ugotovila, da so se na akcijski načrt pozitivno odzvala štiri ministrstva in je bilo od takrat več kot pol ukrepov realiziranih, tudi s sprejemom trojčka zakonov, ki se začnejo uporabljati junija. Celoten učinek bo mogoče oceniti šele čez nekaj let, vendar kaže dobro. Pripravljen je tudi Akcijski načrt za uvedbo digitalizacije v gradbeni sektor, ki čaka na potrditev na vladi, kar v tem trenutku zaradi nestabilnosti pomeni negotovo prihodnost. Ustvarjanje kakovostnih delovnih mest v gradbeništvu je naslednji nujni ukrep. S tem je povezana tudi nujna zakonska osnova za uvedbo paritetnega sklada za gradbeništvo, ker takega ukrepa ni mogoče uvesti, če ni zakonske osnove. Pohvalila je obe gradbeni fakulteti, ki se trudita nagovoriti mlade in jih navdušiti za gradbeni poklic, kljub temu pa bo potrebna še širša akcija s strani države. »Ne želimo nič drugega kot to, kar drugje v Evropi že imajo, in želimo, da se to implementira,« je še spomnila na besede ZORG izpred let.
V tretjem sklopu je Sanja Burnazović iz Stanovanjskega sklada RS predstavila nove soseske, ki jih je v uvodu omenil že mag. Remec. Tomaž Krištof je predstavil dobre prakse celovitih prenov večstanovanjskih stavb, dr. Leon Hladnik je govoril o zmanjševanju števila obstoječih potresno neodpornih stavb, Anja Planišček pa o zadružni stanovanjski gradnji.
Simpozij Družba, prostor, graditev se je zaključil z okroglo mizo, kjer so dr. Pavel Gantar, dr. Žiga Turk, prof. Janez Koželj in Leon Kobetič razpravljali o priložnostih, ki jih odpira nova zakonodaja.